Ptuj, petek, 24. januarja 2014 letnik LXVII • št. 7 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Gospodarstvo
• Občine gradijo kanalizacijo še brez centa evropskega denarja
O Stran 7
V
Spodnje Podravje Juršinci • Zdravstveni izvajalci - neenakopravni partnerji O Stran 8
Kronika Dolič • »Končno bom lahko mirno spala ...«
O Stran 24
Štajerski
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
Šport
Nogomet • Karlo Težak novi član Zavrča
O Stran 11
Podravje, Pomurje • 465 evropskih in državnih milijonov za železnico
Železna cesta od Francije do Ukrajine
Na trasi železniške proge od Pragerskega do Hodoša, državne meje med Slovenijo in Madžarsko, je eno samo gradbišče.
Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge na omenjenem odseku je trenutno največji infrastruk-turni projekt v Sloveniji, ki se sofinancira z evropskimi sredstvi. Vrednost projekta je 465 milijonov evrov. Od tega zneska bo 231 milijonov prispeval Kohezijski sklad EU. Posodobljena železniška infrastruktura bo omogočala hitrosti vožnje vlakov do 160 kilometrov na uro. V sklopu projekta bodo med drugim ob progi namestili protihrupno zaščito, obnovili železniška postajališča in postaje, dve postajališči zgradili na novo. Za večjo varnost udeležencev v prometu bodo čez ali pod progo zgradili podvoze, podhode in nadvoze, na cestnih in železniških križanjih bodo uredili avtomatsko zavarovanje z zapornicami. Obnavljali se bodo tudi železniški mostovi.
O Stran 9
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet •
Kidričani remizirali s prvoligašem iz Velenja
O Stran 11
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »104,3 www.radio-ptuj.si
Tednikov objektiv:
Koliko stanejo seje občinskih politikov
Spodnje Podravje • Izvoljeni predstavniki ljudstva v lokalnem okolju so za svoje delo plačani; eni dobro, drugi manj dobro. Po zbranih podatkih je jasno, da je občinska politika v 22 občinah Spodnjega Podravja lani stala skupno dobrega pol milijona evrov!
O Stran 4 in 5
Gimnazija Ormož najdražja v državi
Soodnie Podravie • »Ta hip mesečno šoli zagotavljamo dodatnih 18.000 evrov. Kar pomeni, da je to najdražja šola v Sloveniji, 25 odstotkov dražja od naslednje. In to je problem, « je med drugim za Štajerski tednik povedal Aljuš Pertinač s šolskega ministrstva.
O Stran 3
2 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 24. januarja 2014
Slov. Bistrica • Guverner s tremo pred domačim občinstvom
Edini avto, s katerim je mogoče drveti 150 km/h, je službeni
Slomškov dom je minulo sredo gostil guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca. Guverner, vajen nastopov pred mediji in zbrano javnostjo, je tokrat priznal, da ima tremo. Zakaj? Ker je govoril pred someščani, znanci in prijatelji.
Jazbec, ki je na mestu guvernerja dobrega pol leta, je zbranim direktorjem in drugim obiskovalcem, ki so se odzvali vabilu Kluba direktorjev Slovenska Bistrica in Kulturnega društva Slomšek, naslikal stanje slovenskega bančnega sektorja. Poudaril je, da je Slovenija na dobri poti, kar naj bi kazala cena zadolževanja v zadnjem obdobju. Vendar pa ostaja realen: »Obremenitveni testi so zgolj začetek za delovanje v naslednjih mesecih, in če nam v tem času ne uspe spreobrniti zgodbe, potem je bil vsak evro vržen vstran, potem nam preostane zgolj pomoč mednarodnih inštitucij, kar pa ni najboljša izkušnja,« je dejal. Ob tem je izpostavil tudi lastništvo bank »Države, kjer je delež državnega lastništva v bankah večji kot na Slovenskem, so še Šrilan-ka, Etiopija, Kostarika, Belo-rusija, Indija, Sirija. Severne Koreje in Kitajske ni med njimi,« je našteval. Rešitev vidi v privatizaciji. Izpostavil je, da je za boljši jutri nujno delovanje državnega holdinga, ki naj bi odvzel politikom
Foto: Milan Sternad
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec
vzvod za neposredno vpletanje v gospodarstvo. Svojo misel je guverner nadaljeval: »Ne moremo čez noč privati-zirati gospodarstva, moramo pa izboljšati načine upravljanja z državnim premoženjem. Edini avto, s katerim se je možno peljati 150 km na uro po makadamu, je službeni avto, ker ni treba plačati gum in servisa. Ta zgodba odseva dogajanje zadnjih
dvajset let dogajanja v gospodarstvu. Ker smo v državnih podjetjih zamešali vloge lastnikov in menedžerjev. Slednji so namreč zgolj najeta delovna sila, ki jo ima lastnik v svojem podjetju.« Guverner je poudaril še nujnost uveljavitev velikokrat omenjenih strukturnih reform ter sledenje novim smernicam insolventne zakonodaje, ki daje več pravic upnikom kot
dolžnikom. Med točke, ki so nujne ra razvoj gospodarstva in bančništva, je umestil še vzdržno finančno konsolidacija plač v javnem sektorju. Problematika slednjega naj bi se rešila zgolj z rastjo gospodarstva ali pa z zmanjšanjem izdatkov.
Podjetja naj kar iščejo tuje, konkurenčnejše banke
Da pa ne bi ostalo zgolj pri leporečenju in na kazalcih o gospodarski prihodnosti, temelječih na predvidevanjih, so v drugem delu javne tribune do besede prišli gospodarstveniki. Največjega zaposlo-valca na Bistriškem, skupino Impol, je zanimal pogled na razvoj slovenskega bančnega sektorja ter ali bo Impol lahko v prihodnje z vidika obrestnih mer in razpoložljivosti virov konkuriral drugim svetovnim igralcem v svetu aluminija. »V slovenskih bankah prihaja do sprememb. Tudi po uvedbi slabe banke nekatere banke kot take ver-
Po enih trditvah naj bi se o urgentnem centru v ptujski bolnišnici začelo govoriti že leta 2003, leta 2006, ko je vodenje prevzel Robert Čeh, pa je bilo slišati, da je ptujska bolnišnica nekaj zamudila, odgovora na vprašanje o tem, kaj je zamudila, pa nam žal ni uspelo dobiti, ker se nihče natančno ne spominja, kaj vse naj bi se takrat dogajalo okrog tega projekta. Leta 2011 se je ptujski urgentni center čudežno vrnil v nacionalno mrežo. Ob odprtju skupne urgentne službe v ptujski bolnišnici je takratni minister za zdravje Dorjan Marušič povedal, da je zadovoljen, ker se projekt odpiranja urgentnih centrov v Sloveniji uspešno nadaljuje. Do leta 2015 pa naj bi v Sloveniji z evropskim denarjem postavili nacionalno mrežo urgentnih centrov. Leta 2011 se je Marušič tudi obvezal, da bo v tej nacionalni mreži ur-gentnih centrov tudi Ptuj, ki se je s tem vrnil v mrežo, kjer je nekoč že bil, a je bil iz nerazumnih razlogov izločen, je
dejal. Za ta projekt je Slovenija pridobila 30 milijonov evrov evropskega denarja, v tej vsoti pa ni denarja za ptujski center, ki se bo gradil s sredstvi državnega proračuna.
Vršilka dolžnosti direktorice ptujske bolnišnice Mirjana Bušljeta je te dni povedala, da ji je sicer ob kratki primopredaji oz. nastopu na delovno mesto v. d. direktorice konec leta 2011 bilo rečeno, da je ptujski urgentni center bolj ali
manj urejena zadeva, pokrita z vsemi potrebnimi dokumenti. Kmalu pa se je pokazalo, da ni tako, da ni nobenih dokumentov, ki naj bi sicer že obstajali. Tako so se intenzivne priprave na gradnjo urgentnega centra v ptujski bolnišnici pričele šele marca leta 2012, v prvem letu njenega vedejevstva. Že februarja pa je bila podana vloga za izdajo lokacijske informacije, ki jo je izdala SOU občin v Spodnjem Podravju. Diip je bil
Foto: Črtomir Goznik
V dobrih dveh letih se je za ptujski urgentni center nabralo že precej dokumentacije; koliko bi je še bilo, če bili imeli že na začetku priprav opraviti s pritožbami in revizijami.
jetno na trgu ne bodo ostale. Ravno trg bo tu odigral svojo vlogo. Podjetja, kot je Impol, naj iščejo najkonkurenčnejše ponudbe za financiranje tudi na tujem bančnem trgu. Na razpoložljivost virov financiranja bo bolj kot velikost poslovnega subjekta doma in v tujini vplivala ocena poslovne uspešnosti in stanje dolga komitenta. Tako imenovano državno tveganje bo tudi v prihodnosti krojilo strošek financiranja podjetij. Ravno reforme so v zadnjem času strošek obresti za zadolževanje na slovenskem in na svetovnem trgu znatno znižale.
Uvodnik
Ta trend moramo nadaljevati tudi v prihodnjih letih,« je odgovor guvernerja povzel predsednik kluba in direktor družbe Impol FT, d. o. o., Tomaž Smolar.
Slednji je javno tribuno ocenil kot dobro obiskano ter izpostavil pomembnost gosta. »Člani Kluba direktorjev in drugi meščani so pozorno poslušali ter s svojo prisotnostjo podprli guvernerjeva osebna prizadevanja ter skupne napore Slovenije, da stopi po poti rasti in razvoja,« je s ščepcem optimizma zaključil Smolar.
Mojca Vtič
Ptuj • Gradnja urgentnega centra v ptujski bolnišnici
„Ni res, da nismo delali na tem projektu ..."
Projekt izgradnje urgentnega centra v ptujski bolnišnici ima že dolgo brado. Trenutno je tako, da se zanj pripravlja projektna dokumentacija.
izdelan junija 2012. Julija lani je bilo na portalu javnih naročil objavljeno javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije za urgentni center v SB Ptuj. Z najugodnejšim ponudnikom, podjetjem Pro-jekto inženiring Ptuj, je bila pogodba o izdelavi projektne dokumentacije podpisana decembra lani. Rok za izdelavo je tri mesece. V okviru priprav na gradnjo urgentnega centra so morali izvesti tudi geomehanske raziskave, ki so jih stale 2.135 evrov, in geodetski posnetek, ki je stal 340 evrov. V obeh poslih so iskali najugodnejšega ponudnika. „Trudi-mo se po najboljših močeh, da bi čim prej prišli do gradbenega dovoljenja, prav tako smo v stalnih stikih z ministrstvom za zdravje oz. državo glede zagotavljanja denarja za izgradnjo, ki naj bi se pričela še letos. Vse te aktivnosti deman-tirajo najrazličnejše navedbe o tem, da na tem projektu v zadnjih dveh letih nismo delali," še pove Mirjana Bušljeta.
MG
Kdo je kriv: samo bankirji ali tudi politiki?
V teh dneh praktično ne mine dan, da ne bi iz vseh medijev kričale zgodbe o skorumpiranih bankirjih in vse večjih milijonskih bančnih luknjah. Vsi prsti so uperjeni proti posameznikom na najvišjih položajih bank, ki naj bi državno premoženje oškodovali za milijonske zneske.
Pa so ti resnično pravi in edini krivci? Opisal bom samo dva primera, ki kažeta, da je lahko takšna slika močno izkrivljena.
Marjan Kramarje na čelu NLB preživel več kot samo en mandat, v tem času pa naša največja banka niti slučajno ni poslovala v sedanjih negativnih okvirjih (resnici na ljubo, poslovanje ni bilo niti bleščeče). Ob imenovanju na mesto predsednika uprave je Kramar podpisal individualno pogodbo, ki jo je v imenu države kot večinske lastnice podpisal tudi nadzorni svet (ki ga je imenovala politika). Prav na podlagi te pogodbe si je dal Kramar po izteku mandata izplačati nagrado v višini neverjetnega milijona evrov. Sprašujem se, kako je sploh mogoče, da je katerikoli predsednik uprave katerekoli banke deležen takšne nagrade, če banka ne posluje zares bleščeče - z vsaj 50-milijon-skim dobičkom. Sprašujem pa se tudi, kako je mogoče, da katerikoli delodajalec (v tem primeru nadzorni svet banke) z vodilnim managerjem podpiše takšno pogodbo, po kateri je to izplačilo sploh mogoče!?! Ko je pogodba podpisana, pa jo je vendarle treba spoštovati, saj živimo v pravni državi, mar ne?
Upravi NKBM na čelu z Matjažem Kovačičem je lastnik - država - leta 2010 naložil, da izvede potrebno dokapitalizacijo, v kateri pa sama (država namreč) ni nameravala sodelovati. Za iskanje investitorjev to ni bil več idealen čas, a vendarle še ni bil izrazito slab. Uprava je svoj del naloge do začetka leta 2011 opravila in poiskala investitorje, ki so bili pripravljeni vložiti v našo drugo največjo banko. A seje aprila 2011 preko noči zgodil preobrat: Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (vodila jo je Dagmar Komar, ki je bila imenovana prek politike) se je zavzela, da država pri dokapitalizaciji ohrani večinski delež! V nakup delnic je »prisilila« Gen energijo, Pošto Slovenije in Eles, ki so sedaj seveda ostale brez teh milijonov. Agencija je torej spremenila svoje stališče in ocenila, da bi bilo za državo »zmanjšanje deleža v banki ekonomsko neupravičeno«!?! Če bi bili tedaj prvotno dogovorjeni postopki dokapitalizacije speljani do konca, danes zagotovo ne bi govorili o tem, koliko bo davkoplačevalce v Sloveniji stala rešitev NKBM.
So bančniki res edini krivci?
Jože Mohorič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemijarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 24. januarja 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	3
Podravje • »Kupčkanje« za srednješolske programe
Gimnazija Ormož najdražja v državi
Lani konec novembra smo obširno poročali o finančnih težavah, v katerih se je znašla Gimnazija Ormož. Nadaljnja usoda šole kot samostojnega javnega zavoda je visela na nitki. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je takrat z vodstvi Gimnazije Ormož in Gimnazije Ljutomer uskladilo stališče, da se Gimnazija Ormož pripoji Gimnaziji Ljutomer ter deluje kot dislocirana enota ljutomerske Gimnazije.
Po tem predlogu bi se v Gimnaziji Ormož kot dislocirani enoti za vpis v novo šolsko leto razpisala dva programa: splošne gimnazije in predšolske vzgoje. En oddelek predšolske vzgoje bi se iz ljutomerske prenesel na ormoško, Gimnazija Ljutomer pa naj bi pridobila oddelek umetniške gimnazije. Občina Ormož oziroma njen občinski svet se s takšnim predlogom ni strinjal. Svetniki so sprejeli sklep, da bo občina v prihodnje na letni ravni dejavnost Gimnazije Ormož dodatno sofinancirala v višini okrog 200.000 evrov, kar znaša približno četrtino prihodkov, potrebnih za delovaje šole. Dodatno sofinanciranje dejavnosti zavoda bo občina Ormož pričela z novim šolskim letom (2014/15). S tem je občina Gimnaziji zagotovila samostojen status.
V enem mesecu trikrat različna odločitev
Kmalu po tej odločitvi, v sredini decembra, so iz Gimnazije Ormož nekaterim izbranim medijem (našega med temi ni bilo) sporočili, da jim je resorno ministrstvo z okrožnico sporočilo, da bodo lahko z novim šolskim letom vpisovali tudi v program predšolske vzgoje. To je bila za vodstvo šole razveseljujoča novica. Vendar veselje ni trajalo dolgo. »Minuli teden, 13. januarja, smo v okrožnici ministrstva v pregledu poslanih razpredelnic ugotovili, da ministrstvo kljub svoji nameri razpisa predšolske vzgoje pri nas ni razmestilo. Naslednji dan smo o tem prejeli tudi uradni dopis resornega ministra. Kot argumente za neraz-mestitev je ministrstvo v dopisu navajalo padajoči trend vpisa in mrežo šol, ki izvajajo navedeni program, ter razpoložljive proračunske zmožnosti za leto 2014. Utemeljitve so bile splošne in ohlapne, vsaj glede na specifiko pogovorov z MIZŠ. Kot šola smo nemudoma spisali ugovor na odločitev ministrstva in jim ga v četrtek, 16. januarja, posredovali. Ugovor je poslala tudi Občina Ormož kot soustanoviteljica. V dopisu smo nad odločitvijo ministrstva izrazili razočaranje. Kajti če bi pridobili oddelek predšolske vzgoje, bi to za nas pomenilo, da številčno zrastemo, napolnimo oddelke, olajšamo poslovanje in prebrodimo težko in nepredvidljivo ob-
Umetniško gimnazijo bi na Ptuju in v Ljutomeru
Gimnaziji Ptuj in Ljutomer sta poskušali z novim šolskim letom 2014/15 pridobiti program umetniške gimnazije. »Seveda nima nobenega smisla, da bi dva oddelka umetniške gimnazije razpisovali na dveh šolah, ki sta na razdalji 30 kilometrov. Pričakujemo, da se bosta šoli dogovorili, katera bi lahko ta program najboljše izvajala, in da bi naslednje šolsko leto (2015/16) lahko našli nek skupni predlog. V primerjavi z lanskim šolskim letom bo imela Gimnazija Ljutomer v šolskem letu 2014/15 en oddelek splošne gimnazije več. Gimnazija Ptuj ima za novo šolsko leto razpisano enako število oddelkov kot v tem šolskem letu,« je povedal državni sekretar na MIZŠ Aljuš Pertinač.
Po vseh zapletih sta ormoška in ljutomerska Gimnazija vendarle »pridobili«. Ormoška (na fotografiji) ima za vpis razpisan dodatni oddelek predšolske vzgoje, ljutomerska pa oddelek splošne gimnazije.
dobje delovanja šole. Na tržnicah poklicev smo naleteli na zelo pozitiven odziv, interesentov za vpis v prvi letnik programa predšolske vzgoje bi bilo več kot dovolj. To smo ministrstvu tudi jasno sporočili. Prav zaradi izkazanega interesa bodočih dijakov se nam je porodilo upanje, da bomo uspeli končno znova napolniti šolo, jo stabilizirati, ohraniti in povečati zaupanje okolice,« je dogajanje zadnjih 14 dni komentirala ravnateljica Gimnazije Ormož Blanka Erhartič.
Največje presenečenje za šolo in javnost pa je sledilo predvčerajšnjim, v sredo, 22. januarja, ko je MIZŠ v razpisu za vpis v srednje šole v šolskem letu 2014/15 za Gimnazijo Ormož za vpis v prvi letnik razpisalo tri oddelke. Dva oddelka splošne gimnazije in oddelek predšolske vzgoje. Ravnateljica Erharti-čeva je bila teh dejstev zelo
vesela. »Volje, idej in strokovnosti nam ne manjka, sedaj smo dobili priložnost, da to izdatneje dokažemo, da končno zaživimo in se posvetimo le kakovosti vzgojno-izobra-ževalnega procesa. Glede na to, da se splošni predmeti popolnoma prekrivajo z gimnazijskim programom, ni potrebe po dodatnih zaposlitvah strokovnih delavcev, saj imajo profesorji, zaposleni na naši šoli, vsa znanja izvajalcev posameznih predmetov. Poleg kadrovskih izpolnjujemo tudi materialne pogoje. Na razpolago imamo dovolj ustrezno opremljenih učilnic. V okolju imamo tudi delodajalce - vrtce za ustrezno število mest za opravljanje obvezne prakse dijakov programa predšolske vzgoje. Vsekakor je ohranitev in razširitev srednje šole in izobraževanja na našem območju pomemben faktor dolgoročnega razvoja za vso skupnost, zato si bomo tudi
Aljuš Pertinač: »Znesek, ki ga bo občina Ormož na letni ravni namenjala za delovanje tamkajšnje Gimnazije, je za lokalno skupnost zagotovo velika (finančna) obveznost. Zato je ministrstvo pri tem raje bolj previdno. Ker eno so visokoleteče izjave v javnosti, drugo pa je kruta realnost -ko je treba ta sredstva zagotoviti. Na tem mestu bi kar svetoval previdnost, v smislu, da je treba počakati, da vidimo, kaj se bo dogajalo.«
v prihodnje prizadevali, da srednja šola kot institucija v kraju obstane, da bo mladim omogočen enakopraven dostop do možnosti kakovostnega srednješolskega izobraževanja.«
Ministrstvo s cmokom v grlu
Medtem ko so v Gimnaziji in občini Ormož odločitve MIZŠ veseli, pa samo ministrstvo na situacijo še vedno gleda z zaskrbljenostjo. »Jeseni lani sta Gimnazija Ormož in Gimnazija Ljutomer prišli do nas s predlogom o združitvi. S tem smo se strinjali, ker smo v tem videli možnost dolgoročne rešitve težkega finančnega položaja Gimnazije Ormož, s tem pa tudi zagotovitev preživetja šole. Na žalost je potem občinski svet občine Ormož sprejel drugačno odločitev. Na podlagi predvidevanja, da bo predlog o združitvi šol sprejet, smo na MIZŠ Gimnaziji Ormož obljubili, da ji
bomo dodelili oddelek predšolske vzgoje. Pritožbi Gimnazije in Občine Ormož iz minulega tedna smo prisluhnili zato, ker nismo želeli nobene šole (ne ormoške in ne ljutomerske) zaradi odločitve ormoškega občinskega sveta, ki nam je prekrižala sprva zastavljen dogovor, kaznovati,« je za Štajerski tednik povedal državni sekretar na MIZŠ Aljuš Pertinač in obenem izpostavil vprašanje, ali bo v tem okolju dovolj interesa za vpis v razpisane programe. »Če bo vpisanih dijakov dovolj, bo to dober pokazatelj, da si lokalno okolje v Ormožu želi, da gimnazija ostane. Če pa zadostnega vpisa ne bo, bomo primorani iskati druge rešitve. Osebno se bojim, da tudi dodatni finančni vložek občine Ormož ne bo dovolj in da bomo še naprej imeli v Gimnaziji Ormož težave s financiranjem. Vedeti morate, da že ta hip mesečno šoli zagotavljamo dodatnih 18.000 evrov. Kar pomeni, da je to najdražja šola v Sloveniji, 25 odstotkov dražja od naslednje. In to je problem. Verjamem, da bo občina zagotovila neka dodatna sredstva.
Vendar so letos tudi lokalne volitve in možno je, da se bo na strani občine spremenil sogovornik. V tem trenutku ne moremo biti preveč optimistični, da imamo v roki končne rešitve. V vsakem primeru pa velja, da bo dejanski vpis potrdil ali ovrgel točnost naših napovedi. Če interesa za vpis ne bo dovolj, potem oddelka ne bo. Če pa interes bo, bo to dober pokazatelj, da lokalno okolje stoji za šolo in si želi, da bi šola obstala. Upam, da se bo več dijakov iz ormoškega konca odločilo za izobraževanje v domači ustanovi in se ne bodo, kot doslej, večinsko odločali za izobraževanje v Ptuju in Ljutomeru. Po našem mnenju bi bilo še vedno najboljše, če bi se gimnaziji Ljutomer in Ormož združili. Smo pa se za ta dodatni oddelek predšolske vzgoje odločili zato, da nam ne bi kdo ob morebitni drugačni odločitvi očital mačehovskega odnosa države do lokalnega okolja - v smislu, da šoli nočemo pomagati. Gre za edini dodatni oddelek predšolske vzgoje v Sloveniji, ki smo ga med štirimi predlogi odobrili.«
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Foto: MZ
4 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 24. januarja 2014
Spodnje Podravje • Lokalna politika ni poceni
Koliko stanejo seje občinskih politikov
Izvoljeni predstavniki ljudstva v lokalnem okolju so za svoje delo plačani; eni dobro, drugi manj dobro. Ali si nagrade oziroma sejnine zaslužijo, je že drugo vprašanje, o katerem ne bomo razpravljali. Po zbranih podatkih pa je jasno, da je občinska politika (gre izključno za izplačila sejnin) v 22 občinah Spodnjega Podravja lani stala skupno 514.474 evra.
Razlike v višini sejnin, ki jo v posameznih občinah prejmejo svetniki, so neverjetno velike; najnižja znaša namreč komaj 38, 69 evra (v Trnovski vasi), najvišja pa kar 197 evrov (v Slovenski Bistrici)!
Koliko so svetniki plačani za izredne in korespondenčne seje, koliko denarja gre za seje občinskih odborov in komisij, kakšne so nagrade za delo članov in predsednikov nadzornih odborov, pa tudi, koliko denarja gre za delovanje svetniških skupin (kjer pač so), pa v nadaljevanju članka.
Sveti Andraž
Sejnina za udeležbo na redni seji občinskega sveta znaša za svetnika občine Sveti Andraž 176,13 evra bruto, za udeležbo na izredni seji pa 201,30 evra bruto, medtem ko sejnine za korespondenčno sejo ne poznajo. Član nadzornega odbora občine prejme za udeležbo na seji 176,13 evra bruto, sejnina za udeležbo na seji za predsednika NO pa znaša 201,30 evra bruto.
V	letu 2013 je bilo za seje občinskih svetov namenjenih 5273,99 evra, za seje občinskih odborov in komisij 3728,09 evra, za seje NO pa 5487,87 evra. V občini Sveti Andraž za delovanje svetniških skupin ne zagotavljajo posebnega denarja v proračunu, prav tako nimajo proračunske postavke za morebitno zunanjo strokovno pomoč in svetovanje svetniškim skupinam.
Hajdina
V	občini Hajdina posamezni svetnik za udeležbo na redni seji sveta občine prejme 155,75 evra bruto, na izredni seji 38,94 evra bruto, za kore-spondenčno sejo pa plačila ni. Član nadzornega odbora občine za udeležbo na seji prejme 77,87 evra bruto, sejnina za predsednika NO po seji znaša 116,91 evra bruto. Skupaj je bilo za seje občinskih svetov, za seje občinskih odborov in komisij (nimajo ločene evidence) v letu 2013 namenjenih 21.488,31 evra bruto, za seje NO pa 1030,15 evra.
MO Ptuj
Mestni svetnik za udeležbo na redni seji mestnega sveta prejme 147,62 evra bruto, za udeležbo na izredni seji pa 24,60 evra bruto, za svečane in dopisne seje mestnega seta ter nadaljevanje seje plačila ni. Sejnina za člana NO znaša 132,55 evra bruto po seji, za predsednika pa 220,91 evra bruto po seji. Za leto 2013 je bilo na proračunski postavki
Nagrade svetnikom in članom delovnih teles predvidenih 63.700 evrov, realiziranih pa je bilo 59.738,66 evra. Sredstva na tej postavki vključujejo izplačilo svetnikom za udeležbo na rednih sejah mestnega sveta, izrednih sejah mestnega sveta in na sejah odborov ter komisij in izplačilo zunanjim članom odborov za udeležbo na odborih mestnega sveta. Za seje NO je bilo v letu 2013 predvidenih 9.582 evrov, realiziranih je bilo 9.406,68 evra. Sredstva na tej postavki vključujejo izplačila članom nadzornega odbora za udeležbo na seji odbora ter izplačila za izvedbo nadzora po programu dela ali sklepu nadzornega odbora, še dodatno pojasnjujejo v strokovnih službah MO Ptuj.
Za delovanje vseh 10 svetniških skupin mestnega sveta je bilo v letu 2013 namenjenih 43.816.67 evra, realiziranih pa je bilo le 15.109,04 evra. Svetniška skupina LDS je prejela 8.908,10 evra, porabila 491,37 evra, svetniška skupina SDS je prejela 11.551,76 evra, realizirala 4.159,62 evra, svetniška skupina Zeleni Slovenije in Mladi in upokojenci za delovna mesta je prejela 1898,77 evra, porabila 1.168,37 evra, svetniška skupina SD je prejela 7.588,79 evra, porabila pa 3.803,85 evra, svetniška skupina DeSUS bi lahko porabila 5.783,89 evra, porabila je 2995,39 evra, svetniška skupina N.Si je prejela 1.313.04 evra, porabila je 751,68 evra, svetniška skupina SLS je prejela 3.049,60 evra, porabila 682,40 evra, svetniška skupina Zares je prejela 2.776,28 evra, porabila 109,97 evra, svetniška skupina SMS-Zeleni je prejela 946,44 evra, porabila pa 946,39 evra. Le svetniška skupina Zeleni Slovenije in Mladi in upokojenci za nova delovna mesta je v okviru prejetih finančnih sredstev v letu 2013 namenila 480 evrov za strokovno pomoč, ki jo nudijo organizacije oz. posamezniki. Mestnim svetnikom se na osnovi pravilnika pokrivajo le tisti stroški, ki so v neposredni povezavi z delovanjem mestnega sveta: pisarniški material in storitve, plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, naročnine za uradni list in strokovno literaturo, stroškov za izobraževanja, najemnine za uporabo prostorov, strokovne pomoči, ki jo nudijo organizacije oz. posamezniki in plačilo stroškov za stike z občani. Morebitna neporabljena finančna sredstva se svetnikom oz. svetniškim skupinam v proračun tekočega leta razporedijo z rebalansom proračuna.
Ormož
V	občini Ormož sejnina svetnika za udeležbo na redni seji občinskega sveta znaša 136,91 evra, za izredno sejo pa 91,27 evra bruto. Sejnin za dopisne seje svetniki nimajo. Višina sejnin za predsednika in člane NO je enaka. Do tri ure seje se jim sejnina obračuna v vrednosti 106,48 evra bruto. Vsaka naslednja polna ura sejnine za NO znaša 30,42 evra bruto. Kot je povedal vodja oddelka za finance občine Ormož Mirko Šerod, so lani za sejnine občinskih svetov namenili 20.042 evrov, za seje občinskih odborov in komisij 3.766 evrov in za seje NO 2.474 evrov. V tem znesku niso zajeta sredstva, ki so jih člani NO prejeli za opravljene preglede.
Za delovanje svetniških skupin je občina Ormož v letu 2013 izplačala 15.632 evrov. V ta znesek so všteti stroški prostorov oziroma pisarn za potrebe delovanja svetniških skupin (ogrevanje, elektrika, odvoz smeti, voda), pisarniški material, telefonski stroški, dostop do interneta, popravila opreme, plačilo najemnine za poslovni prostor, tiskarske storitve, plačilo pogodbenega dela za opravljanje administrativnih nalog za potrebe svetniških skupin ter nakup opreme (tablični in prenosni računalniki). Stroškov za zunanjo strokovno pomoč in svetovanje svetniškim skupinam ali svetnikom občina Ormož lani ni beležila.
