gßgHÖ* trliški tekstilec! Depo 908TRŽIČ TRŽISKI teks 1985 658(497.121(085.3) 4001984,3/4 COBISS e bombažna predilnica in tkalnica i tržic /m molet LETO XXVI MAREC-APRIL 1985 ŠTEVILKA 3-4 Poslovanje TOZD Konfekcija v prvih dveh mesecih 1985 Delovna sila Plan delovne sile je 228 oseb, stanje pa je bilo naslednje: 1. 1. 85 28.2.85 Hrib 57 57 Tržič 169 167 Skupaj 226 224 Težav zaradi pomanjkanja delovne sile trenutno nimamo. Zato sprejemamo v glavnem le kvalificirano delovno silo, kar je tudi vnaprej naš cilj. Bolezenski in porodniški izostanki so v primerjavi s preteklim letom nekoliko upadli, kar prikazuje naslednja tabela: 1984 1985 Bolezenski izostanki 4,3 % 3,9 % Porodniški 5,6 % 4,2 % izostanki Doseganje planskih obveznosti V prvih dveh mesecih smo proizvodni plan izpolnili s 103 % v m2 in s 102 % v enotah. Rezultat je precej boljši kot v istem obdobju lanske- ga leta, ko smo bili krepko pod planom. Delo poteka dvoizmensko, razen vezilnih avtomatov v šivalnici Hrib, kjer delajo v 3 izmenah. Problematika strojne opreme in investicij Poseben problem nam v proizvodnji povzročajo specialni stroji za izdelavo festo-na. Od 5 kom strojev italijanske firme Cavinato nam trenutno tečejo trije. Posebnost pri teh strojih je ta, da se nekateri deli izredno hitro izrabljajo. Te dele smo sicer pravočasno naročili, vendar pa nam proizvajalec ni priskrbel ustrezne dokumentacije. Ko pa smo to dobili, pa nismo imeli deviznih sredstev za plačilo. Trenutno je nabava rezervnih delov v teku. Ostalih 5 komadov strojev je nemške firme Maier. Posebnost teh strojev pa je ta, da zahtevajo specialni sukanec. To nam je potrdil preizkus italijanskega in nemškega sukanca. Zato se z jugoslovanskimi proizvajalci dogovarjamo o možnostih proizvodnje ustreznega sukanca, ko bo sukanec nabavljen, bodo stroji stekli. Občutno je pomanjkanje rezervnih delov. En vezilni avtomat zato čaka na popravilo že od meseca maja 1984. Ena od prvih investicij, katero bomo morali realizirati je stroj za avtomatsko po-rezovanje festona. Sedanji ročni namreč ne bo zadostoval za vseh 10 strojev za šivanje festona, ampak največ za štiri. Zaključek Naš dolgoročni cilj je, vložiti čim več dela v konfekcijske izdelke, tako da nam bo m2 tkanine dal čim več dohodka. Na področju postelj- Vzdrževalno energetska služba, katera deluje v sklopu delovne skupnosti skupnih služb izvaja in opravlja po planih in potrebah celotne DO in počitniških domov sledeče dejavnosti: — redno in preventivno vzdrževanje strojev, delovnih naprav, telefonskega omrežja, transportnih sredstev, zgradb, cest, kanalizacij, energetskih objektov, — investicijsko vzdrževanje, — sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju investicij, — proizvodnja pare in tople vode, — proizvodnja električne energije, — transformiranje in prenos električne energije od DES, — klimatizacija proizvodnih in drugih prostorov, — priprava komprimira-nega zraka, — transport tovora in delavcev z Jesenic, — čiščenje pisarniških prostorov in tovarniškega območja itd. Redno vzdrževanje se izvaja po tekočih potrebah proizvodnih in ostalih obratov in se ga količinsko v naprej težko točno planira. Na nine imamo teh možnosti malo, le feston in še večje število vbodov pri vezenju. Zanimiv je podatek, da smo za predelan 1 m2 tkanine v letu 1983 porabili 2.39 minute, v letu 1984 2.46 minute (pozitiven premik) v januarju in februarju 1985 pa le 2.31 minute (korak nazaj). Da bomo začrtani cilj dosegli, je nujno vsaj delno preorientiranje v oblačilno konfekcijo. Vodja TOZD Konfekcija inž. Šolar Jožica količino rednega vzdrževanja vpliva več faktorjev in sicer starost strojev, naprav in zgradb, vrsta strojev, kvaliteta strojev in naprav, proizvodni artikel, način posluže-vanja, odstopanja od predpisanih nastavitev strojev in naprav, mazanje, strokovna usposobljenost upravljalcev strojev in vzdrževalcev, kvaliteta in količina predpisanega