Središče ob Dravi
V	občini Središče ob Dravi sejnina svetnika za udelež-
bo na redni seji znaša 114,27 evra, na izredni pa 76,18 evra bruto. Sejnine za dopisne seje se ne izplačujejo. Tako kot v Ormožu imajo tudi v Središču predsednik in člani NO za sejnine enake postavke. Če seja traja do tri ure, so upravičeni do sejnine v znesku 98,75 evra bruto. Za vsako nadaljnjo polno uro sejnina znaša 28,21 evra bruto. »Za seje občinskih svetov smo lani porabili 5.029,39 evra, za seje občinskih odborov in komisij 4.506,16 evra in za seje NO 3.904,18 evra,« je povedal župan Jurij Borko. Delovanja svetniških skupin občina Središče ob Dravi ne sofinancira, pa tudi storitev zunanje strokovne pomoči za svetovanje svetnikom ali svetniškim skupinam niso beležili.
Sv. Tomaž
V občini Sv. Tomaž sejnina enega svetnika za udeležbo na redni seji občinskega sveta znaša 126,97 evra, za udeležbo na izredni seji pa 84,64 evra bruto. Za dopisno sejo sejnin nimajo.
Višina sejnin predsednika in članov NO je enotna. Znaša 98,75 evra bruto. Kot je pojasnila direktorica uprave občine Sv. Tomaž Zinka Hartman, so lani iz občinskega proračuna za seje občinskih svetov namenili 6.728 evrov, za seje občinskih odborov in komisij 1.998 evrov in za seje NO 2.335 evrov. Tudi pri Sv. Tomažu delovanja svetniških skupin ne financirajo, prav tako ne morebitne zunanje strokovne pomoči svetnikom ali svetniškim skupinam.
Gorišnica
Znesek sejnine za udeležbo na redni seji občinskega sveta v občini Gorišnica znaša 126,97 evra bruto. Sejnina za izredno sejo je 63,48 evra bruto, za dopisne seje sejnin ne izplačujejo. Bruto znesek sejnine za člana NO je 56,43 evra, za predsednika NO pa 79 evrov bruto.
Za seje občinskih svetov je občina Gorišnica v letu 2013 namenila 6.849,69 evra, za seje občinskih odborov in komisij 5.699,26 evra in za seje NO 948,98 evra. Delovanja svetniških skupin ne financirajo, prav tako ne morebitne zunanje strokovne pomoči svetnikom ali svetniškim skupinam.
Dornava
Župan občine Dornava Raj-ko Janžekovič je pojasnil, da v njihovi občini sejnina svetnika za udeležbo na redni seji občinskega sveta znaša 83,87 evra bruto. Izrednih sej v tem mandatu niso imeli in jih po besedah župana niti ne nameravajo imeti. Sicer pa neto znesek sejnine za izredno sejo občinskega sveta v Dornavi po svetniku znaša 50 evrov. Bruto znesek v tem primeru bi bil okrog 64 evrov. Sejnin za dopisne seje ne izplačujejo. Bruto znesek sejnine za člane NO znaša 51,61 evra, za predsednika NO pa 64,52 evra. V proračunu 2013 je bilo za seje občinskih svetov namenjenih 5.934 evrov, za seje občinskih odborov in komisij 2.455 evrov in za seje NO 3.708 evrov. Delovanja svetniških skupin in morebitne zunanje strokovne pomoči svetnikom
Foto: Črtomir Goznik
ali svetniškim skupinam v občini Dornava ne financirajo.
Juršinci
»V občini Juršinci znaša sejnina svetnika za udeležbo na redni seji občinskega sveta 81,47 evra bruto. Znesek sejnine za udeležbo na izredni seji je 63,49 evra bruto, za dopisne seje sejnin ne izplačujejo. Člani NO za udeležbo na seji prejmejo sejnino v znesku 46,55 evra, predsednik NO pa v znesku 81,47 evra bruto. Za seje občinskih svetov je bilo lani namenjenih 4.408,60 evra, za seje občinskih odborov in komisij 2.886,10 evra in za seje NO 2.646,78 evra,« je povedal direktor občinske uprave Drago Slameršak in dodal, da tudi pri njih delovanja svetniških skupin iz občinskega proračuna ne sofinancirajo, prav tako ne financirajo zunanje strokovne pomoči svetnikom ali svetniškim skupinam.
Videm
Občinski svet občine Videm šteje 17 članov občinskega sveta, ti na redni seji prejmejo sejnino, ki znaša 5 % bruto županove plače, in sicer bruto 152,12 evra in neto 117,89 evra. Na izredni seji prejmejo sejnino, ki znaša 2 % bruto županove plače, to je bruto 60,85 evra in neto 47,16 evra. Za korespondenčne oziroma dopisne seje sejnin ne dobijo.
V nadzornem odboru občine Videm je pet članov. Sejnina enega člana NO je 3 % bruto županove plače, kar znaša bruto 91,27 evra in neto 70,73 evra. Sejnina predsednika NO je izplačana v višini 4,5 % bru-
petek • 24. januarja 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	5
to županove plače, to je bruto 136,91 evra, neto pa 106,10 evra.
V lanskem letu je občina Videm za seje občinskega sveta, odborov, komisij oziroma vseh delovnih teles v občini, razen nadzornega odbora, namenila 39.069,33 evra, za seje NO pa je bilo v letu 2013 namenjenih 4.691,80 evra. Za delovanje svetniških skupin je bilo namenjenih 4.240,79 evra, zunanje strokovne pomoči in svetovanj za svetniške skupine in svetnike pa ni bilo.
Destrnik
Sejnina na Destrniku znaša 135 evrov bruto, zraven je treba prišteti 8,85 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za izredno sejo pa 81 evrov plus prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za korespondenčne seje sejnin ne izplačujejo.
Člani nadzornega odbora prejemajo 81 evrov, predsednik pa 323 evrov bruto, k znesku pa je treba prišteti že omenjeni prispevek.
Za seje občinskih svetov so skupaj porabili 8.320 evrov, za seje občinskih odborov in komisij pa še 6.250 evrov. Za seje NO je bilo namenjenih 6.450 evrov. Za delovanje svetniških skupin ter strokovno pomoč in delovanje niso porabili nič.
Trnovska vas
V Trnovski vasi sejnina enega svetnika za redno sejo znaša 38,69 evra, za izredno pa 18,87 evra, za korespondenč-ne seje sejnin ne dobivajo. Sejnina za člana nadzornega odbora znaša 18,87 evra, medtem ko predsednik prejme 22,65 evra. V lanskem letu so za seje občinskih svetov namenili 1.120 evrov, za seje občinskih odborov in komisij
pa še dodatnih 723 evrov. Za sejnine NO je bilo namenjenih 254,69 evra. Vsi omenjeni zneski so bruto. Za delovanje svetniških skupin in zunanjo strokovno pomoč svetnikom niso namenjali finančnih sredstev.
Zavrč
Sejnina enega svetnika za udeležbo na redni seji občinskega sveta znaša 7 % županove plače, če bi župan funkcijo opravljal poklicno, enako je za udeležbo na izredni seji, ta znaša 191,73 evra bruto. Sejnine za udeležbo na korespon-denčni seji občinskega sveta ne izplačujejo. Sejnina za člana občinskega NO je 4 % županove plače, kar znaša 109,56 evra bruto. Sejnina za predsednika NO znaša 5 % županove plače, to je 136,94 evra. V letu 2013 je bilo za seje občinskih svetov namenjenih 8.155,10 evra.
V lanskem letu je bilo za seje občinskih odborov, komisij namenjenih 2.939,24 evra, za seje NO pa 3.600,29 evra. Za delovanje svetniških skupin in morebitno strokovno pomoč zanje niso namenili sredstev.
Majšperk
Sejnina enega svetnika za udeležbo na redni seji občinskega sveta znaša 144,68 evra bruto, za izredno sejo pa 109,95 evra bruto, kore-spondenčna seja ni plačana. Sejnina za člana občinskega NO znaša 124,42 evra bruto, za predsednika pa 138,89 evra bruto. V lanskem letu je bilo za seje občinskih svetov, občinskih odborov in komisij namenjenih 24.000 evrov, za seje NO pa 2.000 evrov. Za strokovno svetovanje svetnikom ter za delovanje svetniških skupin sredstev niso imeli predvidenih.
Občina	Višina sejnine za svetnika/co za seje občinskega sveta v €	Višina sejnine za člana in predsednika NO v €	Višina izplačanih sredstev za delovanje svetniških skupin	Skupno izplačano za vse seje OS, NO, odborov in komisij ter delovanje svetniških skupin
Slovenska Bistrica	196,83	98,41 / 147,62	38.565,00	97.701,00
Zavrč	191,73	109,56 / 136,94	-	14.694,63
Sveti Andraž v Sovenskih goricah	176,13	176,13 / 201,30	-	14.489,95
Makole	169,29	84,64 / 112,86	-	19.242,00
Hajdina	155,75	77,87 / 116,91	-	22.518,46
Videm	152,12	91,27 / 136,91	4.240,79	48.001,92
Kidričevo	152,12	68,45 / 114,09	5.048,40	48.533,24
MO Ptuj	147,62	132,55 / 220,91	15.109,00	84.254,38
Majšperk	141,00	124,42 / 138,89	-	26.000,00
Poljčane	141,07	42,32 / 84,64	7.519,40	31.455,00
Ormož	136,91	106,48 (vsi)	15.632,00	41.914,00
Destrnik	135,00	81,00 / 323,00	-	21.020,00
Podlehnik	128,62	102,89 / 128,62	-	14.180,00
Gorišnica	126,97	56,43 / 79,00	-	13.497,93
Sveti Tomaž	126,97	98,75 (vsi)	-	13.439,73
Središče ob Dravi	114,27	98,75 (vsi)	-	39.041,18
Markovci	95,23	112,86 / 169,28	4.663,68	26.187,68
Cirkulane	84,65	56,43 / 84,65	-	8.365,00
Dornava	83,87	51,61 / 64,52	-	12.097,00
Juršinci	81,47	46,55 / 81,47	-	9.941,48
Zetale	64,52	38,71 / 45,16	-	6.800,00
Trnovska vas	38,69	18,87 / 22,65	-	2.097,69
Vsi zneski so bruto.
Vir: občine Spodnjega Podravje
Podlehnik
V	Podlehniku sejnina za enega svetnika znaša 128,62 evra, za izredno sejo pa 51,45 evra, za korespondenčne seje sejnin ne izplačujejo, saj tega nimajo v pravilniku opredeljenega. Sejnina za člana občinskega NO znaša 102,89 evra, za predsednika pa 128,62 evra. V lanskem letu so za seje občinskih svetov in komisij skupaj namenili 9.500 evrov, za seje NO pa 4.680 evrov.
Žetale
V	Žetalah sejnina za redno sejo znaša 64,52 evra bruto, medtem ko za izredno 51,61 evra. Za korespondenčne seje sejnin ne izplačujejo. Sejnina za člana NO znaša 38,71 evra bruto, za predsednika 45,16 evra. Za seje občinskih svetov so lani namenili 2.600 evrov, še dodatnih 4.200 evrov pa za seje občinskih odborov in komisij. Za seje NO v lanskem letu niso namenili nič sredstev, ker se v lanskem letu nadzorniki niso sestali. Tudi za svetovanje oziroma strokovno pomoč niso porabili sredstev.
Kidričevo
Sejnina za enega svetnika občine Kidričevo za udeležbo na redni seji občinskega sveta znaša 5 odstotkov županove plače, kar pomeni bruto 152,12 evra, neto pa 117,89 evra. Sejnina svetnika za izredno sejo je bruto 91,27 evra, neto pa 61,60 evra, medtem ko za korespondenčne seje nimajo sejnin. Za člana občinskega NO je sejnina bruto 68,45evra, neto pa 53,05 evra, za predsednika NO pa bruto 114,09 evra ali 88,42 evra. V lanskem letu 2013 so za seje občinskih svetov namenili 31.521,84 evra, za seje občinskih odborov in komisij 7.524,64 evra, za seje NO pa 4.438,36 evra. Za delovanje svetniških skupin so namenili 5.048,40 evra preko sofinanciranja političnih strank, za zunanjo strokovno pomoč in svetovanje svetniškim skupinam ali svetnikom pa lani niso porabili nič sredstev.
Markovci
Sejnina za udeležbo na redni seji občinskega sveta je na svetnika 95,23 evra bruto, sejnina za izredno sejo je 63,48 evra bruto, medtem ko sejnin za korespondenčno sejo nimajo. Za člane občinskega nadzornega odbora je sejnina 112,86 evra bruto, sejnina za predsednika NO je 169,28 evra bruto.
Za seje občinskih svetov je bilo skupaj s sejami delovnih teles OS, odborov in komisij v lanskem letu namenjenih 15.524 evrov, vendar v ta znesek niso zajete nagrade župana in obeh podžupanov. Za seje občinskih odborov, komisij so lani namenili 6.000 evrov, za delovanje poslanskih skupin pa 4.663,68 evra, od tega 600 evrov za zunanjo strokovno pomoč in svetovanje.
Cirkulane
Sejnina za udeležbo na redni seji občinskega sveta znaša 84,65 evrov, na izredni pa 56,43 evrov, za korespon-denčno sejo sejnine ni. Sejnina za člana občinskega NO znaša 56,43 evrov, za predsednika pa 84,65 evrov. Za seje občinskih svetov je bilo v lanskem letu skupno namenjenih 3.409 evrov, za seje občinskih odborov in komisij pa 3.374 evrov. Za seje NO so skupno namenili 1.582 evrov, medtem ko za delovanje svetniških skupin in zunanjo strokovno pomoč svetnikom niso namenjali sredstev.
Slov. Bistrica
Sejnina za svetnika v občini Slovenska Bistrica znaša 197 evrov, za izredno sejo pa 129 evrov. Svetniki so plačani tudi za korespondenčne seje, in sicer enako kot za redno sejo. V letu 2013 je občina za sejnine namenila 40.845 evrov.
Za seje občinskih odborov in komisij je bilo v letu 2013 porabljenih 15.592 evrov.
Bistriški člani NO za seje prejmejo 98 evrov, predsednik NO pa 148 evrov. Skupno so za sejnine NO v lanskem letu izplačali 2.699 evrov.
Za delovanje svetniških skupin so v Slovenski Bistrici lani porabili 38.565 evrov, za strokovno pomoč in svetovanje pa nič.
Makole
Svetniki v makolski občini prejmejo za eno sejo približno 167 evrov. Za prisotnost na izredni seji prejmejo po 84,64 evra. Za korespondenčne seje svetniki niso plačani. Skupno je lani občina za občinske seje namenila 11.750 evrov. Za seje občinskih odborov in komisij so v Makolah porabili skoraj 6.000 evrov.
Člani NO v Makolah prejmejo za sejnino odbora 84,64 evra, predsednik prejme 113 evrov, skupaj pa je lani šlo za te namene 1.492 evrov.
Za delo svetniških skupin lani v Makolah niso porabili niti evra, prav tako ne za strokovno pomoč in svetovanje.
Poljčane
Sejnina za poljčanske svetnike znaša 141 evrov po svetniku, za izredno sejo 84,64 evra, korespondenčne seje pa niso plačane. V občini Poljčane so lani za sejnine občinskega sveta namenili 17.743 evrov, za seje občinskih komisij in odborov pa 4.893 evrov.
Člani občinskega NO v Poljčanah za seje prejmejo 42 evrov, predsednik pa 84,64 evra. Skupno so za sejnine NO porabili lani manj kot 1300 evrov.
Za delo svetniških skupin so lani v Poljčanah namenili 7.519 evrov (za strokovno pomoč in svetovanje pa niti enega evra).
Mojca Zemljane, Patricija Kovačec, Mojca Vtič, Majda Goznik, Martin Ozmec
6 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 24. januarja 2014
Videm • Delovno srečanje gospodarskih subjektov
Sodelovanje nujno za razvoj
V ponedeljek je v prostorih Občine Videm potekalo delovno srečanje gospodarskih subjektov z naslovom Razvojne politike v občini in regiji. Gostje so tako predstavili možnosti in priložnosti za razvoj občine. Strinjali so se, da bo povezovanje različnih subjektov v prihodnje ključno.
Foto: Črtomir Goznik
Občina Videm razvojne možnosti in nova delovna mesta vidi v razvoju obrtne cone, ki naj bi v prihodnje obetala odprtje približno 200 delovnih mest.
Ptuj • Mesto trte in vina
Vinogradniška tradicija, kakršne je izjemno malo
Prva Primusova vinska zgodba v letu 2014 je potekala pod naslovom Ptuj - mesto trte in vina.
Strategija do leta 2020 po besedah župana Friderika Bračiča od Slovenije zahteva lokalno samooskrbo družbe z energijo, hrano, vodo in drugimi naravnimi viri. Skupni cilji kmetijske politike so zagotoviti varno preskrbo s hrano, trajnostno rabo naravnih virov in boj proti podnebnim spremembam. Strategija razvoja podjetništva v občini Videm prav tako temelji tudi na kmetijstvu, ki se sooča s klimatskimi spremembami, zato veliko priložnost vidijo v namakalnih sistemih ter posledično trženju lokalno pridelane hrane. Na področju gospodarstva pa je v načrtih za razvoj obrtna cona, trajno-stna oblika turizma ter obnovljivi viri energije.
Skozi pokušino vin in v družbi z izbrano kulinariko so skušali razložiti in podkrepiti upravičenost imena mesto vina in trte (bogata vinska zgodovina, Ptujska klet z najstarejšimi arhivskimi vini, mestni vinograd, vinogradniška zbirka v grajski kleti, vin-sko-kulturni dogodki ...) z več vidikov v primerjavi z nekaterimi drugimi mesti, še posebej Ljubljano, ki nima, razen potomke najstarejše trete in nekaj samorodnic, nobenega vinograda oz. vinogradniške tradicije. Ljubljana pa je kot eno redkih mest na svetu, ki je ta laskavi naziv dobila od najvišje uradne instance, Mednarodnega urada za trto in vino s sedežem v Parizu zaradi organiziranega najstarejšega mednarodnega ocenjevanja vina pod pokrovitelj-
Novosti ter možnosti in priložnosti, ki jih prinaša finančna perspektiva 2014-2020, je predstavila Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra. Kot je znano, bodo imeli v novi perspektivi prednost projekti regionalnega pomena, kar pomeni, da bodo občine morale pripraviti skupne projekte.
Župan Friderik Bračič je izrazil prepričanje, da je za splošni razvoj občine in družbe kot take nujen razvoj v drobno gospodarstvo, ki bo zagotavljalo tudi odpiranje novih delovnih mest. »V prihodnje si želimo, da bi uredili sofinanciranje za našo obrtno cono, kjer v prihodnosti pričakujemo 19 investitorjev, saj je brez dodatnih sredstev težko pričakovati razvoj. Tu se
stvom najvišjih mednarodnih organizacij, žal pa je to ocenjevanje usahnilo, naziv pa je še vedno v uporabi.
S svojimi prispevki so vinski večer pod naslovom Ptuj - mesto trte in vina pod vodstvom moderatorja Janeza Vrečerja oblikovali Bojan Ko-bal, enolog Ptujske kleti, ki je v zadnjih desetih letih temeljito spremenil stil vin iz Ptujske kleti, ki ga potrjujejo tudi številna mednarodna priznanja in medalje, Andrej Reberni-šek, mestni viničar, priznani vinogradnik in vinar, Marija Hernja Masten, arhivarka, ki je govorila o ptujskih vinskih producentih, konkurentih in partnerjih, spomnila na nekatere pomembne vinske dogodke na Ptuju, ki so se zgodili v 19. stoletju, 4. aprila leta 1874 je bil na Ptuju Vinski
dan, na katerem so ocenjevali vina, veliko ocenjevanje vin je potekalo tudi leta 1879 v Mestni hiši na Ptuju, iz 19. stoletja je znana tudi ptujska poletna veselica v Mestnem parku, na kateri so se na stojnicah predstavili ptujski vinski trgovci, med znanimi ptujski vinskimi trgovci je bil tudi Haberl, ki je imel enega najboljših vinskih arhivov, po zaslugi Ernsta Hintezeja pa se je ptuj zapisal tudi med proizvajalce šampanjca, ter Urška Polanec, peta ptujska vinska kraljica, ki to čast jemlje kot čudovito izkušnjo. Za svojo vino si je izbrala laški rizling, saj si želi, da bi laški rizling ponovno dobil mesto med vini, ki mu pripada. S Ptuja izhaja tudi prva zaščitna blagovna vinska znamka, pod katero se je prodalo 450 milijonov steklenic.
Tako Ptuj ob teh izjemnih argumentih in dejstvih, četudi brez žegna uradnih institucij, upravičeno in ponosno nosi ime mesto vina in trte.
Prvič pa se je Primusovih vinskih zgodb udeležil tudi ptujski župan Štefan Čelan. Tokratna vinska zgodba je postregla z izjemnimi vini Ptujske kleti, Vinogradništva Simona Druzoviča, Drbetin-
Največja težava tujk pri vključevanju v novo okolje je slabo izražanje v slovenskem jeziku, zato se bodo udeleženke posvetile izboljšanju svoje komunikacije. Program je načrtovan tako, da bodo obiskale najpomembnejše institucije na Ptuju - od šole, vrtca, lekarne, zdravstvenega doma, preko centra za socialno delo, upravne enote ter se naučile izpolniti različne obrazce in urejati vsakdanje formalnosti. Skupaj s članicami društva kmečkih žena bodo spekle svoje prve pustne krofe, izdelovale pustne okraske iz papirja, spoznale pustne maske in si v zakulisju ogledale, kako nastaja nastop amaterskih kulturnih društev. Skozi različne delavnice bodo udeleženke spoznavale slovensko kultu-
ci, Vinogradništva Reberni-šek, Mestni Vrh, in Andreja Polanca s Ptuja, svoje vino, sladki laški rizling PT, letnik 2011, je predstavila ptujska vinska kraljica. Čelan je pohvalil vse, ki se trudijo za pridelavo in promocijo nadvse kakovostne ptujske in okoliške vinske kapljice, ter vse tiste, ki nadaljujejo večsto-letno tradicijo pridelave vin
ro, skupaj s svojimi otroki prisluhnile pravljični urici, si ogledale filmsko predstavo ter obiskale ptujske znamenitosti.
Spoznale bodo središče za samostojno učenje in se naučile osnov računalništva. Z mentorico Nušo Palčič se
namreč dolgoročno pričakuje okoli 200 novih delovnih mest, kar bi gotovo moralo biti v interesu regije, da to podpre.«
Srečanja se je udeležil tudi Peter Pribožič iz ptujskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda, kjer že potekajo sestanki s predstavniki občin Ptuj, Videm, Kidričevo, Starše in Hajdina, saj naj bi te skupaj nastopile v projektu izgradnje namakalnih sistemov, ki zaradi klimatskih sprememb postajajo nujni. Kot je dejal, je suša že več let zapored uničila dobršen del pridelka, če bi bili ti sistemi zgrajeni, pa bi lahko pridelovalci imeli tudi do 60 odstotkov več pridelka. V pridelavi zelenjave vidijo novo priložnost, saj si tudi vodstvo videmske šole in vrtca s podružnicami prizadeva, da v okviru zakonskih zmožnosti, ki po novem dopuščajo nabavo lokalno pridelane hrane brez razpisa, v višini 20 odstotkov, to možnost v celoti izkoristi. Vodstvo zavoda, ki ga obiskuje skupaj 600 otrok, je trenutno v fazi iskanja ponudnikov.
Patricija Kovačec
na tem območju. Sodeloval je tudi predstavnik družine Fürst, potomec nekoč znane ptujske vinogradniške tradicije, ki se ponovno podaja na ta pota. Prvič so na eni od Primusovih vinskih zgodb natočili tudi ptujsko mestno vino, civis, renski rizling, iz ptujskega mestnega vinograda, letnik 2012. Pravo doživetje pa je bilo pokusiti arhivski sovinjon iz leta 1968, in kot je dejal enolog Bojan Kobal, so tudi zorjeni sovinjoni lahko čudovito potovanje v vino.
Za kulturne utrinke pa je že tradicionalno poskrbela Že-net Vidovič za klavirjem.
MG
bodo udeleženke v delavnicah pogovarjale o deželah, iz katerih prihajajo, ter o deželi, v kateri živijo, o svojih hobijih, željah, ciljih, težavah, s katerimi se srečujejo na svoji poti, ter številnih drugih ženskih temah.
VI
Ptuj • Projekt ormoške Ljudske univerze
Za lažji vsakdan v Sloveniji
Ljudska univerza Ormož začenja izvajati program socialne vključenosti žensk - državljank tretjih držav na območju Ptuja. Druženje žensk bo potekalo dvakrat tedensko na OŠ Mladika in je za udeleženke brezplačno, saj je program sofinanciran iz Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav.
petek • 24. januarja 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	7
Ptuj, Markovci, Gorišnica • Gradnja kanalizacije v teku
Občine gradijo (se) brez centa evropskega in državnega denarja
V Ptuju, Gorišnici in Markovcih je gradnja kanalizacijskega sistema v polnem teku, čeprav občine za izvedena dela doslej niso prejele še niti centa iz evropske oziroma državne blagajne. »Država svojih obveznosti ne izpolnjuje. Zaenkrat morajo občine, sodelujoče v projektu, zalagati denar za del, ki se nanaša na sredstva Republike Slovenije in sredstva Kohezijskega sklada. Pričakuje se, da bodo ta sredstva pričela pritekati z naslednjim mesecem,« je povedal direktor občinske uprave občine Gorišnica Matevž Cestnik.
Vprašanje, zakaj država z izplačili zamuja, smo naslovili na Ministrstvo za okolje in prostor (MKO). Po njihovem pojasnilu med državo in občinami sploh še ni podpisana pogodba o sofinanciranju. »Skladno s pravili izvajanja kohezijske politike je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo z odločbo dodelilo sredstva občinam upravičenkam za izvedbo projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja - 2. faza. Občine upravičenke so podpisale pogodbo z izvajalci del, sledi pa podpis pogodb o sofinanciranju projektov s sredstvi Kohezijskega sklada EU med Ministrstvom za kmetijstvo in okolje v vlogi posredniškega telesa ter občinami upravičenkami. Pogodbe še niso bile podpisane zaradi usklajevanja proračuna RS med Ministrstvom za finance, Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvom za kmetijstvo in okolje, vse z namenom zagotovitve zadostnih sredstev za izvedbo kohezijskih projektov, v proračunu Republike Slovenije za leti 2014 in 2015,« so za Štajerski tednik pojasnili v službi za odnose z javnostmi na MKO.
Gorišnica: gradbišče v Forminu
Na območju občine Gori-šnica se bodo v sklopu projekta zgradili čistilna naprava na Forminu, tri črpališča in 8,2 kilometra kanalizacijskih cevovodov. Čistilna naprava bo omogočala kapaciteto za priključitev 4000 populacij-
Foto: M. Ozmec
Ze od prvih januarskih dni nadaljujejo izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naselju Bukovci.
skih enot. Predvidoma se bo na napravo priključilo 1800 populacijskih enot iz občine Gorišnica in 2200 iz občine Markovci. Očiščene odpadne vode se bodo odvajale v kanal HE Formin, nizvodno od elektrarne.
Na gradbišču čistilne naprave na Forminu se trenutno izvajata gradnja zbirnega jaška in zasip temeljev, pripravljajo se nastavki kanalizacije. Štirje kanali cevovodov so končani v 90 odstotkih, na enem kanalu se izvaja tlačni del, za enega potekajo količenje in pripravljalna dela, v izvedbi je gradnja dveh črpališč.
Glavni izvajalec del na projektu je CP Ptuj skupaj s partnerjem Komunalo Ormož (za območje občin Markovci in Gorišnica). Podizvajalec je podjetje Elektrostudio, ki večinoma izvaja dela na čistilni napravi in črpališčih. Gradbena dela na čistilni napravi kot po-dizvajalec izvaja podjetje Zdenka Vinkoviča. Za imenovani občini se finančni del pelje preko proračuna občine Gorišnica.
Za obe občini naj bi štiri milijone evrov (brez DDV) počr-
pali iz Kohezijskega sklada. Prispevek nacionalnih virov (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje) bo dobrih 713.000 evrov (brez DDV). Občini bosta iz lastnih proračunov skupaj zagotovili za dobra dva milijona evrov (z DDV). Kot so nam sporočili iz občine Gorišnica, se dela na terenu »v splošnem izvajajo skladno s pogodbenimi določili«.
Markovci: Najprej vodi po kmetijski zemlji
Kot je pojasnil župan Milan Gabrovec, v okviru skupnega projekta v občini Markovci nadaljujejo z gradnjo kanalizacijskega sistema od Bukovcev do Formina in čistilne naprave Formin, ki bo v okolje vračala ekološko neoporečno vodo. »Vrednost projekta, ki zajema občino Markovci, je vključno s polovičnim deležem financiranja čistilne naprave Formin, 2.559.737 evrov. Projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja na območju občine Markovci zajema izgradnjo dobrih 9 km
Foto: Črtomir Goznik
V ČS Rogoznica poteka izgradnja kanalizacije na sedmih odsekih, trije so še v pripravi.
kanalizacijskih vodov, od tega je zgrajenega 2,5 km. Trenutno poteka izgradnja kanalizacijska omrežja v naselju Bukovci. V teh mesecih želimo končati predvsem kanalizacijske vode, ki potekajo na kmetijsko obdelovalnih površinah. Gre za odseke kanalov severno in južno od glavne ceste R228/1 Spuhlja-Borl. Večina teh odsekov kanalov je že izvedenih. Trenutno poteka izgradnja kanala, ki poteka v trasi javne poti 829020, glavnina del pa se bo pričela te dni z izgradnjo primarnega voda, ki poteka od centra naselja Bukovci, skozi Stojnce, vse do naselja Mu-retinci, kjer se kanalizacijski vod navezuje na kanalizacijsko omrežje Gorišnica,« je še dodal župan Milan Gabrovec, sicer pa dela na izgradnji kanalizacijskega omrežja v občini Markov-ci izvaja Cestno podjetje Ptuj z nekaterimi podizvajalci.«
Ptuj: Trenutno največ delovišč v ČS Rogoznica
V	Mestni hiši na Ptuju so povedali, da poteka gradnja kanalizacije v okviru II. faze podtalnice skladno s terminskim planom. Trenutno je največ de-lovišč odprtih v ČS Rogoznica, in sicer sedem, tri pa so v fazi priprav na količenje. Spomladi naj bi se pričela tudi izgradnja v mestnem območju.
Tako so dokončana dela v gradbenem in strojnem smislu na vseh štirih črpališčih, ni pa še električnih priključkov. Prva gospodinjstva naj bi se na novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje priključila še pred koncem leta 2014, do takrat naj bi bili znani tudi zneski komunalnega prispevka.
V	naselju Kicar so dokončana dela na enem odseku v
Foto: Mojca Zemljarič
V občini Gorišnica so štirje kanali cevovodov končani v 90 odstotkih, na enem kanalu se izvaja tlačni del, za enega potekajo količenje in pripravljalna dela, v izvedbi je gradnja dveh črpališč.
Lani oktobra, ko so se dela na terenu pričela, je župan občine Gorišnica Jože Kokot napovedal, da naj bi še v letu 2013 iz Kohezijskega sklada EU prejeli sredstva v višini 183.000 evrov, preostali delež pa v letu 2014. Kot razkrivamo, država doslej, po štirih mesecih dela na terenu, še ni nakazala niti centa. Pravzaprav med državo in občinami še niti niso podpisane pogodbe o sofinanciranju ...
dolžini 340 metrov, trenutno pa potekajo dela na drugem odseku v dolžini 1721 metrov, gre za območje Žabjaka proti prvemu kicarskem bregu. V naselju Žabjak je kanalizacijska trasa dolga 1810 metrov, treba bo izvesti še asfaltiranje, prav tako se dela še na priključkih. V naselju Podvinci so dokončana dela na odseku v dolžini 722 metrov, ni pa še asfalta in priključkov. Trenutno pa potekajo na treh odsekih v skupni dolžini 1777 metrov. V pripravi pa je količenje terena še za izvedbo treh kanalizacijskih odsekov v skupni dolžini 919 metrov. Dela na območju ČS Grajena, kjer je kanalizacijska trasa dolga 3100 metrov, za katero je že pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje, pa se še niso začela. Kot so povedali v mestni upravi, je prvotno zastavljen projekt nekoliko drugačen, prvotno so načrtovali, da bodo kanalizacijsko traso položili v pločnik, sedaj je trasa položena v cesto. V teku je pridobivanje ocene o najprimernejši izvedbi in rešitvi. Izgradnjo mestnih odsekov kanalizacije, med njimi so Peršo-nova ulica, del Ljudskega vrta, Volkmerjeva ulica, spodnji del Langusove ulice, Kratka ulica in Gomilšakova ulica, pa naj bi predvidoma začeli spomladi.
Na projektu ptujske kanalizacije sta glavna podizvajalca Nigrad, d. d., in Komunalno podjetje, d. d., ki pa sta v delo vključila tudi več kooperantov. Vrednost del na ptujski kanalizaciji projekta II. faze podtalnice je 4,7 milijona evrov, od tega znaša prispevek MO Ptuj 800 tisoč evrov, preostanek so evropska in državna sredstva.
Mojca Zemljarič, Martin
Ozmec in Majda Goznik
Foto: MZ
8 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 24. januarja 2014
Juršinci • Lasbaherjev poziv Zavodu za zdravstveno zavarovanje
Zdravstveni izvajalci - neenakopravni partnerji
Miro Lasbaher, dr. med., spec. splošne medicine, ki ima ambulanto v Juršincih, je med prvimi kot koncesionar začel opozarjati, da politika plačevanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije po planiranem, ne pa opravljenem delu, vodi v propad koncesionarstva. Doslej je ambulanto že dvakrat protestno zaprl za dva dni zaradi sistematičnih kršitev pogodbe.
%
Jj
L
Foto: Črtomir Goznik
Miro Lasbaher, dr. med., spec. spl. med.: „Sama Fakina sem pozval, da pripravi prvo pravo pogodbo, ki bo usklajena s slovensko ustavo, v kateri piše, da v Sloveniji za opravljeno delo sledi plačilo."
Drugega kot blatenja njegovega imena pa Zavod doslej ni uspel narediti. Trenutno je stanje takšno, da mu ne preostane drugega, kot da ambulanto dokončno zapre, piko na „i" predstavlja kazen, ki so mu jo naračunali ob izrednem administrativnem nadzoru 28. novembra lani. To pa bi pomenilo, da bo brez svojega izbranega zdravnika ostalo dobrih dva tisoč ljudi, en zdravnik, ena diplomirana medicinska sestra, ena medicinska sestra in ena čistilka pa brez službe. To je sicer zelo majhna številka v primerjavi z okoli 12.000 prizadetimi ob uvedbi zadnjih terapevtskih skupin zdravil, čeprav, kot navaja Miro Lasbaher, Samo Fakin, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, vedno izjavlja, da bolniki težav zdravstvenega sistema ne bodo čutili in da so zanj vsi ljudje zelo pomembni. Javni poziv k ureditvi zadev za podpis pogodbe po opravljenem delu je Miro Lasbaher Samu Fakinu poslal v torek, 21. januarja.
Zadeve so v njegovih letih koncesionarstva prišle do vrelišča, tako da je konec prejšnjega tedna javnost seznanil, da bo svojo ambulanto zaprl, če Zavod ne bo začel plačevati vse opravljeno delo. Podpis takšne pogodbe, ki bo usklajena s slovensko ustavo, v kateri
piše, da v Sloveniji za opravljeno delo sledi plačilo, pričakuje do 29. januarja, sicer bo ambulanto zaprl, pacienti pa se bodo morali poslej voziti k zdravniku v 20 km oddaljen ZD Ptuj. Zavod je mnenja, da naj bi bila njegova navedba o propadu koncesionarjev nerealna, hkrati pa dodajajo, da naj bi v letu 2013 Lasbaher nenamensko porabil 18 tisoč evrov in da ne gre za kazen, pač pa za sredstva, za katera Lasbaher nima dokazil, zato je govorjenje o bankrotu v tem primeru, ko naj bi šlo za vračilo nena-
mensko porabljenih sredstev, neprimerno. V Zavodu navajajo, da je Lasbaher planirani program v letu 2013 presegel za 7,6 odstotka, del teh stroškov sicer krijejo, drugo pa prostovoljne zavarovalnice, ki tudi plačujejo presežek programa. Ob tem pa tudi navajajo, da naj bi bila Lasbaherjeva pogodba pripravljena skladno s predpisi in v vsebini, ki velja za vse izvajalce zdravstvenih storitev v dejavnosti splošne ambulante, Zavod pa ne more enostransko in nezakonito spremeniti pogodbe.
„Močnejši so celo od ustave ..."
Že od podpisu prve pogodbe v letu 2005, poudarja Lasbaher, je spoznal vse njene pasti, saj so se takoj pričele pojavljati sistematične kršitve Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki si tudi vse v njej zapisane zadeve razlagati s pozicije močnejšega, ne pa enakovrednega partnerja. Takšen odnos ima Zavod do vseh izvajalcev, ne samo koncesionarjev. Ker je
vsakoletni Splošni dogovor diktat, ker je dogovarjanje izključeno, gladko povozi obveznosti Zavoda do izvajalcev zdravstvenih storitev. „Moč-nejši je celo od ustave, kje pa so šele zakoni ...; to so tudi razlogi, zakaj lani nisem podpisal nove petletne pogodbe in je še vedno nepodpisana. Kljub temu sem vse pogodbene obveznosti izpolnil, kot vsako letos doslej tudi krepko presegel," pove Lasbaher, ki je lani iz obveznega zdravstvenega zavarovanja opravil za dobrih 207 tisoč evrov storitev, Zavod jih je plačal za dobrih 127 tisoč evrov. Zato za razliko, ki je nastala, pripravlja tožbo. »Takšne razlike v opravljenem in plačanem delu namreč vodijo v propad koncesionarstva v Sloveniji,« poudarja. Te se v ruralnem okolju, kjer tudi sam dela, še bolj izražajo, saj so materialni stroški ambulante v takšnem okolju neprimerno višji kot ambulante v mestu. Tega Zavod še nikoli doslej ni hotel priznati. Dodatni problem za njegovo ambulanto predstavlja kazen v višini 18 tisoč evrov, ki je bila Lasbaherju naračunana ob izrednem administrativnem nadzoru, ki je bil opravljen 28. novembra lani. Prepričan je, da zanj Zavod nima nobenega pravno veljavnega opravičila. Sploh
pa ni bil opravljen v Juršin-cih, zato osnutka zapisnika ni podpisal. Pa tudi zato, ker bi se s podpisom strinjal s kaznijo, kar pa bi pomenilo bankrot njegove ambulante.
Na težak položaj zdravnikov, zlasti koncesionarjev, opozarjajo tudi v Zdravniški zbornici Slovenije. Zasebniki bistveno bolj kot javni zavodi občutijo posledice nenehnega zniževanja cen zdravstvenih storitev. Gre za to, da so zasebniki bistveno bolj dodatno obremenjeni z najemninami (Lasbaher uporablja občinske prostore, za katere mu bo besedah juršinskega župana Alojza Kaučiča ni treba plačevati) ali posojili za svoje prostore ter opremo, so pa tudi brez ustanoviteljev, ki bi jim pokrili morebitne izgube. Zaradi vedno težjih razmer za delovanje ob Lasbaherju podobno razmišljajo tudi že drugi koncesionarji, da bodo zaprli svoje ambulante.
V občini Juršinci pričakujejo, da se bo zaplet med Lasba-herjem in Zavodom uredil, saj želijo, da se ta dejavnost pri njih ohrani, da zdravnikom splošne medicine zavarovalnica omogoči finančno samostojnost, pri čemer pa sta kakovost in strokovnost edini merili, izpostavlja juršinski župan Alojz Kaučič.
MG
Kidričevo • Reševanje pozabljene kulturne dediščine
Odkopali spomenik iz časov Avstro-Ogrske
V Zgodovinskem društvu Kidričevo, ki ga je 10. aprila lani ustanovila skupina prostovoljcev, so se odločili, da pred popolnim uničenjem obvarujejo spomenik, oziroma spominsko obeležje iz časov prve svetovne vojne, v neposredni bližini dvorca Šterntal.
Verjetno se danes v Kidričevem le redki spominjajo, da je v bližini dvorca Šterntal še do konca sedemdesetih let stal spomenik, katerega osrednji del je imel obliko betonske stele, ki je bila v vrhnjem delu okrašena z girlandami, na njej pa je bila nekakšna betonska skleda. Spomenik, ki je bil postavljen med prvo svetovno vojno, v času, ko je bilo v takratnem Sternthalu avstro-
ogrsko vojaško taborišče, je po besedah predsednika Zgodovinskega društva Kidričevo Radovana Pulka spregledala tudi stroka, tako da do današnjih dni ni bil evidentiran in vnesen v seznam nepremične kulturne dediščine. Zato so poleg drugih programskih nalog društva že lani sprožili akcijo za obnovo omenjenega spomenika iz časa Avstro-Ogrske, na katerega je bilo že skoraj
pozabljeno. Zbrali in pregledali so nekaj redkih ohranjenih fotografij ter podatkov in pripravili tridimenzionalni načrt objekta. Potem ko so si pridobili še vsa ustrezna dovoljenja, pa so minulo soboto, 18. januarja, s prostovoljno akcijo svojih članov izkopali fragmente spomenika, ki je bil delno porušen, saj naj bi se nanj pred leti porušilo drevo. Ostanke spomenika so nato prepeljali v posebej za
Takšen je bil videti avstro-ogr-ski spomenik pri dvorcu Šterntal leta 1979, ko je že pričel propadati ...
Foto: M: Ozmec
to pridobljeno halo, kjer bodo opravili njegovo rekonstrukcijo. Vsa dela, povezana s spomenikom pred dvorcem Šterntal,
so opravili prostovoljno in s tem brezplačno sami člani Zgodovinskega društva Kidričevo. To velja tudi za delo arheologa,
ki si ga sicer društvo ne bi moglo privoščiti, enako pa velja tudi za že izdelane projekte obnove ter koriščenja prostorov za rekonstrukcijo. Sicer pa pozivajo krajane Kidričevega in vse druge, ki morda posedujejo fotografije omenjenega spomenika ali imajo o njem še kaj več podatkov, da jim to sporočijo. V imenu zanamcev jim bodo hvaležni.
-OM
... in takšen minulo soboto, ko so delno porušenega odkopali člani Zgodovinskega društva Kidričevo, ki ga nameravajo obnoviti.
Prlekija • Odprli so zbirni center
Odpadki za Radenčane odslej v zbirnem centru
V Radencih, kjer je nekoč stala znana boračevska žaga, so odprli zbirni center (na posnetku) za ločene frakcije, ki ga bodo lahko uporabljali vsi občani radenske občine. Občina Radenci je zbirni center uredila skupaj z izvajalcem gospodarske javne službe za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov družbo Saubermacher Slovenija.
Naložba, ki je vredna okoli 30 tisoč evrov, je občino bremenila za nakup 20 arov zemljišča, Saubermacher Slovenija, kot upravljavec zbirnega centra, pa je financiral gradbena dela ter center opremil z vsemi zabojniki in posodami za zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. Skrb za red ter sprotno odvažanje odpadkov bo izključno v domeni koncesionarja, ki sedaj skrbi za sprotno odvaža-
nje zbranih frakcij. Zbirni center je odprt vsako soboto med 8. in 12. uro, brezplačno zbiranje pa poteka na podlagi obvezne identifikacije osebe, ki ločene frakcije dostavlja v zbirni center, s pogojem, da ima poravnane finančne obveznosti do koncesionarja. Na zbirnem centru lahko občani Ra-dencev brezplačno odlagajo papir, karton, steklo, plastično, kovinsko in sestavljeno embalažo, oblačila,
tekstil, les, predmete iz plastike in kovin, hladilnike in zamrzovalnike, zavrženo električno in elektronsko opremo, prav tako pa lahko vsako gospodinjstvo letno odda maksimalno 50 kilogramov izrabljenih avtomobilskih gum. Proti plačilu lahko Radenčani na zbirnem centru odlagajo tudi bio-razgradljive odpadke in mešane gradbene odpadke.
NŠ
petek • 24. januarja 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	9
Podravje, Pomurje • Obnovili bodo 109 kilometrov železniške proge
Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja
Na železniški progi od Pragerskega do Hodoša potekajo obsežna gradbena dela. Investitor obnove železniške infrastrukture je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Naložba se ocenjuje na 465 milijonov evrov, približno polovico denarja za obnovo naj bi prispeval Evropski kohezijski sklad. Državni prostorski načrt za celoten projekt je Vlada RS sprejela v letu 2009, vsa dela naj bi bila končana predvidoma prihodnje leto.
Posodobitev železniške proge od Pragerskega do meje z Madžarsko spada med 30 prednostnih evropskih projektov, za našo državo je to ena izmed prednostnih nalog s ciljem vzpostavitve močne železniške povezave z vzhodno Evropo. V sklopu projekta bodo obnovili 109 kilometrov obstoječe proge, vključno s tiri, zgradili bodo vozne vode in pet novih elektro napajalnih postaj. Med temi bo ena na Ptuju, ena pa v Pavlovcih v občini Ormož. Rekonstrukcija proge bo omogočila vožnjo vlakov s hitrostjo do 160 kilometrov na uro in zagotovitev osne obremenitve na kategorijo D4. Prva etapa projekta zajema nadgradnjo proge od Pragerskega do Murske Sobote na relaciji 23,6 kilometra z obnovo postajališč Zamušani, Osluševci, Velika Nedelja in Mekotnjak. V tem delu bo ukinjenih sedem nivojskih prehodov. Druga etapa zajema nadgradnjo proge v dolžini 35 kilometrov ter obnovo postajališč Šikole, Strnišče, Hajdina, Ljutomer mesto in Veržej. V ta del obnove je vključena rekonstrukcija proge pred Ormožem (približno tri km), v Pavlovcih (približno dva km) in v Ivanjkovcih (približno en km) ter rekonstrukcija postaj Ptuj, Ivanjkovci, Ljutomer, Murska Sobota in Hodoš. Na postajah in postajališčih se med drugim gradijo novi peroni, nova zavetišča in parkirni prostori. »Obnovo postajališč Hajdina in Cirkovce bomo pričeli v letošnjem letu, dela bodo končana najpozneje v sredini leta 2015. V drugi po-
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Jurkovič, vodja projekta: »Osnovni ukrep za zmanjšanje obremenitve s hrupom zaradi železniškega prometa bo elektrifikacija proge, s čimer bo odpravljen negativni vpliv dizelske vleke. Ukrepi varstva pred hrupom se izvajajo z aktivnim posegom, to je s protihrupnimi ograjami in pasivno protihrupno zaščito.«
lovici lanskega leta smo začeli obnovo železniške postaje na Ptuju, kjer je predvideno podaljšanje tirov na 750 metrov, v celoti se obnavljata zgornji in spodnji ustroj proge, gradimo pa tudi eno izmed petih elektro napajalnih postaj. Dela na postaji Ptuj bodo končana v letošnjem letu. V drugi polovici lanskega leta smo prav tako začeli obnovo postaje Ivanjkovci, ker smo že zgradili nov podhod in dodaten peron. Dela so v zaključni fazi
in bodo končana predvidoma v spomladanskem času. Obnavlja se tudi postaja Ljutomer, kjer se gradita nov podhod in peron. Tudi tam bi dela morali končati v prvi polovici letošnjega leta. V sklopu rekonstrukcije se bo več mostov in propustov zaradi dotrajanosti zamenjalo z novimi, med njimi dva jeklena (podvoz ter most med Hajdino in Ptujem). Obnovili se bodo štirje jekleni mostovi, in sicer most čez Dravo na Ptuju, dva manjša
mostova v Ljutomeru in most čez Muro v Veržeju. Izvedli bomo tudi protihrupno zaščito. Na celotni potezi proge je predvidenih 29 sklopov ograj v skupni dolžini približno 13,5 kilometra. Na 166 stavbah bomo namestili pasivno protihrupno zaščito - sanacijo zvočne izoliranosti oken. Na območju občin Kidričevo, Hajdina, Ptuj, Dornava, Gori-šnica in Ormož se bo po izgradnji povezovalnih cest ukinilo 15 nivojskih prehodov, izvedlo se bo 11 izvennivojskih križanj, in sicer na naslednjih lokacijah: Stražgonjci, Jablane
1,	Cirkovce transformatorska postaja, Strnišče, Zg. Hajdina, Ptuj (podhod za pešce), Dornava 1, Dornava 2, Moškanjci
2,	Osluševci in Pušenci. Avtomatsko zavarovanje z zapornicami je na celotni progi predvideno na 27 nivojskih prehodih. Na območju Spodnjega Podravja se bo izvedlo na 15 prehodih. To so: Šikole, Cirkovce, Pleterje, Njiverce, Draženci, Hajdina postajališče, Podvinci, Mezgovci, Mo-škanjci, Zamušani, Cvetkovci 1, Velika Nedelja 1, Velika Nedelja 2, Libanja 2 in Kosejeva,« je povedal vodja projekta Dejan Jurkovič iz Ministrstva za infrastrukturo in prostor ter dodal, da je namen celotnega projekta povečati zmogljivost proge, omogočiti električno vleko, izboljšati kakovost storitev, zmanjšati vplive na okolje in povečati varnost železniškega ter cestnega prometa.
Mojca Zemljane
Slovenija • Slovenske železnice lani prepeljale več potnikov in tovora
So leto 2013 končali z dobičkom?
Slovenske železnice so po prvih podatkih lani prepeljale več potnikov in tovora kot leta 2012. Tako se je z vlaki Slovenskih železnic lani peljalo okoli 16,4 milijona potnikov oz. 883.000 več kot leto prej, medtem ko so tovorni vlaki prepeljali 17,63 milijona ton tovora oz. 1,48 milijona ton več kot leta 2012.
Foto: Črtomir Goznik
Obstoječi železniški nadvoz na Zagrebški cesti na Ptuju bo zamenjan z novim.
Na celotni relaciji proge je predvidena rekonstrukcija šestih večjih jeklenih mostov, od katerih bodo štirje obnovljeni, dva bosta zamenjana z novima objektoma. Na novo bo zgrajen jekleni most s podvozom med Hajdino in Ptujem, na Zagrebški cesti v neposredni bližini Perutnine Ptuj. Železniški most čez Dravo na Ptuju bodo obnovili. Na križanjih železniške in cestne infrastrukture bo od Pragerskega do Hodoša zgrajenih 19 izvennivojskih križanj (nadvozi, podvozi), 27 nivojskih prehodov bodo zavarovali z avtomatsko napravo za zavarovanje in zapornicami, 32 nivojskih prehodov bo ukinjenih.
Kot so danes sporočili iz družbe, je z vlaki Slovenskih železnic vsak dan v lanskem letu povprečno potovalo več kot 48.000 ton blaga. Po prvih podatkih so bili rezultati predlanskega leta preseženi tako v notranjem kot v mednarodnem prometu.
Tovor Slovenskih železnic je lani potoval na daljših razdaljah, kar po pojasnilih družbe dokazuje podatek o opravljenih 3,89 milijarde netotonskih kilometrov, kar je dobrih 10 odstotkov več kot leta 2012.
»Boljši dosežki so rezultat predvsem intenzivnih prodajnih dejavnosti družbe Slovenske železnice - Tovorni promet in njenih konkurenčnih storitev na mednarodnem transportnem trgu,« so poudarili.
Boljše rezultati so dosegli tudi v potniškem prometu, kjer se je število prepeljanih potnikov na letni ravni zvišalo za 883.00 na 16,4 milijona.
Po prvih ocenah se je zaradi novega načina subvencioniranja prevozov občutno povečalo predvsem število mladih potnikov. Več pa je bilo tudi odraslih potnikov - imetnikov abonentskih vozovnic.
Število potniških kilometrov je medtem s 762 milijoni dosežke leta 2012 preseglo za 20 milijonov.
»Boljši rezultati v železniškem tovornem in potniškem prometu so bili doseženi kljub številnim vzdrževalnim in investicijskim delom na železniški infrastrukturi, ki kratkoročno sicer povzro-
čajo precejšnje ovire v prometu, vendar pa imajo za cilj izboljšanje kakovosti storitev tako za prevoznike kot za uporabnike železniških prevozov,« so še navedli v Slovenskih železnicah.
Družba sicer ni posredovala podatkov o poslovanju za lani, je pa skupina Slovenske železnice v prvih 10 mesecih ustvarila 12,32 milijona evrov čistega dobička, potem ko je enako obdobje 2012 končala s 763.000 evrov izgube. Prihodki so se zvišali za skoraj 11 odstotkov na 401,76 milijona evrov.
Takrat so ocenili, da bodo Slovenske železnice na ravni skupine po pričakovanjih leto 2013 končala s 13 milijoni evrov čistega dobička.
(sta)
10 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 24. januarja 2014
Ptuj • Sejem višjega in visokega šolstva
95 odstotkov dijakov nadaljuje šolanje
V torek je v prostorih Srednješolskega centra na Ptuju potekal sedmi sejem višjega in visokega šolstva, na katerem se je predstavilo 28 fakultet in visokošolskih organizacij. Namen dogodka je bil mladim predstaviti široko paleto možnosti za nadaljevanje šolanja ter jim s tem olajšati pomembno življenjsko odločitev.
Sejem je neke vrste uvod oziroma priprava na informativna dneva, ki potekata februarja. Dijaki oziroma maturantje naj bi se s pomočjo predstavitev študijskih programov lažje odločili, katere izobraževalne ustanove obiskati, saj v dveh dneh, kolikor potekajo informativni dnevi, ne morejo obiskati vseh.
Na sejmu, ki je bil že sedmi po vrsti, se je predstavilo 28 fakultet in visokošolskih organizacij, tako iz univerz v Mariboru, Ljubljani in na Primorskem ter iz univerze v Novi Gorici, prišli pa so tudi predstavniki samostojnih visoko- in višješolskih zavodov. Na sejmu se predstavili tudi ptujski višješolski programi in Visoka šola Ptuj se je letos predstavila prvič. Na Ptuju se v tekočem šolskem letu izvajajo višješolski študijski programi Mehatronika, Ekonomist, Upravljanje podeželja in krajine, Bionika ter visokošolski program Bionika v tehniki.
Kot je dejala Darja Harb, direktorica Revivisa, enega od organizatorjev sejma, so letos zabeležili povečano udeležbo. Večje število fakultet in viso-
Foto: PK
Mladi so si z zanimanjem ogledali ponudbo višjega in visokega šolstva.
košolskih zavodov, ki so se želeli predstaviti, je po njenem mnenju posledica velikega števila izobraževalnih institucij pri nas ter na drugi strani dejstvo, da študij postaja drag, študentje pa iščejo možnosti študija bliže doma. »Delno pa je za nastalo situacijo kriv tudi trg dela, ta dandanes igra pomembno vlogo pri vpisu na višješolski ali visokošolski študij. Odločitev je predvsem odvisna od tega, kaj se na trgu dela trenutno pričakuje in potrebuje.« Kot je dejala, je namen sejma dijakom pred-
staviti široko paleto študijskih programov, da se lažje odločijo, kam bodo šli na informativni dan.
Priložnosti so v podeželskem turizmu in skrbi za starejše
Ob tej priložnosti je ravnatelj Šolskega centra Ptuj Branko Kumer med drugim povedal še, da v Šolskem centru Ptuj v letošnjem letu srednje šolanje končuje blizu 380 di-
jakov. Po njegovih besedah se za nadaljevanje šolanja odloči med 92 in 95 odstotkov dijakov zaključnih letnikov. Po podatkih univerz jih od tega približno 30 % po nekaj mesecih opusti študij. Kot je dejal, se v Višjo strokovno šolo na Ptuju vpisujejo ne le dijaki iz našega območja, pač pa beležijo vpis iz širše okolice, tako iz Maribora, Murske Sobote ter Lenarta. Povedal je tudi, da programska ponudba v Šolskem centru ostaja enaka, da pa vidi težavo, da Ptuj ne ponuja šolskih oziroma primernih študijskih programov za žensko populacijo, kar sicer ocenjuje kot širši problem. »Razmišljamo o izobraževalnem programu gostinstva oziroma turizma, pri čemer se želimo osredotočiti na podeželski in krajinski turizem, pri tem pa izšolati ljudi ne le ozko in enostransko, pač pa s širšo paleto znanj.« Dodatne možnosti in dolgoročne priložnosti na področju poklicnega usmerjanja in izobraževanja pa, glede na strukturo prebivalstva, ki se stara, vidi v socialni skrbi in skrbi za starejše.
Patricija Kovačec
Ptuj • Prvi dogodki v Domu kulture Muzikafe
Pestra paleta dogodkov
Dom kulture Muzikafe tudi v letu 2014 nadaljuje s številnimi dogodki. Predstavljamo prve štiri v letošnjem letu. Prva bosta na sporedu že v prihodnjih dneh, sledita mu še dva v februarju in marcu.
Prvi bo na sporedu v soboto, in sicer multimedijska predstavitev sedemletne poti Dominike in Igorja Osvalda od Istanbula do Kaira. Gre za zgodbo o drugačnem potovanju, ki sta ga sprva predvidela za tri leta, a je trajalo pravljičnih 7 let. V lanskem letu sta znova začela potovati, tokrat ju pot vodi po Sloveniji, kjer ljudem predstavljata, kako sta svet doživela skozi svoje oči in njun fotoobjektiv.
V sredo mu sledi Huda po-kušnja z Denisom Škofičem, novim obrazom na slovenski literarni sceni. Ob njegovi poeziji bo moč poskusiti penine Mihe Isteniča, nekoč uspe-
Hude pokušnje se nadaljujejo tudi v letošnjem letu.
Foto Maja Metličar
šnega nogometaša, danes pa vodilnega slovenskega peni-čarja. Na Hudih pokušnjah se doslej še ni mehurčkalo, prav
zato organizatorji obljubljajo, da se bo tokrat penilo in vznemirljivo iskrilo. Ob peninah in poeziji se bodo obiskovalci
lahko še posladkali s piškoti iz ene od mariborskih družinskih slaščičarn.
Februarja bo na sporedu koncert skupine BadBoosh-Band, ki je nastala leta 2009 v New Yorku. Člane zanima predvsem improvizacija avtorske glasbe, nastopali pa so že po vsej Evropi. Trio sestavljajo Kaja Draksler, mednarodno prepoznavna skladateljica in pianistka, Luca Marini, znan po svojem originalnem pristopu do bobnov, ter Mattia Magatelli, ki sodi v vrh italijanske mlajše generacije glasbenikov.
Ciklus prvih štirih dogodkov bo marca s klubskim večerom končala skupina Same babe. Ti bodo v Domu kulture Muzikafe predstavili svoj novi album z naslovom Dobri možje. Njihove nastope običajno spremljata humor in zabava, glasba pa riše širšo zvočno sliko, od a capella vložkov do rocka in funka.
Patricija Kovačec
Hajdina • Premiera lutkovne sekcije
Igrica Jajce
KPD Staneta Petroviča, ki je lani praznovalo 100-letnico uspešnega delovanja, se lahko pohvali tudi z izjemno dejavno in ustvarjalno lutkovno sekcijo, katere mentorica je Danica Ser-dinšek. Ta se je pred kratkim predstavila z lutkovno igrico Jajce, v kateri so nastopili Nina
Bedrač, ki je poskrbela tudi za glasbene efekte, Miha Bedrač, Katja Bedrač in Katja Rudolf. Lutkovna sekcija Hajdina se od drugih razlikuje tudi po tem, da nastopa z ročno izdelanimi lutkami, ki jih ustvarja Ivan Ser-dinšek, ki je izdelal tudi sceno.
MG
KEKEC
NAD SAMOTNIM BREZDNOM
Foto: Črtomir Goznik
Tednikova knjigarnica
Ob 130-letnici rojstva Josipa Vandota
»V svet je zrl z velikimi sinjimi očmi, ki so skorajda znale govoriti - tako zgovoren je bil njegov mili pogled.« Tako so o pisatelju, avtorju kultnih slovenskih zgodb za mlade bralce, Josipu Vandotu, govorili njegovi sodobniki (več v Šolski album slovenskih književnikov, 2007; Slovenski književniki rojeni od leta 1870 do 1899,2010 ...).