preventivnega vzdrževanja, pomanjkanje originalnih delov, kvaliteta reproma-teriala iz katerega se izdelujejo rezervni deli, kvaliteta obdelave rezervnih delov itd., itd. Ker se v naši delovni organizaciji opravlja večina tekstilnih tehnoloških procesov od predenja, tkanja, oplemenitenja do konfekcioniranja, je razumljivo za to potrebno ogromno število različnih tipov strojev. Po grobi oceni je samo za tekstilno tehnologijo v obratovanju približno 220 različnih tipov strojev. Z upoštevanjem še preostalih tipov strojev iz VEO, to je strojev iz hidrocentral, kotlarn, klima naprav, delavnic, avtoparka, notranjega transporta, dvigal in naprav iz ostalih oddelkov poraste šte- Nadaljevanje na 2. strani X. -- Problematika vzdrževalno energetskih obratov Nadaljevanje s 1. strani vilo različnih strojnih, električnih, elektronskih, mizarskih in drugih različnih delov, šele lahko pridemo do spoznanja, kakšno obveznost ima vzdrževalna služba, da zagotovi proizvodnji usposobljene stroje za pravilno obratovanje, da zagotovi potrebno energijo in da ustvari potrebno mikroklimo, za obratovanje brez večjih zastojev. Tehnološko bolj zahtevni rezervni strojni, elektro in elektronski deli se nabavljajo pri proizvajalcih strojev. Ostala potrebna letna količina rezervnih delov pa se izdela v domačih delavnicah. Količina teh del se giblje od 12 do 15 tisoč komadov na leto in do 3 ton obdelanih odlitkov. Vzporedno s tem pa se popravi še kakšna polovica tega števila rezervnih delov v delavnicah. Poleg tega je letno preko 15 tisoč vzdrževalnih posegov tako rednega, preventivnega in investicijskega vzdrževanja. Če upoštevamo še sodelovanje pri pripravah in izvajanju investicij, se količina vloženega dela službe za vzdrževanje dodatno poveča. Navedene številke niso majhne in terjajo veliko vloženega dela, materialnih in finančnih sredstev. Upamo si trditi, da bi se število omenjenih vzdrževalnih posegov lahko občutno zmanjšalo, če bi se povečala strokovna usposobljenost upravljalcev strojev kot vzdrževalcev in da bi se izboljšal odnos do družbenih sredstev. Prav tako bi se lahko zmanjšalo število zastojev s kvalitetnejšimi in modernejšimi vzdrževalnimi posegi. Ugotavlja se, da je zahtevnost vzdrževalnih posegov zaradi modernizacije in avtomatizacije proizvodnih obratov iz leta v leto večja. Popolnoma razumljivo je, da bi se morala vzporedno modernizirati tudi vzdrževalna služba. Toda to se žal ne dogaja. Opremljenost vzdrževalne službe je zastarela in neodgovarjajoča povečanim zahtevam. Manjka nam novih in dodatnih obdelovalnih strojev, modernejšega orodja, merilnih instrumentov, itd. Zaostajamo z modernizacijo na področju proizvodnje električne energije in proizvodnje in prenosa pare. Zaradi zastarelosti omenjenih naprav se zmanjšuje proizvodnja električne energije in povečuje poraba pare na enoto proizvoda in s tem v zvezi poraba goriv (plina, mazuta in lahkega kurilnega olja). Že vrsto let se v omenjene investicije ni vlagalo. Mislimo, da je zadnji čas, da se na tem področju spremenijo mišljenja, to pa še posebno zaradi tega, ker smo ena od redkih delovnih organizacij, v kateri lastna vzdrževalna služba pokriva večino potreb po vzdrževanju. Poleg že naštetih vzdrževalnih posegov namreč opravljamo sami tudi servisna dela na področju elektronike, popravilu in servisiranju tovornih dvigal in transportnih sredstev. Večini je znano, da se z modernizacijo in avtomatizacijo zmanjšuje potreba po upravljalcih strojev, povečuje pa se potreba po količini in kvaliteti vzdrževalnih posegov. Pripomniti moramo, da na količino rednega vzdrževanja močno vpliva tudi nezadostno opravljanje preventivnega vzdrževanja. Za preventivne vzdrževalne posege praktično ni časa, ker jih planirana proizvodnja ne dopušča. Vsa večja preventivna dela se planirajo večinoma v času kolektivnega dopusta, ki pa je za vsa planirana dela veliko prekratek. Nekatera druga podjetja temu problemu