Avtor nepozabnega Kekca je bil rojen 15. januarja 1884, bil je deseti otrok od dvanajstih Neže in Franca Vandot iz Kranjske Gore. Vandotova mama je bila domačinka, ki je otrokom rada pripovedovala zgodbe o pravljičnih bitjih z gora okoli domačega kraja. Franc Vandot je bil progov-ni delavec v Kranjski Gori, kjer je napredoval v načelnika postaje. Po končani osnovni šoli se je Josip leta 1896 vpisal na gimnazijo v Novo mesto in v sedmi gimnaziji je že objavil prvo povest. Bil je zelo dober dijak in zadnji dve leti je bil edini odličnjak v razredu. Želel je študirati medicino po končani maturi leta 1905, a se je moral želji odpovedati zaradi pomanjkanja denarja. Zaposlil se je na železnici, toda ni se privadil službi. Kot Slovenec je bil deležen poniževanja in zasmehovanja, zlasti v Št. Vidu blizu Celovca. Pustil je službo in bil nekaj časa pastir v domačem kraju. Čez čas je šel službovat k Južni železnici, delal je v Litiji, bil premeščen v Postojno, nato v Trst, kjer je ostal do začetka prve svetovne vojne. Z ženo sta odšla v Gradec ter se še pred koncem vojne vrnila v Trst. Nato je po koncu vojne zbežal v Jugoslavijo in bil železničar v Sisku, Radencih in na Pragerskem. Leta 1922 je zaprosil za upokojitev iz zdravstvenih razlogov, vendar je bil pravi razlog te prošnje odpor do dela, ki ga je opravljal. Predčasno upokojen se je posvetil pisateljevanju, živel je v Mariboru. Ob okupaciji leta 1941 so Vandotovo družino pregnali v taborišče pri Slavonski Požegi, od tam so ohranjeni Zapiski iz pregnanstva. Po vojnih selitvah so se Vandoti umaknili v Trnjansko Kuto na Hrvaškem, kjer je 11. julija 1944 60-letnega Josipa Vandota na vrtu ubila bomba, ki jo je odvrglo poškodovano zavezniško letalo. Po vojni so njegove posmrtne ostanke prenesli na ljubljanske Žale.
Vandot je bil sila ustvarjalen avtor, a večina njegovih del je bila raztresena po različnih revijah in časopisih, največ v mladinskem listu Zvonček. Velikokrat se je podpisoval s psevdonimom Cvetko Slavin.
Vandotove povesti za mlade bralce: Kekec z naših gora (1936), Prerok Muzelj (1939), Kekec nad samotnim breznom (1952), Kekec na volčji sledi (1957), Kekec na hudi poti (1965), Potovanje naše Jelice (1966), Kekčeve zgodbe
(1969),	Roža z Mucne gore (1984), Kocljevo maščevanje (1997). Mnoge naštete Vandotove zgodbe os doživele, in še doživljajo, slikaniške izdaje in priredbe: Kekec gre na pot
(1970),	Kekec in botra Pehta (1970), Kekec se vrne (1970), Kekec ozdravi Mojco (1970), Kekčeve zgodbe (priredil France Bevk,1973), Kekec in Bedanec (priredil Ivo Zorman, 1989), Kekec na hudi poti (leporelo, 1988), Kekec in Pehta (priredil Andrej Rozman - Roza, 2000), Kekec in Bedanec (2001), Kekec in Prisank (2002), tudi slednji v priredbi Andreja Rozmana. Med navedenimi izdajami velja omeniti še slikanice in slikopise z nalogami za opismenjevanje, ki jih izdaja založba Grafenauer, seveda pa so Vandotove zgodbe doživele izjemne ekranske in odrske uprizoritve,
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj si je možno ogledati prvo knjižno izdajo Vandotovih zgodb, to je Kekec nad samotnim breznom iz leta 1952 z ilustracijami Iva Erbežnika. Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga, izdaja navaja, da gre za ponatis iz »Zvončka«, letnik 1924. Izdajo je uredila prof. Petra Dobrila, za založbo je odgovarjal Ivan Potrč in natisnjena je bila v tiskarni Ljudske pravice. Urednica je takrat tako končala uvodni nagovor: ... Vrednost Vandotovega celotnega pesniškega in pisateljskega dela je treba še oceniti in mu določiti mesto v slovenskem slovstvu; prav gotovo pa spadajo planinske pripovedke med njegova najboljša dela, to so Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi, Kekec nad samotnim breznom, Kocljeva osveta in Popotovanje naše Jelice. Če se bodo našim otrokom tako priljubile, kot so se njihovim staršem, ki so jih čitali v Zvončku v času izhajanja, potem bo z njimi založba Mladinska knjige dosegla svoj namen: dati otrokom domače knjige, ki bi jih vzgajale k pogumu in vztrajnosti, k iskrenosti in dobroti.
Liljana Klemencic
Nogomet
Nogometaši Drave že trenirajo
Stran 12
Rokomet
Dravaši z zmago v drugi del prvenstva
Stran 12
Strelstvo
Odlični nastopi mladih v Ormožu
Stran 13
Košarka
Mladi košarkarji nizajo zmago za zmago
Stran 13
NS Zavrč
Želja je »proizvesti« igralca za prvo ekipo
Stran 14
Plavanje
Pet medalj za ptujske plavalce
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ riaí
na íuáounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Zavrč
Karlo Težak med belimi
Nogometaši Zavrča, ki se zavzeto pripravljajo za nadaljevanje sezone, so dobili novo okrepitev. Na preizkušnji in na medsebojni tekmi, ki so jo Zavrčani v petek odigrali v Stojncih, je okus strokovnega štaba zadovoljil nizkorasli hrvaški zvezni igralec Karlo Težak. Na potezi je bil njegov dosedanji klub HNK Gorica, ki nastopa v hrvaški 2. ligi. Ta je odločil, da bo 20-letnik
lahko okrepil vrste haloške-ga prvoligaša. Težak je tako še tretja okrepitev v tem prestopnem roku, pred njim sta Zavrč okrepila Arpad Vaš in Matija Smrekar, medtem ko prihod perspektivnega Marka Roga še ni gotov. Prav tako je dokončno jasno, da spomladi dresa trenutno tretjeuvrščene ekipe lige ne bodo več nosili Nino Kouter, Leon Sreš in Aleš Majer, s katerimi se je
klub sporazumno razšel.
V nedeljo se bodo Zavrčani s pričetkom ob 14. uri v drugi pripravljalni tekmi pomerili z Zagrebom, ki je po jesenskem delu prvenstva uvrščen na predzadnje mesto v 1. hrvaški ligi. Tekma je bila sprva načrtovana za soboto, toda stratega Zavrča Viktorja Trenevskega v soboto čaka trenerski seminar v Kopru.
tp
Nogomet • Prijateljska tekma
Kidričani remizirali s prvoligašem
ALUMINIJ - RUDAR VELENJE 2:2 (2:1)
STRELCI: 0:1 Čagalj (19.), 1:1 Jovanovič (25.), 2:1 Podbrežnik (30.), 2:2 Bubalovič (47.)
ALUMINIJ: Murko, M. Rešek, Cafuta, Topolovec, A. Medved, Drevenšek, Kozar, Petek, K. Medved, Jovanovič, Podbrežnik. Igrali so še: Lipovac, Gerečnik, Bingo, Lonzarič, D. Rešek, Vindiš, Leto-nja, Cesar, Kurež, Panikvar, Vrba-nec. Trener: Robert Pevnik.
RUDAR VELENJE: Radan, Kne-ževič, Cagar, Klinar, Prefl, Stepa-novič, Radujko, Plesec, Kočic, Podlogar, Bukoč. Igrali so še: Rozman, Kašnik, Bubalovič, Bukšek, Bolha, Rotman. Rošer, Eterovič, Saramati, Firer. Trener: Jernej Ja-vornik.
Nogometaši Aluminija so v sredo odigrali prvo pripravljalno tekmo pred nadaljevanjem prvenstva v 2. ligi. To je bila tudi predstavitev ekipe in ljubitelji no-
gometa so videli praktično vse, s čimer Aluminij trenutno razpolaga. Očitno je, da bodo Kidričani pomladili svoje vrste z mladimi domačimi igralci. To je bilo vidno že na srečanju proti velenjskemu Rudarju, ko je trener Robert Pevnik dal v vsakem polčasu priložnost trem mladim igralcem. Nasproti Aluminiju je stala ekipa, ki ima kar nekaj nogometašev, ki so nekoč igrali v Kidričevem (Rozman, Rotman, Firer in Črnčič -slednji tokrat ni nastopil). Tekma je potekala na pomožnem igrišču z naravno travo, pričela pa se je dinamično in borbeno. Od gostov se je pričakovalo nekoliko več: res pa so bili nekoliko podjetnejši in so tudi prvi povedli v 19. minuti, ko je bil po strelu iz kota najbolj priseben Čagalj. To ni zmedlo domačinov, ki so hitro odgovorili in preko Jovanoviča izenačili v 25. minuti. V 39. minuti je po podaji Petka z desne strani v polno zadel še Podbrežnik.
Minimalno vodstvo domačih pa
ni dolgo trajalo, saj so igralci Rudarja izenačili na začetku drugega polčasa. V drugem delu igre so terensko pobudo prevzeli gostje, vendar v zaključku napadov niso bili razpoloženi. Ob tem se je tudi domača obramba večkrat izkazala. Na koncu je remi kar dober pokazatelj razmerja moči na igrišču. Oba trenerja sta dobila vpogled v trenutno formo svojih nogometašev na začetku priprav.
Danilo Klajnšek
Na tekmi smo med igralci Aluminija opazili tudi Kle-mna Medveda, ki je med drugim za Dravo igral v 1. ligi, nazadnje pa je igral za Krko (pred tem za Celje). Marko Kmetec je o tem povedal. »O Klemnu zaenkrat ne morem povedati nič konkretnega: z nami trenira, o sodelovanju pa se še pogovarjamo.«
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija in Rudarja so na pomožnem igrišču odigrali solidno predstavo; v dresu Aluminija je zaigral tudi Klemen Medved.
Rokomet • 1. A SRL
Drugi polčas pot za naprej
Krka - Tenzor DP-Lo-gik Ptuj 32:23 (16:7)
ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ:
Pušnik, Kac, Majcen 1, Žiher 2, Gavez 1, Šrajner, Lazar, Frangež 6, Zorec 1, Borovčak 8, Selinšek 4. Trener: Marjan Valenko
Prvi krog po premoru je mladim ptujskim rokometaši-cam namenil težkega tekmeca, saj so se v Novem mestu pomerile z domačo Krko. Ta kljub pomladitvi še vedno premore odlično zasedbo, ki je trenutno uvrščena na visoko, 4. mesto na letvici. Zmagovalec je bil tako znan že pred srečanjem, na vprašanje o tem, kakšna bo razlika, pa so oslabljene gostje dobro odgovorile predvsem v drugem delu. Takrat so pokazale, da znajo igrati dober rokomet in parirati tudi precej kakovostnejšim ekipam.
1. A SRL (ž)
REZULTATI 13. KROGA: Krka -Tenzor DP Logik Ptuj 32:23 (16:7), Zagorje Gen I - Naklo Peko Tržič 36: 21 (16:10), Veplas Velenje -ŽURD Fikon Koper 26:15 (13:8), Piran - Mlinotest Ajdovščina 30:21 (15:8). Srečanje Zelene doline Žalec - Celjske mesnine bo odigrano 5. februarja.
1.	ZAGORJE GEN-I 13 13 0 0 26
2.	CELJSKE MESNINE 12 10 1 1 21
3.	VEPLAS VELENJE 13 9 1 3 19
4.	KRKA	13 7 3 3 17
5.	PIRAN	13 7 1 5 15
6.	ZEL. DOLINE ŽALEC 12 5 1 6 11
7.	MLIN. AJDOVŠČINA 13 5 1 7 11
8.	ŽURD FIKON KOPER 13 3 0 10 6
9.	DP LOGIK PTUJ 13 1 0 12 2
10.	NAKLO PEKO TRŽIČ 13 0 0 13 0
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice (na fotografiji Asja Frangež) so dobro odigrale drugi polčas srečanja s Krko.
Uvod je postregel z znanim razpletom iz prvega dela prvenstva, saj so domačinke povedle s 3:0. Za razliko od nekaterih jesenskih tekem, ko se Ptujčanke po uvodnem šoku niso več pobrale, so tokrat kmalu pričele zabijati in do približno polovice prvega polčasa brez težav držale korak z zelenimi. Pri izidu 5:4 je nato kot posledica neizkušenosti sledilo kup napak in prednost je do 24. minute skokovito narasla na 12:5. Pri izidu 13:7 je v sami končnici prvega polčasa sledila nova serija 3:0, kar je pomenilo izid 16:7 ob polčasu. Težave varovankam Marjana Valenka je povzročala predvsem domača obramba 3-2-1, osrednjo vlogo v njej pa je imela reprezentantka Čerenjakova. Šele dogovor v slačilnici gostij
ob polčasu je zalegel, Štajer-ke so v nadaljevanju zaigrale bistveno bolje in tako je bil ta del igre celo izenačen. Punce so se končno držale napotkov trenerja, se sprostile, nekajkrat približale na +6 (25:19) in tako pustile soliden vtis. Zelo pomembno je, da kljub temu da so bile na dobri poti, niso doživele blamaže ter se tekmic, pri katerih sta največ zadetkov dosegli Vidiceva in Avbeljeva (obe po 6), niso ustrašile.
Naslednje srečanje bodo ro-kometašice Tenzorja DP-Logik odigrale doma, v petek, v 14. krogu 1. lige na Ptuj namreč prihaja ekipa Žalca. Tekma se bo pričela o 19. uri, uvod v njo pa bo predstavljala tekma starejših deklic B, ki bodo gostile ekipi Katje Kurent iz Zagorja.
tp
Rokomet • Pripravljalna tekma
JERUZALEM - VARAŽDIN 26:33 (16:19)
JERUZALEM: Žuran (7 obramb), Belec (1 obramba), T. Cvetko (3 obrambe); Vesenjak, Po-znič, Putarek, Bogadi 6, Čudič 7 (4), Šišmanovič 6, Radujkovic, Mesaric 3, Gregorc, Rajšp 1, Kirič, Peček 3. Trener: Saša Prapotnik.
Ormožani so na svoji tretji pripravljalni tekmi odigrali najmočnejšo tekmo, saj je na Hardeku gostovala zasedba Varaždina, ki trenutno zaseda ob odsotnosti Zagreba in Nexeja (SEHA liga) prvo mesto v hrvaški Premier ligi. Varaždin je pokazal več in zasluženo slavil, čeprav je končna zmaga glede na prikazano z obeh strani nekoliko previsoka. Tekma je služila kot generalka pred tekmo proti Ribnici: »Ekipa Varaždina je zelo podobna ekipi Ribnice. Upam, da smo se danes kaj naučili s te tekme. S precej borbenej-šo in kolektivnejšo igro - v katero ne dvomim - lahko iztržimo ugoden izid proti Ribnici, ki je prvo presenečenje prvenstva in v Ormož prihaja v vlogi favorita,« je po tekmi s sosedi iz Hrvaške
povedal kapetan Jeruzalema Bojan Čudič in s 116 zadetki prvi strelec elitne lige.
Trenerja Saša Prapotnika in njegovo ekipo čaka do začetka drugega dela prvenstva še nekaj popravkov, da ekipa ujame formo, kot jo je imela v novembru in decembru minulega leta: »Popraviti bo treba igro v obrambi, ki proti Va-raždinu ni delovala po naših željah. Fantje si morajo želeti igrati čvrsto obrambo, vsa stvar je le v glavi in upam na 'klik' svojih varovancev v glavah že na petkovi tekmi proti Veliki Nedelji. Z obrambo lahko premagamo Ribnico in si odpremo še ena vrata k čudežu, imenovanem Liga za prvaka,« je povedal trener Prapotnik, ki ga v času od četrtka do nedelje, 30. 1. do 2. 2., čaka z reprezentanco mlajših kadetov Slovenije (letniki 1998) nastop v Bugojnem v BiH. To je tudi razlog prestavitve tekme iz sobote, 1. 2., na sredo, 29. 1.
V petek, 24. 1., ob 18.30 Jeruzalem na četrti pripravljalni tekmi gostuje pri 1. B-ligašu Veliki Nedelji Carreri Optyl. V sredo, 29. 1., ob 19.00 se nadaljuje prvenstvo v 1. A SRL: na Hardek prihaja Ribnica, ki spada med največje presenečenje letošnje sezone.
ku
12 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 24. januarja 2014
Nogomet • NŠ Drava Ptuj
Nogometaši Drave že trenirajo
Članska ekipa Nogometne šole Drava je pohitela s pričet-kom priprav, saj so se igralci na prvem treningu zbrali že v ponedeljek. Po krajšem sestanku s predsednikom Fredi-jem Kmetcem in trenerjem Francem Fridlom so igralci v precej okrnjeni zasedbi izvedli prvi trening. Iz opravičenih razlogov (službene obveznosti, šola, poškodbe, bolezen) je manjkalo šest nogometašev, ki so se vadbenemu procesu priključili med tednom ali se bodo v prihodnjem tednu.
Od ponedeljka dalje bodo imeli na sporedu štiri treninge tedensko, odigrali pa bodo tudi prijateljsko tekmo. Tako naj predvidoma do začetka spomladanskega dela prvenstva (tekmovanje se bo s tekmami 14. kroga nadaljevalo 22. marca - Drava bo v gosteh igrala s Fosilumom iz Šentjurja) odigrali osem tekem. Prvo bodo odigrali 1. februarja, ko se bodo pomerili z Aluminijem. Med znanimi tekmeci so še Šampion Celje, Zarica Ljubljana, Ljutomer, Veržej, Hajdina in Podvinci Betonar-na Kuhar. Na teh tekmah in v prvenstvu bo trener Franc Fridl lahko računal na večino igralcev, ki so sestavljali ekipo Drave tudi v jesenskem delu tekmovanja, medtem ko so modre zapustili Naser Kajta-zi, Denis Topolinjak, Matija Goričan, Boštjan Frangež
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši NS Drava so v ponedeljek pod vodstvom Franca Fridla pričeli priprave na spomladanski del tekmovanja v 3. SNL - vzhod.
in Matej Rumež. Namesto teh igralcev si v ptujski nogometni sredini želijo, da bi se okrepili s tremi, štirimi igralci, predvsem pa, da bi v vsaki igralni vrsti dobili vsaj po enega kakovostnega nogometaša. Ob novincih bodo k članom najverjetneje priključili tudi kakšnega mladinca iz Nogometne šole Drava, katere vodenje je pred kratkim prevzel strokovni vodja Beno Repič.
Rokomet • Mlajše selekcije
Mladinci oz. bolje rečeno kadeti Jeruzalema do točke v Kopru
KOPER 2013 -JERUZALEM 24:24 (11:10)
JERUZALEM: T. Cvetko (19 obramb - 1 x 7 m), Kuzmič (2 obrambi - 2 x 7 m); Kavčič, Ve-senjak 2, G. Horvat 1, V. Lukman 3, Štumberger, Žižek Cvetko 3, Kosi 6 (3), D. Ozmec, Topolovec 1, Kocbek, Šandor 6, Kirič 2.
Ormožani so se v Koper podali v okrnjeni zasedbi. Tekmo je v polju pričela celotna kadetska ekipa ter vratar Tomaž Cvetko, ki je letnik 1996. Že sam začetek je bil v obrambi izjemno čvrst, na golu je Cvetko z nekaj odličnimi obrambami zaustavil začetni nalet domačina, sicer absolutnega favorita tekme in tudi celotne 2. mladinske lige. Ormožani se niso ustrašili fizično močnejših ter višjih Koprčanov in so se jim odlično
upirali. Ko so gostom že začele pojenjati moči, je pred koncem tekme na sceno stopil vratar Cvetko, ki je delal čudeže in do zadnjih trenutkov tekme svojo ekipo držal v igri za zmago. Jeruzalem je v dramatični končnici vodil 20:22 in 21:23. Jan Gorela je izid v 60. minuti izenačil na 23:23. Dobre tri sekunde pred koncem je Tilen Kosi zadel vratnico, sicer bi zmaga odpotovala na Štajersko.
Jeruzalem letos tako močne mladinske tekme proti odličnemu nasprotniku še ni odigral in zato je rezultat izjemno presenečenje, saj je skoraj identična ekipa Kopra (tokrat brez člana Uroša Rapotca, Tineta Ponikvar-ja ter poškodovanega Nina Gr-zentiča) vodilna v 2. SRL. Kljub remiju je Koper še vedno v vlogi absolutnega favorita za osvojitev 1. mesta in napredovanja v 1. mladinsko ligo.
Situacija v ptujski nogometni sredini se ureja na različnih nivojih in v skladu z zmožnostmi nameravajo tudi kadrovati. Ne glede na končno sestavo ekipe bo Drava v spomladanskem delu prvenstva napadala vrh 3. lige vzhod. O pričakovanjih je Franc Fridl povedal: »Kakšnih točno določenih ciljev si uprava, nogometaši in strokovno vodstvo ne zadajamo. Naša usmeritev je, da želi-
KADETI (polfinale državnega prvenstva): JERUZALEM - MOKERC IG 32:15 (14:6)
JERUZALEM: Caf (10
obramb), Fekonja (1 obramba); Kavčič, Grabovac 3, G. Horvat 2, V. Lukman 5, Štumberger 1, Ci-glar 1, Žižek Cvetko 5, Lukner 1, Šoštarič, D. Ozmec 2, Topolovec, Ulaga 1, Šandor 6, Kosi 5 (2).
V 22. minuti je prednost Jeruzalema znašala le štiri zadetke (10:6). Od 22. do 37. minute ekipi Mokerc Ig ni uspelo zatresti mreže razpoloženega Kevina Cafa (8 obramb v 1. polčasu) in ormoška ekipa je povedla 21:6.
STAREJŠI DEČKI B (letniki 2000 in mlajši): JERUZALEM - SLOVENJ GRADEC 33:25 (16:13)
JERUZALEM: Firšt Šeruga; G. Hebar 3, A. Munda, Notersberg 8 (1), Sovič 1, P. Ozmec 3, Torič 1, T. Šulek 2 (1), Belec 4, J. Za-
mo napredovati vsak dan in v vsaki tekmi. Kaj bo to pomenilo, bomo videli ob pogledu na lestvico.«
Ptujčani so v prvem tednu opravili nekaj lažjih treningov, sedaj pa jih čakajo tudi naporne fizične priprave in uigra-vanje na treningih ter prijateljskih tekmah. V spomladanskem delu si Ptujčani vsekakor želijo ostati pri vrhu lestvice ...
David Breznik
dravec 7, B. Zadravec 4.
Že dolgo časa Ormožani niso tako slabo zaigrali v obrambi in še sreča, da so tekmeci obrambo igrali še slabše.
uk
2. MLADINSKA LIGA (od 7. do 12. mesta): VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - RUDAR 36:29 (23:11)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 4, Hržič 1, Bom-bek 2, Šerod 9, Bezjak 3, D. Hržič 1, Prapotnik 6, Lorenčič 1, Hojžar 1, Mendaš, Sok 6, Kralj 2, Škrjanec. Trener: Robi Mesa-rec.
Mladinci Velike Nedelje so po pričakovanju prišli do zmage. Vse dvome o končnem zmagovalcu so domačini razblinili že v prvem polčasu, v katerem so si priigrali visoko prednost. Gostom je v drugem polčasu uspelo nekoliko omiliti visoko vodstvo domačih.
DK
Sah • Ptuj open 2013
Po prvem delu vodi MK Janko Bohak
Tradicionalni šahovski turnir Ptuj Open za leto 2013 je privabil 22 šahistk in šahistov iz šestih slovenskih in dveh hrvaških klubov. Največ, kar 14, jih je iz domačega ŠD Ptuj, med njimi tudi vsi najboljši mladinci.
Prvi favorit turnirja je glede na ratinške točke (2194) MK Fjodor Žugaj iz ŠK Kovinar Maribor. Ob njem imajo še štirje šahisti več kot 2000 ratinških
točk, tudi častni član društva MK Janko Bohak na 4. mestu (2028). Prav Janko Bohak vodi po odigranih prvih štirih kolih. Enkrat si je razdelil točko, trikrat pa je zabeležil zmago, med drugim tudi z najboljšim domačim mladincem Andražem Šuto. Od perspektivnih mladih domačinov je najvišje, na 3. mestu, David Murko, ki je po porazu v prvem kolu proti prvemu nosilcu
Žugaju v nadaljevanju nanizal tri zmage, in sicer proti domačinoma Matjažu Zupaniču in Leonu Selišku ter Mitju Kram-bergerju iz ŠD Destrnik.
Vrstni red po štirih kolih:
1. Janko Bohak (ŠD Ptuj)
3,5, 2. Bernard Perič ŠK Zagorje ob Savi (3,5), 3. David Murko (ŠD Ptuj) 3, 4. Fjodor Žugaj (ŠK Kovinar Maribor) 2,5, 5. Miloš Ličina, 6. Andraž Šuta
(oba ŠD Ptuj) 2,5, 7. Miljenko Kelemen (HRV) 2,5, 8. Emerik Matkun (HRV) 2,5, 9. Alja Jan-žekovič (ŠD Ptuj) 2,5 ...
Včeraj (v četrtek) so šahisti odigrali peto kolo, v petek ob 17.00 je na sporedu šesto, v soboto sedmo in osmo kolo (ob 10.00 in 17.00), zadnje kolo pa bo na sporedu v nedeljo, s pri-četkom ob 14.00. Vabljeni na ogled!
Silva Razlag
Rokomet • Prijateljska tekma
MOSKANJCI GORISNICA - MRK ČAKOVEC 40:37 (20:18)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA:
Bratuša, Krama r,Škorc, Petek 6, Zorli 1, M. Bedrač 4, Valenko 6, Balas 1, Marušič 8, Lukaček, Horvat, Firbas 7, Preac 2, Vincek 3, T. Bedrač 2. Trener: Sebastjan Oblak.
V prijateljskem srečanju so rokometaši Moškanjcev-Gorišni-ce premagali goste iz Čakovca.
Domačini so pričeli dobro in takoj povedli s 6:3. To vodstvo so zadržali vse do konca srečanja. Oboji so bili razpoloženi za igro, predvsem v napadu, saj je bilo doseženih veliko zadetkov. Domačini so nekaj zadetkov dosegli na t. i. lahki način, saj so bili uspešni iz hitrih protinapadov, ko so domači vratarji ubranili strele. Vodstvo domačih je bilo najvišje v 40. minuti, ko so vodili 28:21. Domači trener je dal priložnost vsem svojim igralcem.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. mladinska liga
Dravasi z zmago v drugi del prvenstva
Mladinci Drave so z zmago začeli drugi del prvenstva v 1. slovenski mladinski ligi.
Mladinci ptujske Drave so edini predstavnik vzhodnega dela Slovenije v 1. državni mladinski ligi. To je velika potrditev dobrega dela v rokometni šoli, a obenem tudi obveza, da dostojno predstavljajo našo regijo v najelitnejšem tekmovanju mladih.
V	jesenskem delu se ekipa Drave ni najbolje odrezala. Razlog je seveda krstna sezona v 1. ligi in veliko število igralcev, ki nastopajo tako za člansko kot tudi mladinsko ekipo, saj je člansko moštvo med najmlajšimi v 1.B-ligi. Kljub temu je ekipa uspela igrati na visokem nivoju, a je žal veliko tekem izgubila v končnici, z golom ali dvema razlike. Tako je zimski odmor preživela na zadnjem mestu lestvice.
V	zimskem odmoru se je zgodila sprememba na trenerskem mestu, saj je Marko Kac ocenil, da zaradi pomanjkanja časa v prihodnjem obdobju ne bo zmogel uspešno nadaljevati svojega trenerskega dela. Mladinsko ekipo bo v spomladanskem delu sezone vodil članski trener Uroš Šerbec, ki ekipo pozna in je že na prvi tekmi dokazal, da jo lahko popelje do želene uvrstitve in obstanka v 1. mladinski ligi.
DRAVA PTUJ - RK KRŠKO 35:29 (16:14)
DRAVA PTUJ: Šulek, Toš 2, Lu-kežič, Janžekovič 4, Verdenik 4, Reisman, Čeh 2, Korošec, Maroh 3, Bedrač, Rosič, Jerenec 2, Pu-
kšič 7, Žuran 7, Požar 4, Petrovič. Trener: Uroš Šerbec.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 12	9	0	3	18
2.	TRIMO TREBNJE 12	9	0	3	18
3.	KRKA 12	6 3	3	15
4.	RIBNICA RIKO HIŠE 12	7 1	4	15
5.	GORENJE VELENJE 12	6 1	5	13
6.	SLOV. GRADEC 201112 6 0	6	12
7.	SLOVAN 12	3	4	5	10
8.	DOL TKI HRASTNIK 12	5 0	7	10
9.	RD LOKA 2012 12	4 1	7	9
10.	KRŠKO 12	4 1	7	9
11.	AJDOVŠČINA 12	3	2	7	8
12.	DRAVA PTUJ 12	3	1	8	7
V nedeljo je na Ptuju gostovala ekipa iz Krškega, ki je tekmec Drave v boju za obstanek. Domačini so nastopili odločno in so dominirali skozi skoraj celotno srečanje. Gostje so vodili le pri rezultatu 2:3, od tega trenutka pa varovanci Uroša Šerbca vodstva niso več izpustili iz rok. Do polčasa je tekma ostajala tesna, a tehtnica je bila vedno v prid domačega moštva (16:14). Po odmoru so dravaši, ki jih je v napadu odlično vodil Marko Žuran, z delnim rezultatom 9:4 pobegnili na varno razliko 7 zadetkov, ki je bila tudi najvišja prednost na tekmi. Gostje so sicer še poskušali uloviti priključek, a jim razpoloženi Ptujčani tega niso dopustili.
Veselje je nekoliko pokvarila poškodba mladinskega repre-zentanta Jana Maroha, ki v zadnjem delu tekme ni več stopil na igrišče. V taboru Drave upajo, da poškodba ni prehuda in bi Jan lahko na naslednji prvenstveni tekmi ekipi že pomagal do novih točk.
Sašo Kafel
petek • 24. januarja 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Košarka • KK Drava Ptuj
Mladi košarkarji nizajo zmago za zmago
Mlada ekipa Drava Ptuj niza zmage.
Košarkaška zveza Slovenije je v sezoni 2013/14 pripravila ligaško tekmovanje za generacijo najmlajših pionirjev - U-10. V tej starostni skupini ima svojo ekipo tudi KK Drava, ki jo trenira in uspešno vodi Dušan Lubaj.
V prvem delu sezone so ptujski košarkarji ob koncu lanskega leta zabeležili tri zmage in tri poraze, v drugem delu pa so nanizali kar štiri zaporedne zmage. Dvakrat so premagali Miklavž, medtem ko so bili po enkrat boljši od ekipe Miki šport Poljčane in Radenska Creativ Sobota. Niz uspehov je KK Drava prinesel 1. mesto na lestvici Vzhod 1 A1. S tem se bodo Ptujčani po končanem drugem delu tekmova-
Rezultati; 2. del:
Drava Ptuj - Miki šport Poljčane 38:32
Drava Ptuj - Miklavž 66:40
Drava Ptuj - Radenska Creativ Sobota 48:22
Drava Ptuj - Miklavž 44:22
nja uvrstili med osem najboljših slovenskih ekip v tej starostni kategoriji. Člani mlade košarkaške ekipe so Žiga Arnuš, Jan Benko, Rok Dokler, Luka Jeza, Tilen Kopitar, Blaž Kovačič, Vid Kozel, Aleks Mihačinovič Žmegač, Aljoša Sijanec Mlakar, Sašo Skaza, Nik Tavčar, Vid Vidovič in Nik Vrbnjak.
KZS je letos pred tekmami uvedla novost, saj se člani ekip najprej pomerijo v štafetnih tekmah, ki prinašajo določene točke, s katerimi se nato tudi prične posamezna tekma. Tako trener Lubaj s svojimi fanti na treningih veliko vadi na različno postavljenih poligonih, ki se končajo z metom na koš. V KK Drava Ptuj so na prvo mesto postavil delo z mladimi, tako da delajo z otroci v starostnih skupinah od 6 do 16 let. Dobro delo se kaže skozi uspehe mlajših generacij, prav tako pa tudi z vpoklicem nekaterim košarkarjev na treninge ali priprave slovenske reprezentance.
David Breznik
Mali nogomet
Bili so državni prvaki ...
Ob koncu lasnekga leta so se dobili v ljutomerski športni dvorani ŠIC. Na letošnjem spominskem malonogometnem turnirju Janka Makoterja. Skupaj so proslavili jubilejnih deset let, odkar so postali državni prvaki (U-10) v tekmovanju Rad igram nogomet. Pod vodstvom trenerja Zvonka Mihaliča so v Šenčurju osvojili 1. mesto, po zmagah proti Ptuju (6:2), Gorici (2:1) in Kranju (3:2).
Danes so deset let starejši in mnogi še vedno uspešno nastopajo, nekateri tudi v znanih nogometnih sredinah. Najbolj zveneči prle-ški imeni sta prav gotovo prvoliga-ška igralca Matej Pučko (Koper) in Dejan Kurbus (Zavrč). Za Farmtech Veržej (2. SNL), ki je najprijetnejše presenečenje jesenskega dela pr-
venstva, igrata Jernej Trstenjak in vratar Matej Duh, pri ljutomerski ekipi Avto Raj h (3. SNL) pa Alen Brumen in Rok Kocuvan. Aktivni so še Kristijan Vrbnjak, Marko Ro-žman (Dokležovje) in Miha Suhač (Kloch). Po besedah Mihaliča gre za eno najbolj perspektivnih selekcij mladih nogometašev iz Veržeja, kar so po osvojitvi naslova državnih prvakov potrdili istega leta še na velikem turnirju v Ljubljani. Sovrstnike iz Zagreba so premagali kar 12:1, Ljubljano 7:3 in v finalu še Beograd 2:1. Ob trenerju Mihaliču največ zaslug za izjemen uspeh mladih nogometašev Veržeja zagotovo pripada najožjemu vodstvu veržejskega kluba - Borutu Kapunu, Dušanu Magdiču in Janezu Mundjaru.
Niko Šoštarič
Po desetih letih so bili znova skupaj (stojijo z leve): Kurbus, Vrbnjak, Rožman, Mihalič (trener); (sedijo) Duh, Pučko, Brumen, Suhač. Manjkata Kocuvan in Trstenjak.
Strelstvo • 4. turnir mladinskih državnih lig - Ormož
Odlični nastopi mladih ormoških in ptujskih strelcev
V nedeljo so v športni dvorani na Hardeku, na 4. turnirju mladinskih državnih lig v organizaciji SD Kovinar Ormož, strelske veščine pokazali mladi strelski nadebudneži in enako kot njihovi starejši kolegi v sobotnem tekmovanju prve lige dosegli nekaj izjemnih rezultatov. Med najuspešnejše klube četrtega turnirja so se znova uvrstili ormoški in ptujski strelci, ki so tokrat pred domačimi ljubitelji strelskega športa osvojili pet posamičnih in dve ekipni odličji.
Stojakova serija nepremagljivosti se nadaljuje
Med mladinci s pištolo serijo posamičnih zmag nadaljuje Ptujčan Sašo Stojak. Slednji ni bil najbolj zadovoljen s svojim sobotnim nastopom (372 krogov) v 1. A DL, v nedeljo pa je popravil vtis in s 378 krogi le za dva kroga zaostal za svojim letošnjim povprečjem in osvojil četrto zlato odličje. Njegova serija nepremagljivosti skupaj s turnirji v pretekli sezoni traja že 13 mesecev, oziroma osem zaporednih turnirjev -izjemno. Brez odličja so tokrat ostali juršinski strelci, med katerimi se je na 5. mesto uvrstil Ivan Druzovič s 360 krogi. 7., 8., 10. in 14. mesto pa so si priborili preostali juršinski strelci, Gregor Vesenjak 353, Rok Repič 350, David Kekec 343 ter povratnik na tekmovanja Marko Vorih s 334 krogi. Še daljši niz nepremagljivosti od Stojaka beleži rečiška strelka Jagoda Tkalec, ki je s 367 krogi prav tako slavila četrtič letos med mladinkami in z lanskimi šestimi zmagami zabeležila že deseto zaporedno zmago. Najboljši nastop v letošnji sezoni je na domačem strelišču pokazala Kovinarjeva strelka Tina Novak in s 364 krogi osvojila dobro 2. mesto, druga ormoška strelka Petra Vernik je tokrat za bronastim odličjem zaostala le za dva kroga in s 354 krogi osvojila 4. mesto. Tretja domača strelka Dijana Kolarič pa je s 335 krogi osvojila 8. mesto. Ormo-žani so si po dobrih nastopih svojih mladih strelk priborili še ekipno bronasto odličje in s 1053 krogi dosegli svoj letošnji ekipni rekord. Brez odličja pa so tokrat s 1047 krogi ostali juršinski mladinci, ki niso imeli srečne roke pri sestavi ekipe.
Dvojna posamična
zmaga za dvojec
Kuharič-Vernik
Ormoške strelke Kovinarja so se še bolje odrezale v mladinski kategoriji s puško, kjer je Urška Kuharič dosegla drugo zaporedno zmago in z rezultatom 391 krogov postavila tudi letošnji najboljši dosežek ter s štirimi točkami prednosti prevzela vodstvo še v skupnem seštevku posameznic (sledita Klavdija Jerovšek iz Grosu-plja in klubska kolegica Petro Vernik). Slednja je za Kuha-ričevo zaostala z minimalnim zaostankom enega kroga in s 390 krogi napovedala zagrizen
Foto: Simeon Gönc
Mladi strelci med tekmovanjem s pištolo na 4. turnirju DML v Ormožu: z leve strani stojijo Dijana Kolarič, Rok Repič, Sašo Stojak, Tina Novak, Gregor Vesenjak, Petra Vernik in Marko Vorih.
boj za skupno zlato odličje vse do konca. S tehnično okvaro orožja se je tokrat borila tretja ormoška strelka Melanie Ha-bjanič in s 373 krogi razočarana osvojila 8. mesto. Med mladinci je z letošnjim rekordnim dosežkom 394 krogov četrtič zapored v sezoni zmagal Žan Kelenc iz Črenšovcev, serije slabših rezultatov v mladinski ligi pa se nikakor ne more znebiti Kidričan Aleš Pernat, ki je s 375 krogi osvojil 10. mesto. Na račun odličnih rezultatov posameznic je ormoška ekipa Kovinarja slavila tudi v ekipni razvrstitvi s 1154 krogi in s petimi krogi prednosti premagala ekipo iz Črenšovcev.
Širec do četrtega srebra
V kategoriji kadetov s pištolo z dobrimi nastopi nadaljuje tudi drugi Ptujčan in aktualnih kadetski državni prvak Tadej Širec, ki je s 368 krogi dosegel svoj letošnji najboljši rezultat v mladinski ligi. Na krilih odličnega reprezentančnega nastopa v Rušah suvereno povečuje tudi prednost pred zasledovalci v skupnem seštevku. Prvo zmago med kadeti je s 370 krogi dosegel Škofjelo-čan Luka Ušeničnik in se v skupnem seštevku povzpel na tretje mesto. Ali bo prva zmaga v kadetski ligi uspela tudi Ptujčanu, pa bomo lahko spremljali že naslednji konec tedna, ko bo SK Ptuj v Športni dvorani Center na Ptuju organiziral predzadnji, peti turnir državne lige. Preostala Ptujčana, Valen-
tin Luževič in Vid Sušek sta
s 320 in 310 krogi osvojila 15. in 20. mesto, ormoški strelci Žan Tomažič, Matjaž Pleh in Rok Tomažič so s 322, 320 in 318 krogi osvojili 12., 16. in 18. mesto, kot novinca v ligi pa sta prvič nastopila mlada juršin-ska strelca Tomaž Žnidarič in Niko Cilenšek in z dobrim uvodnim nastopom s 306 in 303 krogi osvojila 21. in 22. mesto. Kot novinka pa je med kadetinjami s pištolo nastopala še tretja juršinska strelka Sandra Kumer in z 277 krogi osvojila 6. mesto, zmagala je Anja Prezelj iz Železnikov s 346 krogi. V ekipni razvrstitvi so Ptujčani s tremi krogi zaostanka in z 998 krogi ostali brez odličja na 4. mestu, Kovinar si je z 960 krogi priboril 6. mesto, Juršinci pa so s prvim ekipnim nastopom v sezoni z 886 krogi osvojili 8. mesto.
Ormoški kadeti s puško so bili podobno uspešni kot s pištolo, saj so v ekipni razvrstitvi s 1093 krogi osvojili 6. mesto, med posamezniki sta se Matjaž Pleh in Rok Tomažič s 367 krogi uvrstila v prvo tretjino na 9. in 10. mesto, Žan Tomažič je s 359 krogi osvojil 15. mesto. Zmago je slavil Cerkničan Erik Kandare z letošnjim rekordnim dosežkom 393 krogov. Med kadetinjami s puško pa je to uspelo tudi zmagovalki, ljutomerski strelki Nuši Špindler s 387 krogi.
Rekord za pionirja Aljaža Čučka
V pionirski konkurenci s
serijsko zračno puško je pred domačim občinstvom zlato odličje z letošnjim rekordnim dosežkom 185 krogov osvojil ormoški strelec Aljaž Čučko, SD Tovarne sladkorja Ormož, in poskrbel za pravo presenečenje, saj je v državni ligi pionirjev nastopil šele prvič v letošnji sezoni. Zelo dobro sta se odrezala tudi kidričevska strelca Domen Širovnik in Žan Gojkošek, ki sta s 175 in 172 krogi osvojila 9. in 17. mesto, na visoko 10. mesto pa se je uvrstil tudi domači favorit Matic Slavinec s 175 krogi. Preostala ormoška strelca Kovinarja, Gal Rob in Andrej Majhen, sta s 169 in 148 krogi osvojila 29. in 61. mesto, medtem ko sta ormoška strelca Tovarne sladkorja Jan Hanželič in Miha Komperšak s 171 in 133 krogi osvojila 21. in 67. mesto.
Ekipna razvrstitev: 1. Okro-gar Skvarča Zagorje ob Savi 522 krogov, 2. Tabor Ježica 517,
3.	Dušan Poženel Rečica 501,
4.	Grosuplje 497, 5. Kidričevo 496, 10. Kovinar Ormož 492 in 12. Tovarne sladkorja Ormož 489 krogov. V primeru nastopa Kidričana Iva Cicmanoviča Zimeta, aktualnega državnega prvaka s serijsko MK puško, bi po vsej verjetnosti Kidričani osvojili še drugo ekipno odli-čje v letošnji sezoni.
Ormožani so se znova izkazali kot odlični gostitelji in izvedli najboljše organiziran turnir v letošnji sezoni. Peti in predzadnji turnir prvoligaške sezone bo prihodnji konec tedna na Ptuju.
Simeon Gonc
Foto: NS
14 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 24. januarja 2014
Nogomet • Nogometna šola Zavrč
Zelja je »proizvesti« igralca za prvo moštvo
Nogometna šola Zavrč je uradno pričela delovati junija preteklo leto. Kljub številnim skeptikom je šola, ki jo vodi Aleksander Petrovič, na dobri in predvsem uspešni poti. Pod njenim okriljem namreč vadi kar 130 otrok, v njej pa delujejo vse selekcije od U-7 do U-19 (na fotografiji je ekipa U-9). S selekcijami U-13 in U-15 Zavrčanom pomagajo sosedi iz Stojncev, s katerimi tudi sicer na ravni klubov poteka vzorno sodelovanje. Poleg domačih otrok se v šoli za žogo podijo tudi okoliški naraščaj-niki, največ jih je iz Cirkulan, dobro v klubu sodelujejo tudi z Gorišnico, v zadnjem obdobju pa vse več mladih prihaja iz bližnjih hrvaških klubov. To okolje je znana »valilnica talentov«, »resnejšega« kluba pa po propadu Varteksa v bližini ni.
V ligaškem tekmovanju gre odlično predvsem najstarejšim selekcijam, saj je selekcija U-15 po jesenskem delu tekmovanja prva, tik pod vrhom pa so v ligah MNZ Ptuj končali kadeti in mladinci, ki si že v naslednji sezoni želijo v 2. ligo. Prav tako želijo v 2. ligi čez kako leto nastopiti s perspektivno selekcijo U-15, ki jo sestavljajo s pomočjo Stojncev. V klubu trenira tudi
okrog deset deklet, želja NŠ pa je sodelovanje z ŽNK Dornava, da bi dekleta lahko nastopala v ligi in na turnirjih. V šoli je poskrbljeno za kakovostno vadbo s strokovno usposobljenim kadrom, obenem pa imajo mladi nogometaši na voljo izjemne pogoje za delo. Tudi mesečna vadnina je zelo ugodna, s tem da otroci za ta denar dobijo celotno športno opremo. Prav v tem je po besedah Aleksandra Petroviča bistvena razlika med NŠ Zavrč in drugimi bližnjimi šolami: »V šoli imamo resnično vse urejeno do najmanjše
podrobnosti: iz smeri Ptuja dnevno na treninge vozi kombi, ki naše igralce vozi iz okoliških vasi na trening v Zavrč. Obenem imamo zares ugodno vadnino, s katero nato nabavimo izključno športno opremo za naše otroke. Napredujemo tudi s pogoji, saj bomo v uradno uporabo kmalu dobili še eno igrišče z reflektorji, ki smo ga sicer koristili že jeseni. Tudi naše ambicije na tekmovalni ravni so vedno višje: poleg tega, da bi naše starejše selekcije nastopale vsaj v 2. ligi, pa je naša glavna želja, da v prihodnosti
Nogomet • Nogometna šola Poli Drava Ptuj
Mladi člani NS četrti v Gradcu
V začetku leta je bil v Gradcu mednarodni nogometni turnir za selekcije U-8, na katerem je tekmovalo 24 ekip iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Med njimi je na Sturmovem turnirju igrala tudi ekipa NŠ Poli Drava, ki je najprej v skupin-
Rezultati, predtekmovanje:
NŠ Poli Drava - Wiener Sportklub 5:0, NŠ Poli Drava - ASK Bruck/Leitha 3:1, NŠ Poli Drava - Haladas Szombathely 2:1;
osmina finala: NŠ Poli Drava -FAV AC 2:1;
četrtfinale: NŠ Poli Drava - SK Sturm 2 3 0;
polfinale: NŠ Poli Drava - Wiener Linien 0:2;
tekma za 3. mesto: NŠ Poli Drava - Haladas Szombathely 0:3.
skem delu tekmovanja dosegla tri zmage proti ekipam Wiener
Sportklub, ASK Bruck/Leitha in Haladas Szombathely. S tem so
Mlada ekipa NS Poli Drava Ptuj U-8
Nogomet • ŽNK MSM Ptuj
Ptujčanke v Zagrebu dvakrat tretje
Na izjemno močnem mednarodnem turnirju v Zagrebu so mlade ptujske nogometašice
kar dvakrat osvojile 3. mesto. Najboljša strelka turnirja je bila Ptujčanka Nika Čuček. Turnir v
Zagrebu je potekal v organizaciji ženskega nogometnega kluba NK Agram.
Ekipi ZNK MSM Ptuj sta v Zagrebu odlično zastopali Ptuj in Slovenijo.
poskrbimo, da bo kakšen nogometaš iz naše NŠ sposoben zaigrati za člane med prvoligaši. Obenem v šoli iščemo igralce, ki niso le dobri nogometaši, ampak tudi karakterno v redu fantje. V nobenem primeru pa ne bomo odslovili nobenega mladega igralca, ki bi želel pri nas igrati.«
Seveda v NŠ Zavrč še vedno vabijo vse, ki bi se jim želeli pridružiti. Dodatne informacije: Aleksander Petrovič (041 924 494) in Boštjan Lorbek (031 269 875).
tp
Ptujčani osvojili 1. mesto v skupini. V nadaljevanju so bili najprej z 2:1 boljši od FAV AC, nato pa so v četrtfinalu premagali drugo ekipo Sturma s 3:0. Tako so se uvrstili med najboljše štiri ekipe in v polfinalu igrali z Wiener Linienom. V tem srečanju so doživeli prvi poraz na turnirju, potem ko so izgubili z 0:2. V tekmi za 3. mesto se je NŠ Poli Drava ponovno pomerila z madžarsko ekipo Haladas Szombathely. Tokrat so morali Ptujčani priznati premoč svojim madžarskim vrstnikom, tako da so izgubili 0:3. Tako so na koncu osvojili zelo dobro 4. mesto. Iz ptujske vrste je Lukas Čeh prejel nagrado za najboljšega strelca turnirja.
NŠ Poli Drava: Marko Voda, Teo Fridl, Lan Drevenšek, Nejc Strašek, Martin Marinkovič Bo-rovnik, Lukas Čeh, Luka Petek, Rok Jovanovič, Jan Krajnc, Luka Matjašič, Jan Lampret, Vito Ko-larič; trener: Boštjan Krajnc.
David Breznik
Ptujčanke so še enkrat dokazale, kako se je treba boriti za barve kluba. V obeh konkuren-cah, U-12 in U-14, so osvojile 3. mesto in le kazenski streli so jih ločili od obeh finalnih nastopov. Kljub temu je to rezultat, na katerega so vsi v klubu zelo ponosni. Trenerja Miran Zorčič in Leon Kodrič sta bila zelo zadovoljna s prikazanim. Na turnirju so nastopile najboljše ekipe iz Hrvaške (Dinamo, Agram, Rijeka, Zagreb in Osijek) ter Slovenije (Pomur-je, Maribor in MSM Ptuj).
Ur
Rezultati, U-12 - finale:
tekma za 3. mesto: Agram -MSM Ptuj 0:1;
tekma za 1. mesto: Maribor -Pomurje 1:3;
rezultati, U-14 - finale:
tekma za 3. mesto: MSM Ptuj -Pomurje 3:2;
tekma za 1. mesto: Dinamo -Agram 0:1.
Športni napovednik
Mali nogomet • Liga MNZ Ptuj
V SOBOTO ZADNJI KROG, V NEDELJO KONČNICA
Ta konec tedna se bo končala že 23. izvedba Zimske lige malega nogometa, ki jo organizira MNZ Ptuj. V soboto bo najprej na sporedu zadnji, 11. krog rednega dela tekmovanja, ki bo dal odgovor na vprašanje, kdo se bo poleg ekip Poetovia in Rima še uvrstil v končnico tekmovanja, ki bo nato v nedeljo. Ekipa Poetovia bo redni del tekmovanja končala kot vodilna in v končnico prenesla 3 točke, druga bo ekipa Rima, ki bo v končnico prenesla točko (zanimivo je, da se bosta obe omenjeni ekipi med sabo pomerili v zadnjem krogu rednega dela). Za zadnje mesto, ki še vodi v končnico, trenutno najbolje kaže ekipi KMN Draženci, možnosti pa imata še ekipi »ptujskih študentov« in Majolke, nobena od teh ekip, ki se bo še uvrstila v končnico, pa s seboj ne bo prenesla nobene točke.
PARI 11. KROGA - SOBOTA, 25. 1.: ŠD Rim - Poetovio plin-dom 080 7300 (11.30), ŠD Draženci - Klub ptujskih študentov (12.10), KMN Draženci - KMN Bagerkom Pragersko (12.50), ŠD Ptujska Gora - Club 13 (13.30), ŠD Skorba bar Boško - KMN Ma-jolka (14.10). KONČNICA (v nedeljo, 26. 1.): ob 17.00: tretjeuvrščeni - prvouvrščeni, ob 17.40: revialna tekma deklet U-13, ob 18.00: drugouvrščeni - tretjeuvrščeni, ob 18.40: revialna tekma dečki U-13, 19.00: prvouvrščeni - drgouvrščeni.
Rokomet • 1. A SRL (ž)
14. KROG: Mercator Tenzor DP Logik Ptuj - Zelene doline Žalec (v petek ob 19.00)
1. Pikapokin festival mini rokometa
Športno društvo Rokometna šola Drava vabi na 1. Pikapokin festival mini rokometa, ki bo v soboto, 25. 1., v dvorani Ljudski vrt na Ptuju potekal med 9. in 15. uro.
Na turnirju bodo sodelovali igralci letnikov 2003, 2004 in 2005 - v vsaki starostni skupini bo nastopilo po šest ekip. Festival bo potekal predvsem v duhu fair playa, kjer bo v ospredju igra, veselje, rokomet in sreča za majhne na igrišču in velike ob njem. Rezultat bo sekundarnega pomena in ne bo nikjer zaveden, vsi udeleženci bodo deležni enakih nagrad in priznanj. Kljub prvi izvedbi festivala se lahko organizatorji pohvalijo z velikim številom udeležencev (200 otrok) in mednarodno udeležbo, saj se bodo festivala udeležile tudi ekipe iz sosednje Avstrije (Liebenau Graz) in Hrvaške (Varaždin). Vabljeni k ogledu!
Kegljanje • 1.B SKL (ž)
12. KROG: Drava - Trebnje (v soboto ob 13.30)
3. SKL VZHOD (m)
12. KROG: Drava - Slovenj Gradec (v petek ob 18.00)
Odbojka • 2. DOL VZHOD (ž)
12. KROG: AC Prstec Ptuj - Kostman Slovenj Gradec (v soboto ob 18.00)
Nogomet • Prijateljski tekmi
Nogometaši Aluminija bodo v Kidričevem v soboto ob 13. uri odigral drugo pripravljalno tekmo: njihov tekmec bo ekipa Žalca.
V nedeljo bodo nogometaši Zavrča ob 14. uri odigrali prijateljsko tekmo z Zagrebom v gosteh.
Strokovno izpopolnjevanje trenerjev
Društvo nogometnih trenerjev Ptuj razpisuje seminar za nogometne trenerje (za pridobitev licence B in C) na območju MNZ Ptuj, ki bo na Ptuju 8. 2. ob 7.30 v Šolskem centru Ptuj (dvorana za odrom).
Seminar bo ob 8.30 odprl predsednik DNT Ptuj Marjan Lenartič, v nadaljevanju pa bodo predavali Janko Turk (problematika trenerjev v MNZ Ptuj), Boris Grabar (pravila nogometne igre - novitete), Matjaž Jakopič (ne nameščaj), Milenko Potočnik (kondicijska priprava nogometaša, pomembnost ogrevanja pred tekmo) in Borut Kolar (metodika učenja tehničnih elementov - praktičen prikaz v športni dvorani Center). Zaključek seminarja je predviden ob 14.15.
Seminarja se bodo lahko udeležili vsi trenerji, ki imajo potrebno izobrazbo za vodenje ekip, ki bodo izpolnili prijavnico in jo poslali na sedež DNT Ptuj ter bodo predložili potrdilo o plačani licenci in plačani članarini za leto 2014. Licenčni seminar DNT Ptuj šteje 50 točk za pridobitev licence v tekmovalni sezoni 2014/15.
Plavalna šola PA Kurent
Plavalna akademija Kurent vabi otroke od 4. leta starosti naprej k vpisu v plavalno šolo. Vabijo vse, ki imajo željo, da se otrok nauči plavati po zadnjih plavalnih trendih, z veliko smeha in uspeha, z delom v manjših skupinah in z izobraženimi učitelji z večletnimi izkušnjami. Vpisi bodo potekali v torek, 28. 1., ter v četrtek, 30. 1., od 18.00 naprej (zbor bo na recepciji Termalnega parka v Termah Ptuj pet minut prej). Več informacij in prijave na www.kurent-pa.si ali 051-311-258 (Boštjan).
Hkrati vabijo tudi vse starše, odrasle plavalce in neplavalce ter triatlonce k vpisu v razpisane programe.
DK, TP, JM
petek • 24. januarja 2Q14
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Tenis • Mladinsko DP
Sven med mladinci obstal v 1. krogu
V Rogaški Slatini ta teden poteka državno prvenstvo v mladinski konkurenci. Pri fantih bi morala nastopiti dva člana ptujskega kluba, Sven Lah in Amadej Goručan, a je moral slednji zaradi bolezni udeležbo odpovedati.
Sven (letnik 1998) je v 1. krogu igral z leto starejšim
Borom Schweigerjem Mužar-jem (Otočec), ki na lestvici TZS U-18 zaseda visoko 12. mesto (Sven 40.). Član TK Otočec je bil bolj zbran in je slavil v dveh nizih 4:6, 4:6, čeprav je imel tudi Sven svoje priložnosti in je v 2. nizu vodil npr. 2:0.
jm
Winter cup 2014 V ekipi Slovenije tudi Sven Lah
Mlajše selekcije teniških reprezentanc se vsako leto udeležujejo t. i. Winter cup tekmovanja, ki ga organizira Tennis Europe. Tudi letos bo v reprezentanci vsaj en predstavnik TK Ptuj, Sven Lah v ekipi U-16.
Vodja ekipe bo Denis Bovhan, preostala člana pa sta Nejc Sitar (ŽTK Maribor) in Grega Kokalj (AS Litija). Ekipa se bo najprej zbrala na mini pripravah (29. in 30. 1.), nato pa bo odpotovala v turški Mersin (prizorišče lanskih sredozemskih iger), kjer bo od 31. 1. do 2. 2. potekal eden od štirih kvalifikacijskih turnirjev (ostali bodo na Madžarskem, Norveškem in v Rusiji). Če se bo slovenska ekipa v Turčiji prebila med prvi dve, se bo med 14. in 16. 2. merila na finalnem turnirju v francoskem Ronchinu. Slovenski tekmeci prihajajo iz Belgije, Bolgarije, Češke, Italije, Portugalske, Švice in Turčije.
Plavanje • Miting v Radencih
Pet medalj za plavalce PK Terme Ptuj
PK Zdravilišče Radenci je v soboto pripravil mednarodni miting, 4. Pokal zdravilišča Radenci. Na njem je bil predvsem v mlajših starostnih kategorijah zelo številčno zastopan PK Terme Ptuj, saj je imel na startu kar 17 tekmovalcev in tekmovalk. Te so spremljali trenerji Miha Širec, Igor Sternad in Jure Rozman.
Pod vodstvom slednjega se je v zadnjem času zelo zavzeto pripravljala na zimsko državno prvenstvo Lora Gro-belšek (prvenstvo poteka od četrtka do nedelje), ki si je v Radencih priplavala dve zlati in dve srebrni medalji. Trenutno najboljša ptujska plavalka je zmagala v disciplinah 100 metrov prosto s časom 1.01.04 in 50 m prosto s časom 28.41, medtem ko je bila druga na 50 in 100 metrov hrbtno. Nekateri časi so za malenkost slabši od njenih osebnih rekordov, ki si jih želi postaviti na državnem prvenstvu v Kranju, kjer bosta iz ptujskega kluba ob Grobelškovi tekmovala še Nuša Šerbec in Tim Vi-dovič. So pa nekateri mladi
Nogomet • Jože Klinc, predsednik MDNS Ptuj
Poudarek mladim sodnikom
Proti koncu prejšnjega leta so se na volilni skupščini zbrali sodniki Medobčinskega društva nogometnih sodnikov (MDNS) pri MNZ Ptuj. Ptujčani so že dolga leta med vodilnimi v sodniški organizaciji Slovenije. Število njihovih članov trenutno znaša 103, od tega je aktivnih preko 80 sodnikov, kar je zelo lepa številka. O trenutnem stanju v ptujski sodniški organizaciji smo se pogovarjali s predsednikom Jožetom Klincem, ki že dolgo let vodi to organizacijo. »Sedaj smo naše vrste kar precej pomladili. Prihaja kar precej mladih, veliko jih je igralo nogomet. Konec februarja pričakujem na seminarju za nove sodnike kar precejšnjo udeležbo.«
Koliko časa potrebujejo ti mladi sodniki, da začnejo soditi na tekmah?
J. Klinc: »Ti mladi relativno hitro dobijo priložnost. Vsi dobijo svojega mentorja, ki je skupaj z njimi na prvih tekmah. Začnejo pri mlajših kategorijah. Tako imamo priložnost, da vidimo kandidate na delu; če pokažejo napredek, jih lahko potem napotimo na višje liste.«
Igra v nogometu je vedno hitrejša in dinamična. Sodniki morajo seveda biti dobro telesno pripravljeni. Kako pa je s tem?
J. Klinc: »Za sodnike imamo pripravljena dva treninga na teden. Sodniki, ki sodijo v super ligi ali višje, imajo vadbo obvezno.«
Kateri sodniki sodijo v višjem rangu tekmovanja?
J. Klinc: »V zadnjih letih smo imeli kar precej smole s poškodbami; lani je zaradi poškodbe prenehal soditi Drago Klinc. Imamo kar nekaj perspektivnih sodnikov, v bližnji prihodnosti pa upamo, da bomo prišli na tisto mesto, ki smo ga na nivoju prve slovenske nogometne lige že imeli. V 1. ligi sedaj sodi samo Roman
Foto: Črtomir Goznik
Jože Klinc, predsednik Medobčinskega društva nogometnih sodnikov MNZ Ptuj
Glažar, na vrata pa že trkata Borut Janžekovič in Peter Mertelj. Lani smo dobili novega sodnika na A-listo, in sicer Lovra Mileta. Prihaja pa še nekaj sodnikov, ki trkajo na vrata te skupne.«
Kako pa mladi sprejemajo napredovanja?