posvečajo večjo pozornost. V modernejši in avtomatizirani strojni park je iz leta v leto vgrajene več elektronike, pnevmatike in hidravlike. To so nove tehnološke vede, katerih se srednja in starejša generacija vzdrževalcev ni učila v šolah. Da se lahko na omenjenih področjih opravljajo zahtevni vzdrževalni posegi, je potrebno veliko dodatnega znanja. Za pridobitev omenjenega dodatnega znanja delovna organizacija zaenkrat ni dosti storila. Večina vzdrževalcev pridobiva znanje s privatnim usposabljanjem in s pridobljeno prakso na že konkretnih zahtevanih vzdrževalnih posegih. Ta povečana teoretična in praktična znanja bodo zahtevala sprotno spreminjanje opisov del in nalog in s tem vzporedno povečanje nagrajevanja. V naslednjih izdajah »Tekstilca« bomo opisali nekaj vzdrževalnih posegov na različnih področjih delovne organizacije. TRANSPORT Za transport tovora je v uporabi 5 tovornih avtomobilov in 3 kombiji. Od teh tovornih avtomobilov sta dva, to je OM-2 t in Mercedes 4 t v zelo slabem stanju in jih bo potrebno v kratkem času zamenjati z novimi. Prav tako je v zelo slabem stanju, lahko rečemo že neuporaben kombi, kateri se uporablja za prevoz v počitniškem domu Poreč. Za letošnjo sezono bo tako potreb- no nabaviti nov kombi ali poiskati drugo rešitev. Za prevoz delavk z Jesenic se uporablja samo en avtobus. Starega smo zaradi dotrajanosti prodali. Ker je delavk z Jesenic skoraj na vseh izmenah za dva avtobusa se poslužujemo uslug avtobusnega podjetja — INTEGRAL. Omenjena kombinacija ni najbolj posrečena in bo tudi na tem področju potrebno zadevo urediti. Zelo kritično je stanje na področju notranjega transporta z viličarji, posebno z viličarji nosilnosti 750 kg. Noben proizvajalec v Jugoslaviji ne dela več viličarjev takšne nosilnosti in takšnih voznih lastnosti, da bi zadovoljili našim zahtevam vožnje po klancih. Vse kaže da bo omenjene viličarje potrebno nabaviti v inozemstvu. DVIGALA Dvigal v DO skupaj z Loškim potokom imamo v uporabi 9 kom. Stanje dvigal je zaenkrat še kar zadovoljivo razen dvigal v etažni tkalnici. Kljub temu, da je bilo dvigalo etažne tkalnice pred leti generalno popravljeno, je stanje kabine in vrat v zelo kritičnem stanju. Potrebno bo opraviti večji vzdrževalni poseg na omenjenih sklopih, v bodoče pa bo potrebno razmišljati za zamenjavo z novim. Mesečni pregledi in popravila, katera zahteva zakonodaja se opravljajo na dvigalih z domačim elektrome-hanikom. Delo opravlja elektro-mehanik zelo zadovoljivo tako, da dvigala praktično niso nikdar v daljšem zastoju, za kar dobiva pohvale tudi od republiških inšpektorjev. KLIMA NAPRAVE Postrojenje klima naprav je relativno zastarelo. Nobena naprava praktično ne deluje avtomatsko. Doseganje željenih parametrov je tako odvisno od kli-matizerjev. Od montaže klima naprav, katere so bile konstruirane na takratno razporeditev tehnologije in količino strojev, se je do danes veliko spremenilo. Montirali so se novi stroji s spremenjeno tehnologijo in zahtevami, klima naprave pa so ostale iste. Razumljivo je, da je tako spremenjenim zahtevam težko zadovoljiti proizvodne obrate. Izhod je v tem, da bo potrebno k tej zadevi enkrat pristo, 'ti z bolj kompleksnejšimi rešitvami, zato pa bodo potrebna precejšnja finančna sredstva. Poleg tega se na področju klima naprav srečujemo s kadrovskimi težavami. ENERGETIKA ELEKTROENERGETIKA Naša delovna organizacija ima v sklopu energetskega sistema za proizvodnjo elektroener-gije štiri lastne hidrocentrale, v katerih je bilo v letu 1984 proizvedeno skupno 11,349,234 kWh električne energije. Po posameznih elektrarnah pa so proizvedene količine sledeče: Centrala I. (Podljubelj) Centrala II. (Čegeljše) Centrala III. (Ravne) Centrala IV. (v DO) Vse štiri centrale skupaj Vse štiri centrale (1. 1983) Vse štiri centrale (1. 