J. Klinc: »Moram reči, da dobro. Imamo tri skupine, in če nekoga predlagamo za višjo skupino, dobi zunanjega kontrolorja, ki ga spremlja. Če pa so fantje dobro ocenjeni, lahko napredujejo v prvo skupino in že so tukaj priložnosti.«
V ligah MNZ Ptuj ni bilo nobenih prekinitev tekem in tudi ne velikih graj na račun sodnikov. Kako pa vi vidite sojenje v teh ligah?
J. Klinc: »Stvari so precej napredovale. Včasih se je govorilo o t. i. vročih igriščih, sedaj pa tega ni več. Dobro sodelujemo z MNZ Ptuj in klubi, kar je obrodilo sadove. Marsikdo nas povabi na tolmačenje pravil in
to se potem pozna v samem prvenstvu. Samo z ogromnim trudom vseh smo veliko naredili na samih tekmah in vedno manj je pritožb.«
V dolgoletni karieri Jožeta Klinca, v kateri je prehodil pot od igralca, preko sodnika do funkcionarja, je bilo seveda vsega veliko. Ob tem, da je predsednik MDNS Ptuj, je še član IO MNZ Ptuj in predsednik nadzornega odbora pri NZ Sloveniji. Nekoliko starejši se še spomnijo njegove izključitve nekdanjega zvezdnika jugoslovanske lige Milka Duro-vskega, ki mu je hladnokrvno pokazal pot pod tuše. »Ko sem dopolnil 45 let, sem nehal soditi in sem prevzel funkcijo predsednika MDSN Ptuj. Sodil sem na več kot 200 tekmah v slovenski nogometni ligi. Sicer pa redno spremljam nogomet na našem območju, od Zavrča naprej.«
Danilo Klajnšek
V Radencih je nastopila številčna ptujska ekipa.
plavalci v Radencih odplavali svoje osebne rekorde, kar je bil tudi njihov osnovni cilj. Bronaste medalje se je pri dečkih B veselil Leon Zajko Ljubec, ki je bil tretji na 50 metrov hrbtno, ob tem je bil še dvakrat med deseterico
(šesti na 50 metrov delfin in osmi na 100 metrov prosto). Izmed predstavnikov PK Terme Ptuj so bili med deseterico še pri dečkih A Gal Gojčič Kralj, ki je osvojil 5. mesto na 100 metrov prsno in 7. na 50 metrov prsno. Na daljši razda-
lji je bil v isti starostni skupini Kristjan Risek osmi. Pri dečkih C je bil Niko Lenart peti na 100 metrov prsno in 9. na 50 metrov prstno, medtem ko je bil Alen Boris Bušljeta deveti na 100 metrov prsno.
David Breznik
Namizni tenis • 2. OT za U-21 in U-12
Marsel do finala, uspešna tudi Anja
V Puconcih so v nedeljo, 19. 1., v novi dvorani potekali letošnji 2. odprti turnirji za mlajše kadete in kadetinje ter mlajše člane in članice.
2. OT za mlajše člane in članice
Pri mlajših članicah (U-21) je nastopilo 15, pri mlajših članih pa 27 tekmovalcev. V konkurenci deklet sta igrali tudi Anja Bezjak in Maša Harkai (obe NTK Ptuj). Maša je obstala v svoji skupini, čeprav je dosegla eno zmago, Anja pa se je z dvema zmagama (v odločilnem dvoboju je s 3:2 premagala Niko Naglič iz Mute) uvrstila v finalni turnir. Tam jo je s 4:0 premagala 1. nosilka Zala Veronik (Fužinar Interdiskont), ki je na koncu osvojila zmago na celotnem
turnirju. Anja je zasedla končno 5. do 8. mesto.
Manj uspešni so bili fantje:
Luka Krušič, Darko Hergan in Žan Napast (vsi NTK Cirkovce) - vsi trije so obstali v svojih kvalifikacijskih skupinah. Odločitve so bile zelo tesne, saj sta Luka in Žan odločilni srečanji izgubila s 2:3 ...
2. OT za mlajše kadete in kadetinje
Skupno je nastopilo 52 fantov in 32 deklet. Prvi nosilec pri fantih je bil Marsel Šegula (NTK Ptuj), ob njem je ptujski klub zastopal še Gašper Cve-tič. Oba sta uspešno preskočila kvalifikacije in se uvrstila na glavni turnir. Gašper se je po porazu z Novakom poslovil v 1. krogu in osvojil 17. do 26. mesto. Marsel je bil uspešnej-
2. OT za mlajše kadete, rezultati:
2. krog: Šegula - Patrik Vi-dec (Tempo) 3:0;
četrtfinale: Šegula - Tilen Šalja (Mengeš) 3:0;
polfinale: Šegula - Rok Tr-tnik (Vesna) 3:0;
finale: Šegula - Matija Novel (Arrigoni) 1:3 (10, -12, 14, 8).
ši in je nanizal tri zaporedne zmage, s katerimi se je uvrstil v finale. Tam se je meril s »starim znancem« Matijo Novelom. Po izjemno izenačenem in zanimivem obračunu je bil s 3:1 boljši Primorec.
Pri dekletih so nastopile tri predstavnice NTK Cirkovce: Daniela Tomanič Butko-vska, Ina Unger in Nika Be-laj. Vse so se uvrstile v finalni del; Ina je v skupini osvojila 1., Daniela in Nika pa 2. mesti. V finalni skupini so vse tri končale nastope v 1. krogu, s čimer so osvojile 9. do 16. mesto.
JM
Foto: Črtomir Goznik
V Cirkovcah so zelo ponosni na ekipo mlajših igralk, ki jo sestavljajo Daniela Tomanič Butkovska, Nika Belaj ter Ina in Iva Unger.
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 24. januarja 2014
Kuharski nasveti
Ješprenj
Ješprenj spada med cenjeno živilo, v katerem prevladujejo ogljikovi hidrati. Zadnja desetletja so z intenzivnimi raziskavami občutno izboljšali cenenost te priljubljene kaše, hkrati pa se je povečala uporaba ješprenja pri jedeh.
Na mnogih območjih so žita edina vsakodnevna hrana. V nekaterih deželah uporabljajo predvsem nekatere vrste žit. Krajevni načini priprave kaš pa so se širili tudi preko meja, zato danes poznamo jedi kot mednarodne in tako bolje razumemo odvisnost prehrane in zdravja. Če so nam žita domača le po okusnih evropskih jedeh, moramo vedeti, da jih danes vse bolj mešamo tudi v sveže solate ali priloge k mesnim ali ribjim jedem zaradi pomena ogljikovih hidratov.
Ješprenj so nekoč gojili tam, kjer ni uspevala pšenica, vendar ima to žito v nekaterih kuhinjah še danes pomembno vlogo. Ješprenj poznamo kot hranljivo sestavino severnoameriških in severnoevropskih zimskih juh in je temeljno živilo na Bližnjem vzhodu. V trgovinah danes dobimo oluščeni ječmen, vse pogosteje pa lahko posegamo tudi po sorti ješprenja, ki se hitreje skuha in ji pravijo gola ali kaljena. Zimski ječmen dobimo oluščen in loščen, najbolje je, da ga namočimo čez noč ali vsaj nekaj ur pred kuhanjem, takrat se škrobna zrnca pri kuhanju enakomerno zmehčajo in enakomerno nabrekajo. Še pogosteje pa danes uporabljamo bolj mali, pretežno okroglasti ješprenjček iz brušenih zrn, ki ga ni treba namakati in je v pol ure kuhan. Ješprenja v kulinari-ki ne cenimo samo zaradi ugo-
dne hranilne vrednosti, temveč tudi zaradi osnovne surovine pri proizvodnji piva.
Ješprenj pri kuhanju nabreka tako kot druge kaše, zato 20 de-kagramov ješprenja zadostuje za štiri do šest obrokov, oziroma po kuhanju ga je 80 dekagramov, če ga uporabimo samostojno. V ješprenju je od hranilnih snovi največ ogljikovih hidratov, in sicer na 100 g živila 78 g, nekaj
dele vode v primerjavi z ješpre-njčkom. Čas kuhanja ješprenja je odvisen od sorte, starosti in predvidene jedi. Če dodamo pri kuhanju ješprenja žlico olja ali masla, vam ješprenj pri kuhanju ne bo prekipel. Polnozrnata žita skuhamo tako, da so še čvrsta na ugriz, razen pri starejših ljudeh, jih odcedimo in pustimo, da se na siru odcejajo vsaj pet minut ter jih splaknemo z vročo vodo. Če želimo ješprenj po odcejanju ogreti, ga vsujemo v pomaščeno posodo, pokrijemo z alufolijo, ki smo jo namazali s surovim maslom, in damo za krajši čas v pečico.
Čas kuhanja in nabrekanje ješprenjčka nista odvisna le od posamezne sorte, ampak tudi od starosti in suhosti. Zato ga
Foto: Črtomir Goznik
malega beljakovin oz. 9 g, 1 g maščob, od mineralnih snovi je nekoliko več natrija. Od toplotnih postopkov ješprenj skoraj vedno kuhamo, če želimo, da bo bolj okusen že po kuhanju, lahko vodo nadomestimo s poljubno mesno, lahko pa tudi zelenjavno juho. Da se pri kuhanju znebimo izločenega škroba, moramo uporabiti večjo količino vode ali juhe. Najpogosteje vzamemo štiri
po večini kuhamo tako, da so zrnca na zunaj mehka, znotraj pa še rahlo čvrsta. Polnozrnata žita so tudi po daljšem kuhanju nekoliko trša kot polirana. Če ješprenjček kuhamo brez mešanja, lahko že na videz ugotovimo, kdaj je kuhan, navadno je to takrat, ko je zmanjkalo tekočine na že prej omenjeno razmerje, hkrati popokajo nekatera zrna ješprenja, sicer pa je stopnja kuhanja tudi pri ješpre-
nju odvisna od vrste jedi, ki jo pripravljamo.
Tako pri nas najpogosteje pripravljamo ričet, v svetu, in sicer na Poljskem, pa cenijo ješprenjč-kovo juho z mesom in kukmaki. Ričet kot najbolj znana jed pri nas se je skozi čas spreminjala in izboljševal, predvsem na hranilno vrednost. Tipični beli ričet, ki ga pripravljamo iz svinjskih nogic in druge sveže svinjine, po potrebi zgoščen s podmetom in začinjen s soljo, lovorom, poprom in čebulo, je danes zamenjal ričet, ki ga pripravljamo iz prekajene ali sveže svinjine, ki mu je dodana še zelenjava, najpogosteje korenje, peteršiljeva korenina, krompir in še fižol ter zabeljen s prežganjem, ki ga pripravimo iz čebule, česna paradižnikove mezge in po želji rdeče mlete paprike. Od začimb prav tako uporabimo mleto kumino, lovor, poper, sol in peteršilj.
V poletnih mesecih pa iz ješprenja pripravimo okusne solate, kot so ješprenjčkova solata s fino zelenjavo, kar pomeni, da kuhanemu ješprenju dodamo kuhano korenje, svežo zeleno in rdečo papriko, opečene bučke in začinimo z osnovnim solatnim prelivom. Omenjeno osnovo lahko poljubno izboljšate. Kuhanemu ješprenju lahko dodamo tudi tuno ali drugo kuhano ali prekajeno meso ribe in prav tako naredimo solato, dodamo še nekaj cvetk cvetače, por, korenje, rdečo redkvico in sestavine povežemo z jogurto-vim solatnim prelivom. Tudi pri tej kombinaciji lahko solato prikrojite po svojih okusih in željah. Iz ješprenjčka pa lahko pripravimo še številne narast-ke, prav tako v kombinaciji z zelenjavo, in jih ponudimo kot prilogo k mesnim jedem.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Mačji nahod
Med najpogostejšo bolezensko simptomatiko muc v tem letnem času spada izcedek iz nosu, kihanje, smrkanje. Pogosto se na omenjeno naveže še vnetje oči. Kar nekaj lastnikov muc nam piše o tej problematiki. Sprašujejo, kako jo zdraviti in kako jo preprečiti.
Obolenjem zgornjih dihalnih poti pravimo kar mačji nahod, prehlad oziroma viroze, saj jih najpogosteje povzročajo virusi, redkeje tudi bakterije. Verjeten vzrok obilice omenjenih obolenj je, da so virusi v mrazu obstojnejši kot pri višjih temperaturah. Prav tako je zaradi mraza slabša prekrva-vitev sluznic, predvsem nosne in imunski sistem se ne odzove dovolj hitro na povzročitelja bolezni. Muce, ki živijo po večini v stanovanjih, relativno redko obolevajo. Najbolj so izpostavljene muce, ki živijo na prostem ali preživijo del dneva zunaj in tako prihajajo v stik z bolnimi mucami in se okužijo. Ali bodo zbolele ali ne, je odvisno od njihovega imunskega sistema. Za kakovostno delovanje imunskega sistema in s tem odpornost proti prehladom pri naših
mucah je pomembna hranljivo uravnotežena kakovostna prehrana, tako po sami sestavi kot tudi količini zaužite hrane. Hrane ne sme biti ne premalo in tudi ne preveč, saj pretirana suhost in še bolj debelost zmanjšuje zaščitne sposobnosti telesa. Pomembno je, da živalim redno odpravljamo notranje zajedavce, kar po-
meni, da uporabimo ustrezna zdravila zoper zajedavce vsaj 3- do 4-krat letno. Prav tako svetujem, da so živali cepljenje proti kužnim boleznim enkrat letno.
Muce, ki jim močno teče iz nosu, ne vohajo in zaradi tega nehajo jesti. Pogosto prenehajo piti tudi vodo, kar vodi v de-hidracijo in še bolj obremeni organizem in imunski sistem. Na zadostno pitje vode moramo biti posebej pazljivi, in če muca vodo odklanja, jo je treba napajati. V tem primeru je najbolje, da si preskrbimo injekcijsko brizgo, v katero potegnemo vodo in muci počasi vbrizgavamo vodo v gobček. Pri tem opravilu moramo biti previdni in paziti, da ne bri-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. zgnemo vode v sapnik, saj v tem primeru lahko povzročimo pljučnico. Preveriti je treba, ali ima naša muca temperaturo, predvsem če je otožna. To storimo tako, da ji potisnemo konico termometra v zadnjik. Dobro je, da konico pred merjenjem naoljimo. Normalna temperatura pri mucah je od 38 do 39 stopinj Celzija. Če ima naša muca povišano temperaturo, jo peljemo k veterinarju, prav tako pa moramo k veterinarju, če se pri muci pojavi gnojni izcedek iz nosu ali oči. Gnojni izcedek je znak za bakterijsko okužbo, ki jo je treba zdraviti z antibiotiki.
Muc, ki imajo bister izcedek iz nosu, kihajo in imajo rdeče solzne oči, drugače pa se vedejo povsem normalno in so ješče, ni treba peljati takoj
E-zavod obvešča
Na poti k energetski samozadostnosti regij
Evropski projekt ENERGYREGION, v katerem kot partner sodeluje E-zavod, je svoja prizadevanja usmeril v razvoj strategije sistemov energetske oskrbe s spodbujanjem obnovljivih virov v regijah Srednje Evrope. Namen projekta je spodbujati sodelovanje lokalnih skupnosti v srednjeevropskem prostoru in s tem postaviti temelje, ki bodo v bližnji prihodnosti omogočali energetsko neodvisnost območij z zadostnim potencialom obnovljivih virov energije (OVE). V sodelujočih regijah Slovenije, Poljske, Češke in Nemčije se je v letu 2012 izvedlo anketiranje na območju občin Duplek, Kidričevo, Starše in Sveti Andraž. V anketiranje je bilo v Sloveniji zajetih cca. 300 občanov, predstavnikov podjetij in javnih institucij. Vprašanja so bila usmerjena v preverjanje energetskih potreb potrošnikov, prepoznavanje potencialov lokalnih virov energije ter zadovoljstva prebivalcev s ponudniki energetskih storitev.
Večina anketiranih z vseh štirih držav EU ocenjuje, da dobavitelji energije izpolnjujejo njihova pričakovanja v oskrbi z energijo. Stanje kaže, da uporabniki energetskih storitev ne čutijo potrebe po spremembah v odnosu med potrošniki in ponudniki, razen v cenovni politiki z energijo. V regiji Podravje to pogojuje nizko število menjav dobavitelja električne energije do leta 2012. Po zadnjih podatkih Agencije za energijo RS, se je v zadnjem letu število menjav dobavitelja električne energije občutno povečalo. K temu je verjetno pripomoglo boljše obveščanje javnosti s strani Agencije in ponudnikov energije. Glede na dejstvo, da se ponudniki električne energije prilagajajo razmeram na trgu, morajo biti potrošniki pozorni na aktualne ponudbe. Pri odločitvi o zamenjavi ponudnika je na spletni strani Agencije RS za energijo na voljo aplikacija za primerjavo ponudb o dobavi električne energije. Pri izbiri dobavitelja ni pomembno, kje potrošnik prebiva, izbere lahko kateregakoli ponudnika.
Večina vprašanih ocenjuje zanesljivost obstoječega energetskega sistem v Sloveniji kot dobro. Zanimivo je, da predstavlja sistemska zanesljivost energetskih sistemov na Poljskem resen problem, saj se ob izrednih dogodkih pogosto pojavljajo dolgotrajnejše prekinitve oskrbe z električno energijo. Na drugi strani so daljše prekinitve v energetskih sistemih v Nemčiji skoraj nepojmljiv dogodek.
Del vprašalnika je bil namenjen rabi obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Na Poljskem in v Sloveniji najpomembnejši vir lokalne energije vprašanim v gospodinjstvih predstavlja lesna biomasa. Kar 49 % gospodinjstev na Poljskem in približno 60 % gospodinjstev v anketiranih občinah v Sloveniji uporablja za ogrevanje lokalno lesno biomaso. V območjih, kjer je veliko gozda oziroma kjer je je gozd v rokah privatnih lastnikov, je zaradi nizke cene ta vir dobro izkoriščen. Na Češkem največ ljudi kot pomemben lokalni vir energije izpostavlja fotovoltaične sisteme (14 %). V Nemčiji na območju anketiranja se kot pomemben vir izpostavlja sončno energijo (fotovoltaiko 18 % in sprejemnike sončne energije 17 %). Rezultati anketiranja v Nemčiji in na Češkem odražajo mnenje posameznikov in ne dejanske rabe obnovljivih virov energije v regiji.
Velik del vprašanih (45 %) v Sloveniji izraža pripravljenost za naložbe v obnovljive vire energije za lastno uporabo, z mislijo, da bi se investicija povrnila z nižjim računom za energijo v obdobju od dveh do petih let. Tako optimističen pogled na dobo vračanja investicije pomeni, da ljudje ne poznajo cene energije iz obnovljivih virov energije, ki je razen hidroenergije, višja od konvencionalnih fosilnih virov energije. Kaže se, da je ekonomski dejavnik najmočnejši motivator za spremembe. Ugotovitve so postavljene na podlagi analize odgovorov na vprašanje, kakšen pomen pripisujejo anketiranci lokalni energetski varnosti in energetsko samozadostnim regijam. Kljub dejstvu, da je energetska varnost pomembno vprašanje, majhen delež meni (manj kot 30 % vprašanih), da je pobuda k energetski samozadostnosti pomembna za njihovo prihodnost, oziroma če že, naj bo le-ta zagotovljena ob nespremenjeni ceni energije.
Raziskava javnega mnenja, kljub nekoliko manjšem vzorcu, podaja dobro oceno stanja v okolju. Iz analize izhaja, da je tako na Češkem kot Sloveniji še posebej na Poljskem, potrebno povečati število izobraževanj in osveščanja javnosti na temo obnovljivih virov energije, varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti. Kot pomemben motivator za spremembe energetskega sistema se izpostavljajo spodbude za investicije v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. Podobne analize je mogoče izvesti za vprašanja energetske učinkovitosti, tehničnega stanja energetskih naprav ali izboljšave, ki vodijo k znižanju porabe energije in stroškov za energijo.
Primerno informiranje javnosti ter spodbujanje dejavnosti v lokalni skupnosti predstavlja osnovo, ki omogoča premik proti energetsko trajnejši prihodnosti. Ne glede na vse težave, izkušnje razvitejših držav npr. Nemčije, se kaže, da je kljub vsem zapletom, z veliko dobre volje in s sodelovanjem različnih institucij, možno narediti korak naprej k energetsko samozadostni prihodnosti lokalnih skupnosti ter povezanih regij.
mag. Saša Erlih, E-zavod
k veterinarju, saj bolezen po navadi mine po nekaj dneh. Lastnikom muc, ki imajo temperaturo in so neješče, otožne in imajo gnojni izcedek iz nosu ali oči, pa svetujem, da čim prej obiščejo veterinarja, saj se lahko zgodi, da se bodo bolezenski znaki stopnjevali
in zakomplicirali do te mere, da lahko pride tudi do smrti živali zaradi pljučnice. Vedeti moramo tudi to, da čim mlajše so muce, težji in nevarnejši so bolezenski znaki, zato ne od-lašajmo in čim prej obiščimo veterinarja.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: ES
petek • 24. januarja 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	17
Iščete svoj stil
V nostalgični kombinaciji Pariza
Pavla Čuš je Ptujčanka, stara 55 let, zaposlena v MIV servisu, mama dveh otrok in tudi že dvakrat babica. Poleti se ukvarja z vrtom, pozimi se najraje sprehaja, uživa pa tudi v branju dobrih knjig. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila sodelavka, ki je že sodelovala v naši akciji in je bila zadovoljna. Pavla je izziv sprejela. "Da boste tudi mene pomladili," je dejala Pavla.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Pavli ugotovili mešani tip kože, ki zahteva še posebej skrbno nego. Po površinskem čiščenju se je odločila še za globinsko čiščenje, tako da je koža ponovno zasijala. Sicer pa se najmanj enkrat letno odloči za temeljito čiščenje kože, je povedala. Uredili so ji tudi obrvi.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Pavlino novo pričesko poskrbela nosilka dejavnosti Jožica Pepelnik. Njene že tako kratke lase je le malo sfazonirala in pobarvala v toplo rjavo barvo.
Vizažistka Minka Feguš je ličenje začela z nanosom pudra, s katerim je prekrila celotni obraz. Veke je obrobi-la s črtalom in jih preko tega zabrisala z rjavim tonom v kombinaciji zlate za poživitev. Trepalnice je poudarila s črno maskaro, v mareličnem tonu ličnice..
KOLEKTIV SALONA
inosKo in zensKO Finseiiscvo 2
Slomškova 22 10 % popust v januarju š
„Gospa Pavla mi je s svojo kratko pričesko takoj dala misliti, da se bo najbolje počutila v športnem videzu, vendar sem se odločila, da bom skušala najti takšna oblačila, ki bodo popeljala v malo drugačen svet. V trgovini Modiana sem tako našla primerne črne hlače ravnega kroja, h katerim sem poiskala še ustrezno tuniko. Ob kole-banju med dvema tunikama, ene v kombinaciji živih geometrijskih vzorcev in druge v črno belem detajlu na sprednjem delu, sem se odločila za slednjo. Ta kombinacija in vzorec z diagonalnimi črtami je takoj spomnil na pariške
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Pavla prej ...
. in pozneje
ulice in klasično športno eleganco. Da pa bomo pričarali kanček pariškega utripa na Ptuju, je obvezna črna baret-ka na glavi in še črn šal okrog vratu. Za dodatni detajl pa sem izbrala še belo verižico, ki se nekako prepleta s šalom. V trgovini Alpina sem izbrala še primerne čevlje v črni barvi, „oxfordke" s srednje visoko peto. V novi podobi
je gospa Pavla pripravljena, da nam vsem skupaj pričara nostalgični Pariz na Ptuju," je o novi podobi naše današnje kandidatke povedala stilistka Sanj a Veličkovic.
»Z masažo hrbta dosežemo sprostitev in povečamo prekrvavitev mišic, ki potekajo vzdolž hrbtenice ter se priraščajo na vretenca in lopatice. S pritiskom in masažo
Foto: Črtomir Goznik
Pavla v oblačilih in z dodatki iz trgovine Modiana, čevlji so iz Alpine.
teh mišic odpravimo mišične zatrdline - vozle, ki nastajajo zaradi motenj v lokalni presnovi in dolgotrajnega mišičnega napora. Celotna hrbtenica se ogreje, raztegne, poveča se gibljivost celotnega ramenskega obroča. Za
odpravo mišičnih zatrdlin priporočamo masažo dvakrat tedensko vsaj pet tednov,« je o pozitivnih učinkih hrbtne masaže za celo telo in splošno počutje povedala kozmetičarka Silva Čuš.
MG
Slovenja vas • 14. košicenbal
Skrb za ohranjanje tradicije
Gornja Radgona • Z novinarske konference PS
Letos devet sejmov
Predsednik uprave Pomurskega sejma (PS) Janez Erjavec je skupaj s sodelavci na redni letni tiskovni konferenci lansko sezono ocenil kot zelo uspešno, saj so bili vsi zastavljeni projekti uresničeni.
»Cilje smo dosegli, na nekaterih področjih celo presegli, kar je izvrstna popotnica za novo sejemsko obdobje, ki ga pričakujemo z zvrhano mero optimizma,« je uvodoma dejal Erjavec. Postregel je tudi s spodbudnim finančnim podatkom, ki govori o dveh milijonih bruto prihodka, dobička pa bo vsaj toliko ali pa še kaj več kot leto poprej. Tudi statistični podatki so več kot odlični. Na osmih sejmih se je predstavilo 2.215 razstavljavcev iz 34 držav, obiskalo jih je blizu 150.000 ljudi, po Erjavčevih trditvah pa so pokazatelji lanskega kmetijsko-živilskega sejma Agra celo ugodnejši od
Foto: NS
Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma
jubilejnega, petdesetega v letu 2012. »Res pa je, da smo izpad beležili na sejmu gradbeništva, ki je motor gospodarskega razvoja, saj je gradbenih podjetij za večje naložbe pri nas vse manj, vendar smo tovrstno pomanjkljivost nadomestili z novimi vsebinami,« je povedal predsednik uprave PS.
Letos na PS napovedujejo izvedbo devetih sejmov, med njimi se bo prvič predstavil mednarodni sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga GREEN, ki sodi v sklop pomladnega sejma gradbeništva, energetike, komunale in pomurske obrti - MEGRA, ENGRA, KOGRA, POS (3.-6. april), mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra skupaj z bienalnim mednarodnim sejmom embalaže, tehnike pakiranja in logistike INPAK pa bo v času od 23. do 29. avgusta. Sejemska sezona se bo končala z mednarodnim sejmom obrambe, varovanja, zaščite in reševanja SOBRA (18.-20. september), ki prinaša lokacijsko novost. Iz pomurskega sejmišča v Gornji Radgoni se seli na letališče Edvarda Rusjana v Maribor, kjer bosta 1. sejem letalstva in opreme ter 2. letalski miting - AVIOFUN 2014. V okviru sejma Agra bodo pote-
kala mednarodna ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, medu in kmetijske mehanizacije, na državni ravni pa bo izvedeno ocenjevanje vin - Vino Slovenija, Gornja Radgona.
NŠ
Prejeli smo
Pismo iz Ormoža
Živim v Ormožu. Zame je Ormož najlepše možno mesto za življenje, predvsem zato, ker v njem živim z življenjsko sopotnico in hčerko. Načeloma Ormožu prav nič ne manjka. Poznam veliko dobrih ljudi, s katerimi se rad srečam in nudi mi vse, kar potrebujem.
Zato težko sprejemam zgolj kritike o tem, česa vse Ormožu manjka. O tem bi seveda morali vprašati prebivalce Ormoža, kar se pa v zadnjem času ni zgodilo.
Vendarle očitno ne nudi vsega, če sem se odločil za pisanje. Za pisanje se odločam sorazmerno pogosto, predvsem takrat, ko čutim, da se dogaja nekaj izrazito v nasprotju z mojimi pričakovanji.
In v Ormožu se dogaja »nekaj« dlje časa. Sprejemam možnost, da vidim narobe, ampak v Ormožu je praktično zmeraj tema
V dvorani PGD Slovenja vas je 18. januarja potekal že 14. tradicionalni košicenbal, luščenje bučnih semen, z veselim druženjem, domačo pesmijo in glasbo. Pripravilo ga je Društvo žena in deklet občine Hajdina, ki je prireditev leta 2005 s Hajdine preneslo v Slovenjo vas. Hajdinsko društveno življenje je izjemno bogato, izjemna pa je tudi etnološka nota.
MG
nekaj, kar izhaja iz antagonizma Sok - Trofenik. Oba gospoda poznam, oba sta mi pomagala, v skladu z zakonodajo, da sem prišel do svojih strokovnih ciljev. Osebno nisem v konfliktu interesa z nobenim. Očitno Ormožu ne manjka nič, nasprotno: ima nekaj več, stalni konflikt, jasno vse v imenu demokracije, varovanja legalnosti.
Ali je Ormož talec konflikta zadnjih dveh županov, ali je možno, da v Ormožu ne bo normalnega razvoja, dokler se ta konflikt ne konča? Ne vidim nobenih možnosti, da se ta konflikt, ki zagotovo jemlje energijo enemu in drugemu, da ne naredita stvari, ki jih prebivalci Ormoža želimo, preneha, dokler ne bo konec politične kariere obeh županov.
Zapisal bom, da sta oba župana naredila veliko dobrega za razvoj mesta, resnica v politiki in moji percepciji le te ni nikoli črno
bela, lahko bi pa bilo narejeno mnogo več, če ne bi bilo tega Batman - Joker konflikta.
Pri navideznem bolniku, ki se neprestano vrača v ambulanto, je glavna težava, ko v resnici zboli. Takrat ga namreč ne jemlje več nihče resno. Podobno je v ormoškem dualizmu. Morda imata tako Sok kot Trofenik v svojih nastopih prav, povesta veliko smiselnega, ampak to smo začeli gledati v smislu »ah, spet ona dva merita moči«.
Spadam v generacijo pred katero je še, upam, veliko aktivnih let. Naivno pričakujem, da se bom v službo vozil po hitri cesti, da bo stopnja kriminalitete že zmeraj tako nizka, da bo Ormož prepleten s športnimi objekti, kjer bodo mladi našli svoje mesto, da bo mladostniki, ki bodo to hoteli, obiskovali ormoško gimnazijo in druge srednje ter tehnično usmerjene šole, da bodo slike umetnikov tega področja stalno razstavljene v gradu,
večnamenskem prostoru, da bo zdravstvo in skrb za starostnike na zavidljivem nivoju, ter predvsem, da bo zaposlenost visoka, da bo preprosto vsak prebivalec Ormoža s svojim delom zaslužil za primerno življenje.
In verjemite, vseeno nam je, ali bosta ob teh pogojih župana Sok ali Trofenik.
Skoraj prepričan sem, da se bo to v prihodnosti zgodilo, samo v Ormožu se moramo odločiti za to; in moja generacija mora reči: dovolj imamo tega, kdo je rdeč in kdo je črn.
Jasno, vem, da se bodo takoj začela ugibanja, kam politično sodim, kdo stoji za mojim pisanjem. Mnogim bo moj priimek takoj dal odgovor. Naj jih razočaram, ne spadam nikamor, volim tistega, za katerega v času volitev naivno menim, da bo koristen v danem okolju.
Teodor Pevec
Prebivalec Ormoža
18 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 24. januarja 2014
Iz ptujske bolnišnice	.
Ozavescenost o boleznih srca in ožilja med ženskami in nastanek gibanja »Obleci rdeče«
Nezdrav življenjski slog je povezan z najpomembnejšimi dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja. Hkrati so dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja tudi dejavniki tveganja za rakava obolenja in sladkorno bolezen. Ali še lahko zmanjšamo umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja v Sloveniji ter ali se zdravljenje in preprečevanje bolezni srca in ožilja razlikuje pri ženskah glede na moške? Kaj je gibanje »Obleci rdeče« in zakaj je nastalo? Odgovore na ta vprašanja smo dobili kardiologi na Slovenskem forumu za preventivo bolezni srca in ožilja 2013.
Nepravilno je zakoreninjeno prepričanje, da so bolezni srca in ožilja predvsem težava moških. Podatki pa kažejo, da so srčno-žilne bolezni še vedno najpomembnejši vzrok umrljivosti pri ženskah po vsem razvitem svetu in drugi najpomembnejši vzrok umrljivosti pri moških. V prejšnjih letih je dobro zasnovan program preprečevanja srčno žilnih bolezni pripomogel k obvladovanju srčno-žilnih bolezni v razvitem svetu pri moških. Nekoliko manj pa smo bili uspešni pri ženskah, kar se kaže tako v Sloveniji kot tudi drugje v razvitem svetu. Ker je bilo do sedaj v Sloveniji premalo narejenega za osveščanje žensk o boleznih srca in žilja, je temu problemu posvečene več pozornosti kot doslej. Ameriško združenje za kardiologijo je zaradi tega
ustanovilo gibanje »Go red for women«, ki se med Slovenkami predstavlja z geslom »Obleci rdeče«. »Obleci rdeče« so podprle mnoge znane Slovenke in njihove hčere z željo, da bi gibanje pripomoglo k širši osveščenosti o boleznih srca in žilja pri ženskah. Cilj gibanja je tudi spremeniti prepričanje, da imajo bolezni srca in žilja samo moški. Gibanje želi tudi spodbuditi ženske k večji skrbi za njihovo zdravje.
Za zmanjšano umrljivost bolezni srca in ožilja je pomembna zgodnja preventiva, predvsem z ozaveščanjem in zdra-vstveno-vzgojnimi aktivnostmi za spreminjanje slabih navad in nezdravega življenjskega sloga. Ti ukrepi so usmerjeni v zmanjševanje dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja pa tudi drugih kroničnih
bolezni. Tako se pojav bolezni zakasni ali omili. Leta 2007 je bila sprejeta Evropska listina za srce, v kateri smo kardiologi svetovali: neuporabo tobaka; telesno dejavnost z zmerno intenziteto vsak dan 30 do 60 minut, oziroma 2,5 do 5 ur tedensko; zdrave prehranjevalne navade; primerno telesno težo in s tem ustrezen obseg pasu < 94 cm pri moških oziroma <80 cm pri ženskah; krvni tlak manjši od 140/90; celokupni krvni holesterol pod 5 mmol/l in slab ali LDL holesterol pod 3 mmol/l pri zmerno ogroženih ter pod 1,8 mmol/l pri zelo ogroženih bolnikih; normalen krvni sladkor ali pri sladkornih bolnikih urejena sladkorna bolezen ter izogibanje stresu. Seveda se zdravniki zavedamo, da je življenjski slog težko spremeniti in da je sprememba
življenjskega sloga dolgoročen proces, pri katerem moramo poleg nasvetov bolnika tudi spodbujati k spremembi življenjskega sloga.
Kar se tiče dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, so tako debelost, čezmerna telesna teža, neustrezna prehrana s premalo sadja, predvsem zelenjave, neredni obroki, prekomerno uživanje soli ter preveč zdravju škodljivih maščob, kajenje, alkohol, pa tudi povišan krvni tlak in povišan holesterol večji problem pri moških kot pri ženskah. Zaskrbljujoč pa je podatek, da pri obeh spolih kajenje v zadnjih letih narašča in da dekleta kadijo pogosteje in več od fantov. V zadnjih letih je nekoliko naraslo tudi tvegano pitje alkohola pri ženskah, ki je sicer bistveno manj pogosto kot pri moških. Ženske tudi ob-
čutijo več vsakdanjega stresa in ga tudi težje obvladujejo.
Vedno več je dokazov, da se najpogostejša srčno-žilna bolezen, ki je posledica zoženja koronarnih arterij, torej ishemična srčno-žilna bolezen, manifestira pri ženskah drugače kot pri moških. Ženske so pogosteje sprejete v bolnišnico, imajo tudi slabšo kakovost življenja in čutijo bistveno več omejitev pri vsakdanjem življenju. Prav tako so bile do sedaj pogosteje manj invazivno zdravljene kot moški. Po menopavzi se pri ženskah tudi kopičijo dejavniki tveganja. Zlasti se med seboj vežejo debelost, povišan krvni tlak in povišane maščobe v krvi. Več kot ima bolnica pa tudi bolnik dejavnikov tveganja, večja je njegova verjetnost, da bo zbolela zaradi ishemične srčno-žilne bolezni. Zdravniki uporabljamo
tabele za srčno-žilno ogroženost, in če je ta visoka, želimo bolj znižati povišane maščobe v krvi in tudi krvni tlak, kot če je srčno-žilna ogroženost zmerna ali nizka. Ugotovili smo, da s klasičnimi tabelami podcenimo srčno-žilno ogroženost pri ženskah, zato so sprejeta strožja merila za zdravljenje povišanega holesterola pri ženskah. Spremenil se je tudi pogled kardiologa na zdravljenje že izražene bolezni srca in ožilja, tako da vedno več žensk napotimo na preglede ožilja, tudi invazivne, kot je koronarografi-ja, in da jih pogosteje zdravimo s premostitveno operacijo ali z balonsko dilatacijo koronarnih arterij.
Prim. doc. dr. Mitja Letonja, dr. med.,
specialist interne medicine in kardiologije
Zveza potrošnikov Slovenije osvešča: .
Multivitaminski pripravki: Kako koristni so v resnici?
Na trgu je veliko multivitaminskih pripravkov oziroma prehranskih dopolnil, tako v obliki praškov za sladek napitek ali v obliki tablete, njihova sestava pa je od proizvajalca do proizvajalca drugačna. Ker pri nakupu in uporabi mutivitaminskih pripravkov nemalokrat spregledamo obsežno prehransko tabelo, si s takim nakupom največkrat bolj škodimo kot koristimo, v denarnici in zdravju.
Številne nedavne raziskave dokazujejo, da multivitaminski pripravki ne vplivajo na zdravje, v nekaterih primerih lahko celo škodujejo, ker pride do prekomernega uživanja enega vitamina. »Pri nosečnicah, na primer, pripravek z vitaminom A (retinol), tudi ribjim oljem, lahko privede do poškodbe fetusa ob povečanem vnosu tega vitamina naenkrat ali v daljšem obdobju. Študije tudi potrjujejo škodo, ki jo povzroči jemanje prevelike količine beta karote-na. EFSA ( Evropska agencija za varno hrano) je določila, da je dnevni vnos do 15 mikrogra-mov beta karotena še varen za vse, tudi kadilce, več pa je lahko že škodljivo,« poudarja Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodaja: »Nedavno izvedena raziskava o prehranjenosti Slovencev je pokazala, da v naši prehrani primanjkuje le vitaminov C, D in kalcija ter fol-
ne kisline ali vitamina B9, zaradi nezadostnega uživanja zelenja-
ve.«
So izjeme, a treba je vedeti, katere vitamine in kako moramo nadomestiti
V določenih življenjskih obdobjih res lahko pride do pomanjkanja določenih vitaminov, ne pa vseh, opozarjamo na ZPS. »Tako se na primer pri starejši populaciji, ki ne zmore več primernega gibanja na prostem in pri kateri je absorbcija hranil že zmanjšana, poveča potreba po vitaminu D, B12 in folatov, veganom se priporča dodatek
Foto: arhiv Štajerskega tednika
vitamina B12, nekaterim nosečnicam tudi vitamin D in železo ter folna kislina,« še izpostavlja Petermanova, a hkrati opozarja: »Prehranska dopolnila niso živila, dopolnjevali naj bi le tisti del pomanjkljivosti , ki nastane zaradi našega pomanjkljivega vnosa živil, predvsem zelenjave in sadja.«
Vitamini: pomembni so za vrsto funkcij
Na Zvezi potrošnikov Slovenije redno izpostavljamo pomembne funkcije posameznih vitaminov. V zadnji reviji VIP tako pišejo o vitaminu B. »Skupina kar osmih vodotopnih vitaminov B ima v celicah človeškega telesa veliko presnovnih funkcij, pri katerih sodelujejo kot koencimi, zaradi številnih funkcij, potrebnih za ohranjanje normalnega stanja kože, las in
sluznic, za normalno delovanje živčnega sistema, za hormonske dejavnosti in delovanje imunskega sistema,« poudarja Marjana Peterman, ki ob tem opozarja na ustrezno prehrano, saj človeško telo ne proizvaja vitaminov iz skupine B, zato jih moramo dobiti s hrano. Zaloge vitaminov B v telesu so majhne, vendar lahko zadostujejo za nekaj mesecev. Vsebujejo jih vsa živila, najmanj pa jih je v sadju.
Ker so vitamini B občutljivi na toplotno obdelavo živil, saj lahko oksidirajo, moramo potrošniki nameniti posebno pozornost skrbni pripravi živil, da je izguba le teh čim manjša.
Ključna je pestra in uravnoteženo prehrana!
Zdrav človek lahko »oskrbi« svoje telo z ustrezno količino
vitaminov ob raznoliki in uravnoteženi prehrani ter zdravem življenjskem stilu, ki vključuje tudi gibanje na prostem...Tudi do pomanjkanja vitamina B na primer ob upoštevanju zgoraj naštetega, ob rednem prehranjevanju s pretežno svežo ali sveže pripravljenimi živili, ne bi smelo biti. »Pri veganih, starejših, nosečnicah, doječih materah, alkoholikih in ljudeh, ki so redno izpostavljeni težkim fizičnim naporom, pa je potreba po teh vitaminih povečana, zato strokovnjaki priporočajo, da jemljejo prehranska dopolnila in tudi zdravila z vitamini skupine B,« zaključuje Petermanova.
Več o značilnostih posameznih vitaminov lahko preberete v reviji VIP, oktober 2013 in januar 2014. V reviji VIP, ki izide februarja 2014 pa bomo pisali o vitaminu D.
Vir: www.zps.si

J
^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.)
Poiskali boste nove izzive in priložnosti. Daleč v ospredju bodo ljubezen, romantika in harmonija. Občutila se bo neka magnetična energije in zvedavost. Amorjeva puščica bo obiskala samske. Na delovnem mestu boste dajali občutek edinstvenosti. Finančno se obetajo cvetoči časi.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Iskali boste svojo srečo in romantična doživetja se bodo krepila. Imeli boste priložnost, da v tem tednu obiščete botanični vrt. To vam bo dalo inspiracijo, da naredite načrt, kako se boste lotili dela vrtu, ko bo čas za to. Napredovali boste v tem tednu tako v ljubezni kot na delovnem mestu.
Wi J
Raziskovali boste tisto, kar odstopa in šli samostojno naprej po svoji poti. Privlačile vas bodo dejavnosti, ki so vezane na svet duhovnosti in ezoterike. V ljubezni vas označujejo strast in ugodne priložnosti. Možno je, da se tudi v poslovnosti odprejo nove poti in številne kreativne priložnosti.
¡Sh RAK
W (21.6. - 22.7.)
Odločili se boste in ozavestili spremembe in novosti. Šli boste pogumno naprej in v poslovnem svetu napredovali. Čas sprememb in novosti vas čaka v poslovnem svetu. Finančno boste napredovali. Po mnenju planetov naj junijski predstavniki igrajo igre na srečo. Toda po pameti!

w
LEV
(23.7. - 22 8.)
Pojem resnice boste raziskovali do popolnosti. Zanjo ste se pripravljeni boriti. Veljajo bo, da si notranje občutke zapisujete in tako vam bo lažje. Postali boste zelo pridni in pravi deloholik. Pri vsem tem ne smete pozabiti nase in na tiste dejavnosti, ki so vam blizu. Sprostil vas bo sprehod v naravo.
DEVICA
(23.8. - 22.9.)
Pričakovati je premike na bolje. Končno se boste lahko tudi sami odločili, kaj vas osreči in vam pričara notranji mir. Premik planetov na nebu vam podari neko dodatno energijo. Pomembno je, da spoznate tudi sami, da ste ljubljeno bitje in da se počasi daleč
petek • 24. januarja 2Q14
Za kratek čas
Štajerski	19
SESTAVIL
EDI KLASINC
SKOPLJEN PETELIN, KAPUN
3617
CAS PRED PUSTOM
PRAPTIČ
ŠPORTNIK Z REKORDOM
LJUBITELJ LEPEGA
DEJAN TURK
RIBIČ Z OSTVAMI
dirka z motorji
vroci vodni hlapi
MODEL OPLA
OBLEKA, OBLACILO (KNJIŽNO)
PANICEN CLOVEK, PANICAR
TOVARNA ORODJA V ZRECAH
JAVNI PRIKAZ ZNANJA
NAŠ NOGOMETNI
VRATAR HANDANOVIČ
TINA ZAJC
ODŽAGAN KOS DEBLA
NASILEN VDOR
UMETNO LONCARSTVO
JESENSKI JURCEK
NAJDALJŠI TEK
ZIMSKA HRUŠKA
TAVCAR
KACJI GLAS
PONOVNI ZAGON
LEPOTNA KRALJICA
BIZANTINSKI CESAR
IGRALEC BALOH
NOVINARKA (BARBARA)
URADNI SPIS
BOLEZEN GIBALNEGA SISTEMA
ANGLEŠKI PLEMIC
BUDIMP. STADION
AMERIŠKI PESNIK (EDGAR ALLAN)
ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA
EKONOMISTKA (BREDA)
NAŠ MUZEJ
MOZOLJI
GROBNICA
prastara igracka
RASTLINA Z GROZDI
IZDELOVALEC IRHOVINE
GRŠKA LUKA
MAJDA VRHOVNIK
ZADNJA PLAT
ŽUPAN POD FRANCOZI
VIR UMETNE SVETLOBE
IVO DANEU
GORA NAD KOBARIDOM
KOZAŠKI POGLAVAR
IGRALEC (RADKO)
VLADO HABJAN
ALENKA PINTERIC
EVA SRŠEN
RASTLINA S CEVASTIM CVETOM
BANCNI ŠALTER
MODEL NISSANA
TEKSTNA KRITIKA
MOŠKI ZAGLEDAN VASE
KMECKI OCANEC
UGANKARSKI SLOVARČEK: ADANA = mesto v južni Turčiji, ARHETIP = tekstna kritika, BAZILEJ = bizantinski cesar, JOJO = prastara igračka, KUTIN = slovenska ekonomistka (Breda), MAO = slovenski muzej za arhitekturo in oblikovanje, NEP = nogometni stadion v Budimpešti, POSTRVKA = zimska hruška.
WOO 'SIOdVN 'dl!3HdV 'BW '30N3>10 'V0INA30 'OHOd 'NVIAIV1V
'Nd>1 'Ol 'AIAI T3dld 'dVHdl 'Vid! 'OVIAI 'NIJfM 'dIVlV '30d 'QdOl 'IAI3ZllVIAIA3d '1>HV T31IZVa 'SIIAI 'ldVlS3d 'VMdlSOd 'lSndQ3dd 'SOdWlOIAI '10113 'SIN30 'VNVOV 'NndO>1 :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3US3H
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 25. januar:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. ( Radio Celje) .
NEDELJA, 26. januar:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). PONEDELJEK, 27. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI.
08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija tedna. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). TOREK, 28. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI.
11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). SREDA, 29. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 PO-
ROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 30. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice).
PETEK, 31. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Slovenske gorice ) .
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik. si IN OBIŠČITE NA FB.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Na delovnem mestu se bodo dogodili neki premiki. Osrečevale vas bodo majhne pozornosti in vse tisto, kar je navidez nekoliko nepomembno. Ljudje, ki bodo vstopali v vaše življenje, vam bodo učitelji. Vpomočvam bo neka oseba nasprotnega spola. Prijatelji vas osrečujejo.
ŠKORPIJONOV STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Pričarali si boste notranji mir in neko čarobno energijo. Po poteh življenja greste lahko zelo pogumno in natančno. Spoznali boste, da je analitika tista, ki prinese dobre rezultate. Veliko sreče boste doživeli v ljubezni in vendarle se varujte pretirane kritičnosti. Srečen dan:
Nedvomno vas čaka nekoliko nemiren in razburljiv teden. Življenje vas bo učilo, da morate zadeve nareditipostopoma, korak za korakom. Prav gotovo ne boste smeli z ničemer odlašati in morali se boste odločiti, kaj vam je blizu. Površnost bo nekaj, kar vas lahko stane. Ugodno bo, da ostajate optimistični.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Mirno obdobje, ki je pred vami, vas pomirja. Na delovnem mestu bo čas zaključkov in novih priložnosti. Seveda morate biti nekoliko previdni in ne smete prehitevati stvari. Zavedati se bo veljajo, da se dobro z dobrim vrne. Nakazana je tudi neka poslovna pot, ki bo


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Verjeli boste vase in se prelevili v čutno bitje. Čeprav še vedno stvari pometate pod preprogo, je čas, da se odločite in spustite svež vetrič v svoje življenje. Nakazani sta dve poti in številne priložnosti. Energija vam bo nekoliko bolj nihala in tako ne smete odlašati, ampak bodite v vsem zelo odločni.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Življenje vas bo nekoliko zanašalo in zdelo se bo, da vas privlačijo skrajnosti. Tako najdete v sebi veliko moči za osvoboditev. V ljubezni se ne boste nič odločili in se prepustili času. Na delovnem mestu vas bo nadrejeni postavil pred dejstvo in tako se boste znali postaviti zase.
20 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 24. januarja 2014
Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (2.)
Zanimivosti iz sveta
Požrtija
Pravijo, da Južnoameričani pojedo veliko več mesa kot Evropejci. Ce bi sešteli vse zrezke, ki se pripravijo v Evropi, bi bila to mala malica že samo v primerjavi z Argentino. Vsaj glede na videno.
Z Javierjem sva veliko hodila jest kar ven, ker je seveda poznal lokale, kjer so cene zmerne in kjer se pošteno naješ. Resnici na ljubo, če tu naročiš glavno jed s prilogo, prav gotovo nisi več lačen. Tudi ko sva eno rundo naročila kar domov, je bila porcija ogromna in okusna, da se je ne bi sramovala nobena kmetija na Štajerskem. Kakorkoli že, Argentinci so znani po svojem govejem zrezku in tega sem kakopak želel okusiti, pa če grem potem takoj domov. Vzela sva si prosto soboto in se napotila v znan samopostrežni bife, kjer si za približno 15 evrov lahko jedel in pil kaj in kolikor si hotel. In tu ni šlo za nakrancljane in šibke krožnike, kot jih kažejo pri nas po televiziji, ampak so se tu lahko nasitili pravi dedci, med katere bi se lahko občasno štela tudi midva.
Že sam vstop v prostor je bil čaroben, ko so oči kar
same sledile polnim krožnikom, ki so križarili sem ter tja. V ceni je bila vključena tudi pijača, tako da sva najprej naročila en cabernet sauvignon, z eno nogo pa sva že štarta-la proti samopostrežnemu 'terminalu'. Različne solate, tortice in priloge me v tem trenutku niso preveč mikale, ko pa sva stopila okoli ovinka, pa je prepih prinesel vabeč in magičen vonj. Tam notri so imeli štiri velike žare, kot nek krematorij, na dveh straneh pa so stregli meso. In to kakšne kose, kaj si ti nor! Oči so se mi svetile kot reflektorji, ko sem s pogledom drsel po pultu. Svinjsko, goveje, ovčje meso! Nekako sem končno izjavil, da bi rad poskusil različne dele, da si pač nekako kategoriziram najljubše kose, poba za pultom pa mi je z ogromnim nožem narezal gotovo za dober kilogram mesa, med katerim je bil tudi pravi
Mesni oddelek restavracije, brez omejitev
V Argentini 'Dunajc' postane 'Milanc'.
H» i m \ V v»	*.. f	r.
		
		
¿UhT—l^r jJpSjl 11		
		
Foto: Dani Zorko
Diego Maradona, Juan in Evita Peron. Trije nesmrtni liki Argentine.
Foto: Dani Zorko
Plesalca tanga, La Boca
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Štajerec pri postopku, prvi hod
zrezek avtohtonega argentinskega goveda. Od začimb bojda uporabijo zgolj sol, pripravljajo pa ga približno uro in pol na žerjavici iz zoglenelega lesa. Kako je šel po grlu ... Seveda je bilo treba iti še po eno rundo podobnih dimenzij, ki pa je že šla težko do želodca, zato sva se po dobrih treh urah, ker si za takšen podvig moraš vzeti čas, končno odko-bacala proti mestnemu parku. Treba je bilo malce zadremati, ker sva hodila kot dve breji kravi po pločniku.
Naslednji dan še vse dopoldne nisva jedla nič. Tokrat naju je misija vodila v enega lepših predelov Buenos Airesa, La Boco, in proti vrvežu tržnice v San Thelmu. Do La Boce sva se vozila kar dobrih 40 minut, tam pa so naju pričakale pisane ulice ter nešteto restavracij, v katerih so pari izmenjaje se plesali tango. Odlični so. Majhni odri ter različni glasbeniki v živo igrajo balade in pričarajo romantično vzdušje sredi belega dne in čas mine, kot bi mignil. Plešejo v kostumih, zares odlično ter doživeto. Tudi v nekaterih boljših restavracijah v mestu vas lahko ob večerji presenetijo s plesnim nastopom, le da so tam cene malo bolj zasoljene. Pustila sva se prepričati prijazni gospodični, ki je vabila v restavracije, ter se lepo namestila za daljšo prazno mizo. Naročila sva klasično 'evropsko' jed, zrezek s pomfrijem, ki se v Argentini imenuje 'milanesa
con papa frita1. Odkar hodim po svetu, je bil to še najboljši približek 'malici' naše vrste.
Poleg naju se je kmalu usedla skupina Japončkov, kjer se je najstarejši od njih kar nekam preveč zanimal za naju kljub nastopu in glasbi na odru. Že izgledal je tako, malo bolj levo orientiran, ko pa se je šel fotografirat s plesalci, pa je bilo takoj jasno, da ni najbolj naš. In spet je začel žlobudrati okoli naju ter se pačil in obnašal, kot da je iz kavčuka. Saj me ni toliko motil, ko mi je že zlezel na krožnik, pa sva se le pobrala proti San Thelmu, na tržnico.
Ulica je gotovo dolga dva kilometra in tam imaš vse-od drobnih in neuporabnih stvari, oblačil in ostale šare do umetnikov in odrskih nastopov. Buenos Aires je zares živo mesto, v katerikoli predel prideš, vedno se nekaj dogaja. Eden najbolj prodajanih izdelkov so lesene skodelice in prav tako lesene 'slamice', ki so namenjene uživanju argentinskega čaja, imenovanega 'mate'. To pravzaprav ni čaj in celo rahlo jezni so, če ga tako imenujemo. Gre za skorjo dreves, ki se imenuje 'yerba', ki jo potem v mletih koščkih uživajo z vrelo vodo.
Med vso to ropotijo pa sem našel tudi stojalo za vinske steklenice, ki polne delujejo kot protiutež. Ker pa polna steklenica vina na Štajerskem težko preživi, bi bil ta izum pri nas verjetno brezpredmeten ...
Nadaljevanje prihodnjič
Berlusconi na luksuznem hujšanju ob Gardskem jezeru
Italija • Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi je odšel v luksuzno zdravilišče, kjer naj bi ga spravili nazaj v formo, on pa si bo malo oddahnil od vsakodnevne politike. Izbral je La Maison du Relax ob Gardskem jezeru, kjer se cene za enotedenske pakete nastanitve in olepševanja začnejo pri 2400 evrih.
Italijanski dnevnik Corriere della Sera je v sredo na spletni strani objavil fotografije Berlusconija, kako maha z balkona v La Maison du Relax. Z njim na fotografijah je novinar Giovanni Toti, ki naj bi po ugibanju medijev postal nov visok član Berlus-conijeve stranke Naprej Italija.
Skupaj s 77-letnim bivšim premierom bi si naj lepotilni teden privoščila tudi njegova 49 let mlajša zaročenka Francesca Pascale.
Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, naj bi Berlusconi svojim zaveznikom že pred božičnimi prazniki zaupal, da želi izgubiti kakih sedem, osem kilogramov. Obenem je Totija pozval, naj stori isto, saj je pomembno, da je pred kamerami videti čim lepši.
Berlusconi ostaja na čelu svoje nove stranke Naprej Italija, čeprav je bil novembra lani po pravnomočni obsodbi zaradi davčnih prevar izključen iz parlamenta, (sta)
V Južnoafriški republiki našli redek modri diamant
Pretoria • Rudarsko podjetje Petra Diamonds je v južnoafriškem rudniku Culllnan odkrilo redek 29,6-karatni modri diamant. Gre za Izjemno najdbo, zato si pri podjetju z njegovo prodajo obetajo velik zaslužek. Vrednost diamanta naj bi bila namreč nekaj manj kot 15 milijonov evrov, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Kot so zapisali pri Petra Diamonds, je ta neverjetni kamen živahne modre barve in izjemno čist, zato ima potencial, da prinese velik dobiček. To je podjetju sicer uspelo že lani, ko so 25,5-karatni modri diamant prodali za okoli 12,5 milijona evrov.
Rudnik Cullinan, ki ga je podjetje Petra Diamonds kupilo leta 2008, je sicer znan modrih diamantih. V njem so odkrili nekatere najredkejše tovrstne dragocene kamne na svetu, med njimi leta 1905 tudi Zvezdo Afrike, ki velja za drugi največji diamant na svetu. Ta 530-karatni diamant je bil podarjen kralju Edvardu VII. in je del britanskih kronskih draguljev, navaja britanski BBC. (sta)
Kirurg sredi operacije sklenil svoj delovnik
Zagreb • Hrvaški kirurg je prekinil zahtevno operacijo v trebušni votlini, ko se je iztekel njegov delovni čas v službi v kliničnem centru v Zagrebu. Kirurg je operacijo prekinil po petih urah dela, poseg, ki je trajal še tri ure, pa je zaključil njegov kolega.
Operacijo abdomna sem začel ob 15. uri in delal sem do 20. ure. Operacija ni bila končana, a moj delovni čas se je iztekel. Glede na to, da mi nihče ne plačuje nadur, sem zapustil operacijsko dvorano in operacijo prepustil kolegu, ki je prišel v službo, je svoje dejanje opisal neimenovani kirurg. Kot je poudaril, je šlo za izjemno težko operacijo, k sreči pa ni bilo nobenih zapletov. Povedal je še, da ni edini, ki je v zadnjih nekaj tednih zapustil bolnika pod anestezijo sredi operacije, tako da je moral delo končati drug kirurg. Opozoril je, da nihče ne more pričakovati entuziazma od zdravnikov, ki so jim občutno znižali prihodke.
Razlog za revolt je nova kolektivna pogodba, s katero so v hrvaških bolnišnicah uveljavili delo v izmenah, letno pa je dovoljenih 180 nadur. Zdravniki trdijo, da nadur nimajo plačanih, na ministrstvu za zdravje pa pravijo nasprotno. Prerekanje traja že več mesecev, spominja časnik.
»Zdravniki niso avtomehaniki, da lahko v vsakem trenutku prekinejo svoje delo,« je dejal predsednik hrvaške zdravniške zbornice Hrvoje Minigo. (sta)
PETKOV VEČER
Bodite nocoj i/ družbi oddaje
Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom
www.rodio-tednik.si
petek • 24. januarja 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	21
Fotozapis	.
Borussia uspesnejsa od Chelsea
V soboto je v športni dvorani Campus na Ptuju potekalo zanimivo srečanje navijaških skupin dveh evropskih nogometnih velikanov: Borussie iz Dortmunda in londonskega Chelsea. Odlično organizirano srečanje je postreglo tudi z zanimivo nogometno tekmo, ki so jo prepričljivo dobili rumeno-črni (11:4), ki so nastopili v »retro« majicah s sponzorjem (UHU) iz leta 1980. »Londončani« so bili po porazu zelo razočarani, zato v kratkem napovedujejo »revan-šo na Stamford Bridgeu«.
Organizatorji, člani navijaške skupine Borussia Dortmund, so v celotnem druženju povezali šport in turizem: nočitve v Termah Ptuj, kopanje, tekma, piknik ... Glede na uspeh akcije to zagotovo ni bilo zadnje srečanje ...
Ur
rfea0])
V^iJ^iC-v " Lairit] ¡ ^HonH«*1'	Sissr
1UT: P"»«'
SLOVElUm BLUES
Srečanje navijaških skupin Borrusie in Chelsea je bilo organizirano na vrhunski ravni.