1982) Iz podatkov je v primerjavi z letom 1982 in 1983 razvidno, da je bilo leto 1982 odlično predvsem zaradi dobrih vodnih pogojev, da pa je primerjava dokaj drugačna, če pogledamo leto 1983, ko je bila proizvodnja porazna, saj v 50-ih letih ne pomnimo tako nizkega vodostaja, predvsem v začetku leta, ko so se generatorji komaj vrteli. Proizvedena elektroenergija v letu 1984 je bila porabljena za pogon in razsvetljavo osnovnih obratov (9,662.032 kWh — 85,13 %) ter za proizvodnjo pare v elektrokotlu (1.687.202 kWh — 14,87 %). V elektrokotlu smo elektroenergijo uporabljali le v nočni izmeni ter v zimskem času ob sobotah, nedeljah in praznikih. Za celotne potrebe proizvodnje pa smo morali od distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska dokupiti še 5,215.413 kWh električne energije, tako da je znašala celotna poraba (brez Šivalnice v Loškem potoku) 16,564.647 kWh (od tega za obrate 14,877.445 kWh ali 89,81 % in 3,244.482 kWh 28,59 % 5,385.240 kWh 47,45 % 1,899.540 kWh 16,74 % 819.972 kWh 7,22 % 11,349.234 kWh 100,00% 10,890.837 kWh 95,96 % 12,662.067 kWh 111,57 % 1,687.202 kWh ali 10,19% za elektrokotle). Omeniti bi bilo potrebno, da se odvisno od vodostaja na naših hidrocentralah in trenutnih obremenitev samostojno odločamo, kdaj in koliko energije bomo kupovali, zato preklope v posameznih razdelilnih postajah vršimo preudarno, skrajno racionalno, tako da praktično nimamo na našem omrežju skoraj nobene rezerve in s tem tudi zelo malo izgub (to velja za dnevno izmeno). Za Loški potok je bilo v letu 1984 porabljene 75.966 kWh energije, katero smo kupili od Elektro Ljubljane — enota Kočevje. PARA Paro, ki jo v poletnih mesecih rabimo za tehnološke postopke v oplemenitilnici za beljenje in apretiranje ter v tkalnici za škrobljenje, pozimi pa dodatno k temu še za ogrevanje prostorov, smo v letu 1984 proizvedli v dveh kotlih, in to v Standard kotlu (mazut) 6,621.946 kg 21,52 % v Standard kotlu (zem. plin) 21,952.273 kg 71,35% v elektrokotlu 2,193.363 kg 7,13 SKUPAJ 30,767.582 kg 100 % Za navedeno količino pare je bilo porabljeno sledeče gorivo: mazuta (težkega in srednjega kuril, olja) 472.100 kg zemelj skega plina 1,847.220 m3 elektroenergije (odvisna nočna in nedeljska) 1,687.202 kWh f Iz zbora združenega V_________dela_________ Odgovori na delegatska vprašanja PORABA KURILNEGA OLJA EKSTRA LAHKEGA Poleg že omenjenih goriv smo za potrebe tehnološkega procesa v kotlarni oplemenitilnice za Monforst razpenjalni sušilnik ter za ogrevanje upravne zgradbe (vile) in obratnih prostorov v Loškem potoku porabili skupno 261.160 1 ekstra lahkega kurilnega olja. Nabava mazuta in ekstra lahkega kurilnega olja je bila v letu 1984 več ali manj vseskozi problematična. Z dobavo zemeljskega plina ni bilo problemov, za kar pa verjetno ne bomo mogli trditi za tekoče 1985. leto, saj se nam občasno že pojavljajo redukcije. Poseben problem so bile za vsa goriva nenehno rastoče ce- Porabljena vodna količina ni izmerjena z vodomeri, ker le-teh nimamo, pač pa je izračunana na osnovi proizvedenih artiklov in inštaliranih moči črpalk ter obratovalnih ur. Vsekakor bi bilo potrebno nujno razmisliti o nabavi vodomernih naprav. Iz prikazanega je razvidno, da so letne potrebe energije zelo velike. Zaradi izredno hitrega naraščanja cen energije so in bodo finančni izdatki zato zelo visoki. Če hočemo izdatek za energijo zmanjšati, bomo morali posodobiti naše energetske naprave. Poleg že omenjenih zastarelih hidrocentral, kotlarn in parov-nega omrežja bo nujno potrebno obnoviti in povečati kompenzacijske naprave za izboljšanje faznega faktorja moči (cos (p). V nekaterih obratih je zelo slab, ponekod pa kompenzacijskih naprav sploh ni montiranih (Versamat, konfekcija). Jalova energija namreč zelo obremenjuje generatorje, transformatorje in kablovode na domačem energetskem sistemu s čimer se povečujejo energetske izgube. Energija iz javnega omrežja Elektro Gorenjska pa je zaradi slabega faznega faktorja moči oziroma jalove energije dražja. Jalovo energijo pod cos