Šah • Regijske kvalifikacije mladih
Kvalifikacije zaznamovala Andraž in Tomaž Šuta
POMEMBNO VARNOSTNO OPOZORILO
Minuli konec tedna so po vsej Sloveniji potekale regijske kvalifikacije za nastop na državnem šahovskem prvenstvu mladih v konkurenci od 8 do 20 let. Za mlade iz mariborske regije so te potekale v soboto, 19. januarja, v Framu, kjer je bil prvo ime član ŠD Ptuj Andraž Šuta. Andraž je brez poraza osvojil dve zlati medalji, tako v konkurenci fantov do 16 let kot v absolutni konkurenci do 20 let. Zlata medalja v konkurenci fantov do 14 let je pripadla mlajšemu od bratov Šuta, Tomažu, ki je ob tem osvojil še drugo kategorijo.
Nastop na regijskih kvalifikacijah je obvezen za vse, ki bi kandidirali za Zoisove štipendije, prav tako pa je obvezen za vse, ki bi želeli nastopiti na absolutnem državnem prvenstvu do 20 let konec junija (za organizacijo tega med drugim kandidira tudi ŠD Ptuj). Za državno prvenstvo mladih od 8 do 18 let, ki bo konec februarja na Otočcu, so si na regijskih kvalifikacijah samo najboljši trije v kategorijah do 10, 12 in 14 let priborili pravico nastopa, medtem ko je prvenstvo za kategorije 8, 16 in 18 let »odprto«.
V Framu se je zbralo 132 mladih šahistk in šahistov iz 11 osnovnih šol, dveh srednjih šol ter iz 9 šahovskih društev iz 14 občin. Kar 56 jih je bilo iz šol in društev bivše ptujske občine, in sicer iz OŠ Gorišnica, Žetale, Olge Meglič Ptuj, Majšperk in Ljudski vrt Ptuj (iz slednje kar 24) ter iz ŠD Ptuj in ŠD Gorišnica, med katerimi je bilo kar osem nosilcev medalj. Ob že omenjenih bratih Šuta so zlate medalje osvojili še David Zagoršek in Alja Janžekovič iz ŠD Ptuj ter Brina Kolarič iz OŠ Gorišnica, srebrni medalji sta pripadli Žigu Polajžerju iz OŠ Žetale in Niki Kralj iz OŠ Gorišnica, medtem ko je dve bronasti medalji (U16 in absolutno do 20 let) osvojil David Murko, član ŠD Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Suta
Rezultati deklet (nosilke medalj v kategorijah s »ptujsko« udeležbo):
U-10: 1. Brina Kolarič 3, 2. Nika Kralj 3 (obe OŠ Gorišnica), 3. Anja Gimpelj 2 (ŽŠK Maribor) ...
U-14-U-18: 1. Alja Janžekovič 3 (ŠD Ptuj),
2. Adelina Ramadani 2,5 (ŽŠK MB), 3. Tina Ribič 2 (ŠK Branik MB) ...
Rezultati fantov (nosilci medalj v kategorijah s »ptujsko udeležbo):
U-14: 1. Tomaž Šuta 6,5 (ŠD Ptuj), 2. Žiga Polajžar 5 (OŠ Žetale), 3. Vito Šretl 4,5 (ŠK
Slovenec) .
U-16: 1. Andraž Šuta 7 (ŠD Ptuj), 2. Sarah Ramadani 5 (ŽŠK MB), 3. David Murko 5 (ŠD Ptuj) ...
U-18: 1. David Zagoršek 5 (ŠD Ptuj),
2.Aleksander Krčmar 3,5 (ŽŠK MB), 3. Mihael Videčnik 2 (ŠK Branik MB) .
U-16-U-20: 1. Andraž Šuta 7 (ŠD Ptuj), 2. Sarah Ramadani 5 (ŽŠK MB), 3. David Murko 5 (ŠD Ptuj) ...
Silva Razlag
4
MOŽNA
NEVARNOST POŽARA
PRI POMIVALNIH STROJIH:
P BOSCH SIEMENS
A
Preverite, ali ima vaš pomivalni stroj napako!
Napako imajo zgolj pomivalni stroji, izdelani med letoma 1999 in 2005.
Da bi ugotovili, ali ste imetnik enega izmed pomivalnih strojev z napako, prosimo, storite sledeče:
1
Preverite blagovno znamko in številko modela, številko serije in serijsko številko, ki jih najdete na notranji strani vrat pomivalnega stroja (glejte sliko na desni).
Obiščite nas na spletni strani www.dishcareaction.si in preverite, ali ima vaš model napako. Za nadaljnje informacije in pomoč glede možnosti, ki so vam na voljo, nas pokličite na telefonsko številko 01 583 07 09*.
Prosimo, upoštevajte naslednje: kot previdnostni ukrep priporočamo, da napravo z napako uporabljate zgolj pod nadzorom oziroma koje doma nekdo, ki nadzira uporabo naprave. Še zlasti naprave z napako ne uporabljajte v nočnem času, medtem ko spite.
Iskreno se vam opravičujemo za vsakršno nevšečnost, ki vam je bila s tem povzročena, in se vam vnaprej zahvaljujemo za vaše sodelovanje. Če niste prepričani, ali ima vaš pomivalni stroj napako, ali če imate kakršnokoli vprašanje, nas, prosimo, kontaktirajte na spletni strani ali nas pokličite.
telefonska številka 01 583 07 09*
*	Cena klica se obračuna po ceniku vašega operaterja.
*	Obratovalni čas klicnega centra je od 7. do 20. ure, razen v času praznikov.
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje, Slovenija
i \	Prodajalna Videm I Prodajalna Majšperk I Prodajalna Podlehnik	DOST
DOSTAVA NA DOM, 030 333 535
PONUDBA V PRODAJALNAH ŽERAK

SVINJSKA REBRA S KOŽO	€ | kg
KLOBASE ZA KUHANJE 350g
PEPI PISCANCJA € | kos H POSEBNA 400g
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do 2. 2. 2014.
Foto: MB
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 24. januarja 2014
Na podlagi 15. do 19. člena Odloka o ustanovitvi Mladinskega centra Ormož (Uradni vestnik občine Ormož št. 1/04, 3/05, 9/05, 7/13) Svet centra Mladinskega centra Ormož razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Mladinskega centra Ormož
Kandidat za direktorja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
•	najmanj višja izobrazba družboslovne, naravoslovne, organizacijske ali tehnične smeri,
•	3 leta delovnih izkušenj,
•	poznavanje dejavnosti s področja izvajanja mladinskih programov. Direktor se imenuje za mandatno obdobje petih let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Delovni čas, za katerega se razpisuje to delovno mesto, je 25 % polnega delovnega časa.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter Vizijo delovanja in razvoja zavoda kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Mladinski center Ormož, Kolodvorska cesta 9, p. p. 53, 2270 Ormož, s pripisom na kuverti »Prijava na razpis«. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
Svet centra Mladinskega centra Ormož
Prodamo ali damo v najem

PravniNasvet.com
JUSTIT1A OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE
Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino?
Potrebujete dobrega pravnika?
Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov
www.pravninasvet.com
Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto.
Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo.
www.radio-tednik.si
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, 02/749 34 10
KUD IVAN LONCARIC TRNICE Tamburaški orkester
vabi na
Večer tamburaške glasbe
s tamburaškim orkestrom
ZOR ULE
25. januar ob 19. uri Dvorana OŠ STARŠE Vstopnina: 5 €
Izkupiček koncerta bomo darovali v dobrodelni sklad Občine Starše.
Hajdose 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
M=f J=1WI d 911! I MdJ 9 M WM
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENAe		OPR.	BARVA
audi a31.6 idi sportback 5 vrat	2010	13.790,00	1.last., navigacija	biserno bela
audi a4 avant 2.0 idi navaden+4x4	2011	17.490,00	1 .last., vsa opr., kov. sreb. kov. siva	
audi a5 sportback 2.0 tdi5 vrat xenon nävi 2011		23.990,00	1.last., slo, top oprema	kov. črna
audi a6 2.0 tdiavant xenon navi	2011	18.790,00	1.last., slo, top oprema	k0v.črna
bmw 120 d m sport 5 vrat	2010	12.990,00	1 .last., odličen	biserno bela
bmw 320 d x-drive 4x4 karavan	2009	15.490,00	1 .last., oducen	biserno bela
citroen c4 picasso hui diesel	2009	9.490,00	1.last., panorama	kov. črna
ermOEN c51.6 DIESEL HDI	2011	11.490,00	1.last., top oprema	več barv
ford 0max1.6 diesel tdci	2006	5.490,00	odličen, avt klima	več barv
ford c-max1.6 diesel tdci nov model	2011	10.890,00	1 .last., odličen	kov. srebrna
mercedes a160 cdi diesel 5vrat	2005	6.490,00	odličen, malo km	biserno bela
mercedes c180 avantgarde	2006	9.490,00	slo, bež n0tr., malo km	kov. črna
opel astra 1.7 cdti diesel karavan	2010	8.690,00	1 .last., usnje, navi	k0v.siva
opel insignia sports tourer 2.0 cdt1	2011	13.490,00	1.last., top oprema	več barv
renault cli01.5 dci expression	2002	1.890,00	klima, slo, mau poraba	k0v.srebrna
renault megane1.5 dci diesel karavan	2010	8.490,00	1 .last., odličen	kov. siva
vw passat 2.0 tdi karavan comfortline	2009	9.490,00	1 .last., kot nov	k0v.črna
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si				
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL			- IZPLAČILO TAKOJ	
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.».». Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
I Znamka Letnik		cenf>	Oprema	Barva
renault espace 2.0 dci privilege	2007	7.900,00«	serv. knjiga	kov. sv. modra
QTROEN c41.616vvtr	2006	4.390,00«	avt. klima	kov. črna
audi a31.6	1999	1.850,00«	avt. klima	modra
renault megane 1.9 dci expr. c0nf. coupe	2003	2.990,00«	avt. klima	kov. modra
volkswagen variant passat 2.0 tdi comf.	2007	7.300,00«	avt. deu. klima	kov. sv. modra
renault trafic 2.0 dci furg0n	2008	6.500,00«	prvi last.	bela
opel meriva1.7 dti enjoy	2005	4.150,00«	klima	kov. srebrna
mitsubishi asx1.8di-d4wd intense	2010	16.500,00«	63.000 prev.	kov. Črna
seat cordoba 1.416v reference	2005	3.550,00«	prvi last.	kov. olivna
citroen xsara1.4isx	2003	2.300,00«	prvi last.	kov. srebrna
volkswagen variant passat1.9 tdi comfortline	2003	4.500,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
opel astra1.7 cdti nj0y	2007	6.300,00«	prvi ust.	kov. Črna
opel astra1.616v cool	2002	2.300,00«	serv. knjiga	kov. siva
mercedes- benza180 cdi avantgarde	2004	6.600,00«	73.000 prev.	kov. srebrna
aTROEN picas0 c41.6 hdi avt. exclusive	2010	8.900,00«	avt. klima	kov. Črna
renault cli013 dci exception	2007	5.500,00«	avt. klima	kov. Črna
mercedes- benz cabri0 320 clk avantgarde	2003	10.900,00«	xsen0n	kov. srebrna
renault megane 1.9 do cabri0 privilege	2006	6.900,00«	serv. knjiga	kov. siva
fiat punto1.28v actual safe	2007	3.450,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
renault espace 2.2 dci privilege	2006	6.900,00«	serv. knjiga	kov. Črna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 24. januarja 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	23
PVC okna, vrata, senčila
Mali oglasi
STORITVE
DRUŽBA prijateljev svobode vabi vse samske in nevezane na družabne večere s plesom vsak 1. petek v mesecu ob 7. uri v Bioterme Mala Nedelja. Telefon 051 218 770.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
r^v
m
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Ulica Kneza Koclja 11, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
Kamnosek
l Boäjan ZEMLJAK s.p.
KAMNOSEK ZEMLJAK, nagrobni spomeniki, okenske police, stopnice. Pobrežje 54/c, Videm in PE Lancova vas 2b. Informacije: kamnosestvo.zemljak@gmail.com, 031 584 965.
NEPREMIČNINE
PREMOG lignit in visoko kalorični premog (črni) zelo ugodno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
NUDIMO strojno sekanje in žaganje drv na terenu pri vas doma ali v gozdu. Boštjan Popošek, s. p. Telefon 041 801 814.
KMETIJSTVO
AKCIJA - svinjske polovice iz domače reje 3 €/kg. Kmetija Pože-ga, predelava in prodaja mesa. Naročila na tel. 041 212 408.
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
SM nepremičnine, Milena Jančič s.p. Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj,
M: 031 310 803 Samostojna hiše
Ptuj, gr. l. 1965, 312 m2 pov. (K+P+M), zemlj. 435 m2, možnost dokupa 150 m2, PC 98.000 €.
Žabjak, st., ob. 2009, 157 m2 pov., zemlj. 1.342 m2, PC.
69.000 €._
Spuhlja, rekonstru. ob. 2011, 203 m2 pov., III. gr. faza, zemlj.
610 m2, PC. 58.000 €._
V zvezi s prodajo Vaše nepremičnine nas lahko pokličete na 031 310 803 in se dogovorite za ter-
ABA
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ILIRIKA
Zaupanje, k i bogati www.ilirika.si
PRODAM odojke. Tel. 051 342 491.
PRODAM prašiče od 30 do 120 kg. Cena po dogovoru. Tel. 051 245 247.
KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi v okvari. Tel. 031 424 684.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM zajce pasme nemški lisec, črnega purana in domače peteline. Tel. 070 826 546.
PRODAM bikca simentalca, starega 3 mesece. Tel. 041 894 325.
MENJAMO suha drva za koruzo, lahko v storžih, ali ječmen. Tel. 03 582 75 74.
PRODAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes in idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91.
DOM STANOVANJE
V OKOLICI PTUJA nujno iščem sobo, delno plačilo in delno pomoč v gospodinjstvu. Tel. 041 393 105.
MOTORNA VOZILA
PRODAM letne pnevmatike, komplet s platišči, malo rabljene, 155/70/R13, cena 100 € Tel. 070 270 130.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Ptujski župan v Mestni hiši sprejel indijskega veleposlanika; Perutnina Ptuj uspešna tudi v letu 2013; Srečanje starejših občanov Četrtne skupnosti Center; 100. rojstni dan Julijane Hameršek v Domu upokojencev Ptuj; Knjiga o žrtvah svetovnih vojn izpod peresa mag. Martina Prašničkega; Potujmo z Matejo Toplak po Latviji in bližnjih deželah; Turistično društvo Ptuj stopa smelo v leto 2014; Ptujski župan Štefan Čelan pripravil sprejem za Lidijo Zebec; Plesna družina GEA želi dvigniti nivo sodobnega plesa na Ptuju; Koncert Ženskega pevskega zbora Vrtca Ptuj; Z glasbo v sobotni večer.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostioek, proteze in bela zalivka s popustom cenovno zelo ugodni.
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz občine Lenart 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 18:00 Srečanje lutkovnih skupin 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 ŠKL 09:00 Veseloigra ■ Kripl 11:00 Ljudski pevci v Lancovi vasi 13:00 Kronika iz občine Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Pozdrav sosedu 1. del 18:30 Srečanje lutkovnih skupin 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
SIP
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 09:30 10:30 10:50 18:00 20:00 21:00 22:20
Koncert Godbe Markovci TV prodaja
Srečanje lutkovnih skupin Seja sveta Destrnik - ponovitev Seja sveta Domava - ponovitev Pozdrav jeseni 2. del Ujemi sanje Polka in Majolka
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Martinovanje v Podlehniku Polka in Majolka Oddaja iz Ptuja Ujemi sanje
Ljudski pevci v Lancovi vasi Pozdrav jeseni 2. del Markovci - Iz domače skrinje TV prodaja
AVTO HIŠA PETQVIA AVTO		ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si
ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.		
MODEL		LETNIK CENA BARVA OPREMA
VW PASSATSW 1,9TDI COMFORL B.MQT10N	10/2008	9.499	ČRNA	IM, 98.844 KM, AVT.KUMA
CmiOEN C5 TOURER 2.0 HDI EXCLUSIVE	10/2009	10.999	ZLATA	IM, NÄVI,
BMW 318D COMFORT UMUZINA	9/2009	13.999	T.SIVA	I.LAST.. NÄVI, NAR. SERVIS. S. KNJ
PEUGEOT 50081,6 HDI BUSINESS PACK	3/2011	10.999	ČRNA	I.LAST., NÄVI, NAR. SERVIS, S. KNJ.
VW TOURAN 1.9 TREND. BLUEMOTION	6/2011	11.999	T. SIVA	I.LAST.. NAR. SERV.. NOVA L, S. KNJ
VW GOLF 1,6TDI TREND	5/2011	9.999	ČRNA	1.LAST.. NAR. SERVIS. S. KNJIGA
CITROEN C31,4 HDI COMFORT	5/2011	6.999	ČRNA	IM, NAR. VEUKI SERVIS
RENAULT MEGANE 1.5 DCIALTTHENTIQIJE	10/2009	7.299	BELA	IM, NAR. SERVIS
RENAULT SCENIC 1.5 DCIAUTHENT1QUE	1/2010	7.999	ČRNA	IM, NAR. SERVIS
RENAULT FLUENCE 1,5 DCI EXPRESSION	2/2011	8.199	ČRNA	IM, NAR. SERVIS
PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI ACCESS	09/2011	13.999	ČRNA	IM, NAR. SERVIS,GAR. 1.LETD
PEUGEOT 2071.4 HDI	09/2009	5.299	BELA	IM, NAR. SERVIS
FORD MONDEO SW 2.0 TDCI	2008	6.999	T.SIVA	IM, S. KNJ, AVT.KUMA
MERCEDES-BENZ A180 CDI	10/2009	9.499	ČRNA	IM, 126.132 KM
VW GOLF HIGHLINE 2,0 TDI	9/2009	10.999	SREBRNJ	1M,AVT.KUMA
O/Vlcklavž
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAc	BARVA
AUDI A4 AVANT 2,0 Uli DPF	2011	17.780,00	ČRNA
BMWSERUA1:118D FUTTURA	2010	12.880,00	KOV. T. SIVA
BMW SERUA 3:318D TOURING	2006	7.680,00	ČRNA
CITROEN XSARA PICASS01.6 HDI ELEGANCE	2008	5.880.00	KOV. SIVA
FORD CMAX 1,6 TDCI TREND	2009	7.750,00	KOV. SIVA
FORD FOCUS KARAVAN 1,6 TDCI	2010	8.280,00	KOV. ČRNA
OPEL ASTRA TWIN TOP 1,6 16V COSMO	2006	6.190,00	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA ENJOY 1.3 CDTI	2011	8.980.00	BELA
PEUGEOT 307 CC DYNAMIQUE 1.616V	2004	4.250,00	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 5081,6 E-HDI FAP	2012	13.790,00	KOV. T. SIVA
RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1,9 DCI	2010	8.600,00	KOV. ČRNA
VW GOLF VARIANT C0MF0RTUNE 1.6 TDI	2011	11.700,00	KOV. SREBRNA
VW PASSAT VARIANT 1,6 TDI	2010	10.980,00	KOV. ČRNA
VOLVO S60D3	2012	18.800,00	BELA
D0STAVNAV0ZILA			
VW CADDY FURG0N 1,6 TDI	2012	10.500,00	BELA
VW CRAFTER 35 VS DMR 2,0 TDI	2012	18.550,00	BELA
ODKUP VOZIL V ENI URI
Že leto dni v grobu, draga žena, mama, spiš, a v srcih naših še živiš. Rada imela življenje si, a tvoja bolezen dovolila ti ga ni.
V SPOMIN Angeli Žmauc
IZ ROTMANA 35
Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen mnogo prerani grob. Hvala za vsak podarjen cvet in prižgano svečo.
Tvoji najdražji
Prireditvenik
Petek, 24. januar
9:00 Črešnjevec pri Slovenski Bistrici: zimsko orientacijsko tekmovanje za mlade
tabornike od 10. leta naprej 10:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus: drugo srečanje gospodarstvenikov regije
Podravje in uradna podelitev naslova Amchampion, internacionalizacija slovenskega gospodarstva - ali je moč v povezovanju? 18:00 Polenšak, Turistični dom: predstavitev zimskih del nekoč, TD Polenšak 18:00 Ptuj, slavnostna dvorana Gimnazije: Naj podjetniška ideja 2013, razglasitev
zmagovalcev in podelitev nagrad, kulturni program 19:00 Majšperk, KPC: Reporter Milan, Kandidat za vampirja 19:00 Ptuj, CID: Potopisno predavanje Zorana Furmana, Po kopnem, do Irana in nazaj
Sobota, 25. januar
9:00 Črešnjevec pri Slovenski Bistrici: zimsko orientacijsko tekmovanje za mlade
tabornike od 10. leta naprej 9:00 Ptuj, CID: uvodno usposabljanje za prostovoljce na Ptuju, Slovenska filantropija, od 9.00 do 17.00
15:00 Kog, telovadnica OŠ: Antonovanje 2014, Antunov turnir v malem nogometu 16:00 Slovenska Bistrica, Športna dvorana: tekmovanje za naslov državnega prvaka v standardnih plesih, 50 najboljših slovenskih parov, ob 18.00 finalni del večera 17:00 Ormož, MCO: izmenjava semen in potrebščin za vrtnarjenje 18:00 Hajdoše, Gasilski dom: občni zbor PGD Hajdoše
18:00 Ivanjkovci, dvorana KS: Potovanje v Rusijo, predstavitev dokumentarnega filma o
11.600 km dolgi poti 18:00 Sveti Tomaž, Dom kulture: območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev
ljudskih viž, JSKD Ormož 18:00 Videm, občinska dvorana: komedija Vlada Novaka, Dobrodošla miss Agata,
gledališka skupina Videm pri Ptuju 19:00 Starše, dvorana OŠ: Večer tamburaške glasbe s tamburaškim orkestrom Zorule,
KUD Ivan Lončarič Trniče, za dobrodelni sklad občine Starše 19:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: premiera predstave Norci pred ambulanto ali
Pacienti v čakalnici, odrasla gledališka skupina KUD Vitomarci 19:30 Draženci, Dom vaščanov: premiera komedije Evalda Flisarja, Kaj pa Leonardo?,
Šus teater, KD Draženci 21:00 Ormož, Unterhund: koncert Bakterije, No more idols iz Hrvaške
Nedelja, 26. januar
9:00 Ptuj, CID: usposabljanje za prostovoljce na Ptuju, Slovenska filantropija, od 9.00 do 16.00
16:00 Poljčane, Dom športa in kulture: komedija Saše Zupaneka Neotesan pika sn 18:00 Videm, občinska dvorana: komedija Vlada Novaka, Dobrodošla miss Agata, gledališka skupina Videm pri Ptuju, obisk selektorja in podelitev Linhartovih značk
18:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: predstava Norci pred ambulanto ali Pacienti v čakalnici, odrasla gledališka skupina KUD Vitomarci
Ponedeljek, 27. januar
19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Ljubezenske in šaljive slike al fresco, za abonma Tespis in Orfej ter za izven
Mestni kino Ptuj
Petek, 24., sobota, 25., in nedelja, 26. januar: 16:00 Nesramni dedi; 18:00 Izgubljen, da najden; 20:00 Thor: Svet teme.
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM. NA VOZILIH OPRAVLJEN K0NT. PREGLED 105-IH TOČK. PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED.
Dolič • Še ena zmaga humanosti
„Končno bom lahko mirno spala ..."
Zinki Kosec so se uresničile življenjske želje, končno bo lahko mirno spala v spodobnem stanovanju, urejeni hiški v Doliču 13, ki sta jo za stanovanje pomoči potrebnim namenila zakonca Marija in Srečko Kramberger, ko sta se v jeseni življenja preselila v Dom upokojencev na Ptuju. Akcijo pomoči je koordiniral Branko Goričan, predsednik komisije za socialna vprašanja pri OZ RK Ptuj.
Marija Kramberger, Dolič 13 je njena rojstna hiša, pravi, da se veseli skupaj z gospo Zinko. Iz nje se je izselila 12. maja leta 2012, mož pa že prej, ker kljub pomoči negovalk zanj ni mogla več skrbeti doma. Z nostalgijo se spominja življenja v njej, vseh rožic, ki so rasle okrog hiške in krasile okna. Po Marijini izselitvi je v njej bivala mlada družina, ki pa jo je uničila, zato so jo izselili. V tem tednu pa je po končani obnovi in ureditvi ponovno zasijala kot prijazno in toplo prebivališče za Zinko Kosec, ki ji v življenju ni bilo postlano z rožicami. Nazadnje je stanovala v sobici brez vode. Natanko pred enim letom je izgubila stanovanje, lastnik jo je enostavno vrgel iz hiše, ni
Foto: Črtomir Goznik
Marija Kramberger
Foto: Črtomir Goznik
Marija Kramberger je s svojim možem Srečkom hiško v Doliču 13, ki je njena rojstna hiša, namenila za stanovanje pomoči potrebnim ljudem.
Cirkulane • Francu Križnjaku grozi prisilna izselitev
Odvisen od sebe in dobrih ljudi
V teh dneh v javnosti odmeva novica o prislini izselitvi Franca Križnjaka, ki je 20 let živel v hiši v Velikem Vrhu v občini Cirkulane. Po nedavni smrti lastnice sedaj hčerka kot nova lastnica zahteva, da se Križnjak do konca februarja izseli. Kam bo šel, še ne ve, kot kaže, bo prepuščen dobroti ljudi, saj mu pristojne institucije zaenkrat obračajo hrbet.
Franc Križnjak iz Velikega Vrha v Cirkulanah je trenutno brez službe, po 31 letih delovne dobe je ostal brez zaposlitve, ko je podjetje Nizke gradnje Ptuj, kjer je bil nazadnje zaposlen, šlo v stečaj. Od takrat išče zaposlitev, a je ne dobi. Njegovi mesečni prejemki v skupni višini 260 evrov ne zadoščajo za preživetje, še manj pa sedaj, ko mu grozi de-ložacija iz hiše, v kateri je živel 20 let. Po smrti lastnice, pri kateri je živel, je hišo podedovala hči, ki je zahtevala čimprejšnjo izselitev. Rok, da se izseli, je konec februarja. Kam bo šel, še ne ve, za pomoč se je obrnil na več strani, tako na Občino Cirkulane kot tudi Center za socialno delo, kjer so mu pojasnili, da si mora stanovanje poiskati sam.
Kot je pojasnil cirkulan-ski župan Janez Jurgec, je s problemom seznanjen, a da Občina Cirkulane trenutno ne razpolaga z nobenim stanovanjem, ki bi mu ga lahko
ponudila. Na Občini tako ta trenutek ne vedo, kako bi mu lahko pomagali.
Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj, je ob tem primeru dejal, da so
Francu Križnjaku s Cirkulan grozi izselitev (fotografija je simbolična).
se pri reševanju tovrstne problematike že večkrat želeli dogovoriti z vsemi 16 občinami na Ptujskem, občani MO Ptuj imajo namreč pri reševanju stanovanjskega problema prednost, iz tega razloga je Križnjak na repu čakalne liste za stanovanje ter v največji meri odvisen sam od sebe. Ke-rin je dodal še, da je bilo v lanskem letu v upravni enoti Ptuj 18 deložacij. »Na Ptuju sicer imamo devet bivalnih enot, ki so namenjene za reševanje tovrstnih težav, a so trenutno vse zasedene. Problem delo-žacij je velik, v MO Ptuj je kar za 1 milijon evrov neplačanih najemnin, lani je MO Ptuj odločila ustaviti deložacije, saj bi z njimi večino pahnila v še večje težave.
Patricija Kovačec
ji omogočil odkupa. Sicer pa mora Zinka, ki se je skozi življenje prebijala z občasnimi deli, pri svojih še ne 56 letih se je morala že večkrat seliti, preživeti z 265 evri socialne pomoči na mesec.
Iskanje primernega stanovanja za Zinko je povezalo Center za socialno delo Ptuj, RK Destrnik, Karitas Destr-nik, občino Destrnik, Območno združenje RK Ptuj ter OOZ Ptuj z obrtniki in podjetniki. Potem ko so hiško očistili, to je opravila družba Gradnje Destrnik, so delo pričeli obrtniki in podjetniki s Ptujskega, saj je bilo treba napeljati novo elektriko, obleči stene v knauf, urediti vodovod in centralno napeljavo, položiti laminate in opraviti mizarska dela. Čeprav so nekateri darovali material in dela opravili brezplačno, de-
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
OKNA-VRAJAJ3AR. VRATA '(>FtS„,„
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA - TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
lovali humanitarno in človekoljubno, opravili dela, ki bi jih sicer morala država, so v bistvu kršili predpise, ker bi sicer morali za vsako opravljeno storitev izdati račun. Ob tem pa si država še vedno zatiska oči pred dejstvom, da bi se takšno delo na nek način moralo poznati v poslovnem izkazu vsakega obrtnika in podjetnika. Čeprav so ti še vedno pripravljeni pomagati, jim bo enkrat vsega dovolj, v prizadevanjih za drugačno vrednotenje njihovega humanitarnega dela jim vso pomoč obljubljajo tudi v humanitarnih organizacijah, ki so bile vključene v ta najnovejši človekoljubni projekt, ki je omogočil, da bo Zinka Kosec odprla novo poglavje v svojem življenju. Skupaj z materialom je ureditev bivalne enote, v kateri so spalnica, kuhinja, tuš, skratka vse potrebno za kakovostno bivanje, stala okrog šest tisoč evrov. Nekaj materiala so dobri ljudje darovali, popust pri nakupu so omogočila tudi podjetja, pri katerih so kupili material, ko so izvedeli, za kakšen namen bo uporabljen, sicer bi bil račun višji.
Zinka že komaj čaka pomladi, da se bo lotila tudi ureditve okolice hiše in vrta, na katerem bo lahko pridelala tudi nekaj zelenjave za svoje skromno gospodinjstvo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Zinka Kosec je nadvse hvaležna, s solzami v očeh se je zahvalila vsem, ki so ji pomagali do človeka vrednega stanovanja.
Foto: arhiv
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo oblačno s padavinami. V notranjosti Slovenije bo povečini snežilo, na Primorskem deževalo. Zvečer bodo padavine slabele. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Temperature bodo od -1 do 2, na Primorskem do okoli 8 stopinj C.
Obeti
V noči na soboto bodo padavine ponehale, v soboto čez dan se bo delno zjasnilo. Burja bo popoldne oslabela. V nedeljo bo na jugu in vzhodu države deloma jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno.