UA KiJI
PR.m^SK! DNEVNIK
Penina plačana v gotovina o	i Af> *.
Abb- p«»taie i gmppo Cena 4UU lir
Leto XXXVI. Št. 238 (10.758)
TRST, sreda, 15. oktobra 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra. 1944 se je tiskal v tiskarni ♦ Doberdob*; v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjern_EvropL
nevarno zaostrovanje po poskusih vnašanja razdora med delovnimi ljudmi
Uspešen zaključek pogajanj FLM-Fiat še nujnejši po manifestaciji «šefov»
Skoraj 40.000 vmesnih kadrov in uradnikov na protisindikalnem sprevodu po turinskih ulicah - Danes delavske skupščine pred vsemi Fiatovimi obrati - Delegaciji sta se ponovno srečali pozno ponoči
TURIN — Napetost ob sindikalnem sporu, ki ga je sprožil namen vodstva največjega italijanskega industrijskega koncerna, da rešu-
krizo prodaj z množičnimi odpust’ se (kot ni bilo težko napoveva**) nevarno stopnjuje. Ker je vodstvo Fiata doslej zavrnilo vsako alternativno možnost izhoda iz kri-tako določne predloge sindika-kot tudi kompromisne predloge Ministra za delo Foschija, je proizvodnja skoraj popolnoma žamrla V vseh Fiatovih obratih že več kot jnesec dni, že več kot tri tedne pa delavci stražijo vhode v tovarne, v skrajnem naporu za obrambo delovnih mest. za obrambo pravice “P dela, ki je temelj italijanske Ustavne ureditve.
r V takih razmerah si je Fiat na Vso (veliko) moč prizadeval zlomiti enotnost delavstva in izolacijo od vseh političnih in družbenih s“> v katero ga je pahnila trmasta in ohola nepopustljivost njegova vodstva. Poslužil se je vrste velikih (in zelo dragih) oglasov v
časopisju, ki pa niso nagnili javnega mnenja na njegovo stran, kot je dokazala petkova vsedržavna splošna stavka. Vodstvo Fiata pa se more sedaj pohvaliti s prvim, vsaj delnim uspehom. «Vmesni vodilni kadri*, to je razni preddelavci in šefi posameznih delovnih obratov, so sicer že v preteklih dneh na poziv vodstva Fiata povzročili nekaj manjših incidentov pri poskusih, da razbijejo delavske straže pred tovarnami, toda brez večjega odmeva.
Včeraj so pa priredili v neki tu-rinski kinodvorani skupščino, ki je trajala le malo več kot eno uro, kateri je pa sledil «tih» sprevod po mestnih ulicah, katerega se je udeležilo okrog 20.003 teh «malih šefov* in uradnikov Fiata, med potjo se jim je pa še pridružilo nekaj tisoč ljudi, tako da se je sprevod napihnil do 30 do 40 tisoč udeležencev.' Značaj manifestacije je bil povsem jasen že z vsega začetka: razbiti enotnost delavstva, ki se bori za ohranitev delovnega mesta
Za težave in skrbi «malih šefov* in uradnikov so sicer tudi objektivni razlogi, saj mnogi ne morejo na delo in s tem izgubljajo prejemke, kot sicer tudi delavci, med katerimi pa nekateri prejemajo podpore iz dopolnilne blagajne. Izzivalni in korporativni značaj včerajšnje manifestacije, ki je spominjala na podjetju pokorni «rumeni sindikat* iz časov, ko je Fiat vodil Valletta, je pa od vsega začetka pokazal njen potek. Predvsem niso dovolili prisotnosti zastopnikov FLM in enotne zveze CGIL - CISL - UIL, niso pa dovolili spregovoriti niti zastopniku občine niti nikomur, ki ni soglašal s stališči organizatorjev. Ta pa niso dopuščala nobenega dvoma: «Premoženja, kot je Fiat, ni mogoče razpršiti po volji nasilne manjšine, ki že več kot mesec dni u-stavlja delo*, «Posredovanje javnih oblasti ne sme osvajati stališč ene same (sindikalne). strani*, «Turin je prestolnica delavnosti in svobodne pobude*, so bila gesla, ki jih je razglasil neki Luigi Arisio
Podobne misli je vseboval tudi dokument, ki ga je delegacija «na-lih šefov* po sprevodu izročila prefektu ter zastopnikom občinske in deželne uprave. Na srečo ni prišlo do nobenih incidentov, saj so jih delavci s pločnikov le opozarjali, z besedo in s transparenti, da je «prava pravica do dela boj proti odpustom* in jih pozivali k enotnosti za obrambo delovnih mest za vse. Iz več krajev države so pa razne skupine tehnikov in drugih vmesnih kadrov obsodile razbijaško vlogo organizatorjev manifestacije in podprli stališče sindikatov, češ shočemo se vrniti v tovarne, toda skupaj z delavci, ki jih vodimo, drugače bi ne imeli kaj početi*.
Manifestacija pa je vsekaor vlila poguma tistim redkim krogom, ki podpirajo Agnellija, kot je turinsko združenje industrijcev irt ‘ demokrščanski poslanec Castamagna, ki Zahtevajo 1 odločnih posegov oblasti za umaknitev delavskih straž izpred tovarn. V tem duhu je včeraj neki pretor v Turinu izdal ukaz, da je treba dovoliti delavcem vstop v tovarne in poveril karabinjerjem nalogo, da za to poskrbijo.
Sindikati so sicer obsodili pobudo analih šefov*, toda v zmernih tonih v skrbi, da ne poglobijo razdora. Sklenili so vsekakor potrditi delavske skupščine, ki bodo danes zjutraj pred vsemi vhodi v Fiatove o-brate. Sinoči so se do pozne ure sestali najvišji voditelji kovinarjev in enotne zveze GCI - CISL - UIL, ki so nato odšli na pogajanja z vodstvom Fiata k mninistru za delo, z namenom, da pospešijo iskanje izhoda, ki je spričo nevarnega zaostrovanja družbenih odnosov toliko nujnejši.
Bonomi zapustil vodstvo Coldiretti
RIM Po 36 letih neomejene o-blasti v okviru organizacije neposrednih obdelovalcev zemlje, ki je pomočjo Federconsorzi zagotavljala KD glasove kmetov in je na ta način obenem imela odločilen vpliv na vodenje kmetijske politike, ki je kmeta pahnila k robu gospodarskega razvoja, je Paolo Bonomi zapustil včeraj mesto predsednika Coldiretti. Nasledil ga bo parlamentarec KD Arcangelo Lo Bianco, ki je včeraj na občnem zboru organizacije priznal podrejeno vlogo, na katero je Coldiretti prisilila v preteklosti kmete, odločno kritiziral dosedanjo gospodarsko politiko in obljubil odločen preokret v politiki in delovanju organizacije. Kljub vsemu pa bo Bonomi ostal častni predsednik Coldiretti.
PO POZIVU GENERALNEGA TAJNIKA OZN KURTA WALDHEIMA
Mednarodna solidarnost hudo prizadeti Alžiriji Neprekinjena pomoč porušenemu El-Asnamu
Francoski alpinci s posebno dresiranimi psi iščejo preživele pod ruševinami El-Asnama (Telefoto AP)
jiiiHiiniiiiifiiiiniiiiiiiiiiiHmiiiiiuifMiiiHiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimuiiiiiiiii
VZROKI ODLOŽITVE POGAJANJ SO ŠE VEDNO ZAVITI V STROGO TAJNOST
Reakcije v krogih NATO pred začetkom pogajanj o omejitvi raketnih izstrelkov
Evropske članice NATO ne pričakujejo velikih rezultatov od skorajšnjega sovjetsko-ameriškega pogajanja, saj tri tedne pred volitvami v ZDA ni pričakovati bistvenih premikov v ženevskih pogajanjih
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
Sprevod «maiih šefov* in uradnikov Fiata po turinskih ulicah (AP)
VČERAJ SESTANEK 0 GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH PROGRAMA
Foriani v škripcih z razdelitvijo odgovornosti v svoji bodoči vladi
Najtežje se bodo baje domenili v vrstah demokristjanske manjšine
RIM — Tudi včeraj se je For-1 Forze nuove bo še vedno imela Fo-kni sestal z delegacijami štirih schija, najbrž pa ne kot mirtistra
strank, ki bodo sestavljale njegovo v*ado. Govor je bil o gospodarskih aspektih njegovega vladnega progama in s tem v zvezi je bilo spet slišati že stare parole o bor-“i Proti inflaciji, proti brezposelnost1 in za razvoj Juga. O najbolj dramatičnem vprašanju teh dni, o '‘atu, baje niso rekli nič: kaže, “a je Foriani prepričan, da se bo Vsa zadeva rešila, še preden bo tooral predstaviti svojo vlado obe-toa zbornicama.
Vendar, bolj kot s programom, ki ®° obsegal le pet ali šest točk, se toora Foriani ubadati z izredno zapletenim vprašanjem sestave se-roama ministrov, ki jih bo tokrat j", eden več kot v prejšnji vladi, k° je že marsikdo bil brez točne naloge, saj je bilo treba ohraniti rolo delikatna ravnovesja znotraj krščanske demokracije in. socialistične stranke. Tokrat so največje sdrahe prav v vrstah večinske stranke, ki mora rešiti tri ločene Probleme: 1. predstavništvo KD v vladi; 2. izvolitev novega predsed-dlka stranke: 3. določitev novih dačejnikov obeh parlamentarnih skupin. Kar zadeva ministrstva se ro ve, da bo večina imela 8 ministrov, Zaccagninijeva in Andreot-b.ieva manjšina pa 6. Od osmih mi-dutrstev, s katerimi bo razpolagala demokristjanska večina bodo do-rotejci imeli tri ministre (Sarti in Bisaglia, Gava pa naj;.bi nadomestil Gasparija); Fanfanl, ki ima s forlanijem že predsedstva vlade, boče še dva ministra in sicer Bar-tolomeija (sedanjega predsednika, senatne skupine) in Darido; struja
za delo: pristaši Colomba so zadovoljni s tem, da njihov vodja o-hrani prestižno zunanje ministrstvo.
Še bolj zapletena je razdelitev funkcij v okviru manjšine^ pristašem Andreottija naj bi šla dva ministra (morda sam Andreotti, ali
pa Scotti in Signorello), pristašem Zaccagninija pa štiri, za katere obstaja kar sedem kandidatov. Vse to pa je tesno povezano z vprašanjem, kdo bo novi predsednik krščanske demokracije. Nekateri predlagajo Zaccagninija, ki baje noče sprejeti, kar zadeva Andreottija pa so Fanfani, Bisaglia in Do-nat Cattin postavili svoj veto.
BRUSELJ — Zahodnoevropske a-tlantske zaveznice so dokaj stoično prenesle novico, da se amerisko-sovjetska pogajanja o omejitvi oboroževanja z «evrostrateškimi» raketami niso pričela že včeraj, torej ob datumu, ki■ so ga tukajšnja občila z gotovostjo omenjala po septembrskem neivyorškem srečanju med zunanjima ministroma Gro-mikom in Muskiejem.
Bolj kot novica, da je prva runda ženevskih pogajanj med velesilama odložena bržkone na četrtek, je v bruseljskih krogih odjeknila popolna ^zatemnitev* razlogov. Nekateri komentatorji so — brskajoč po septembrskih časnikih — ugotovili, da je v tiskovnem sporočilu po srečanju Gromiko - Muskie o-menjen <deden, ki se pričenja s 13. oktobrom», drugi zatrjujejo, da gre kratkomalo za pomoto v dogovarjanju, kajti včeraj je bil v Ameriki praznik, ir. slednjič, opaziti je mnenje — denimo v današnji <iLibre Belgique» — da je «pogajalska pot še močno vijugasta», torej da «diametralno nasprotna izhodišča» dveh velesil ob problemu, kaj postavit, na pogajalsko mizo, povzročajo dvo ali tridnevni odlog.
Toda za evropske članice severnoatlantskega pakta dilema, ali se bodo uvodna pogajanja med Ameriko in Sovjetsko zvezo pričela z nekajdnevno zamudo, niti niso tolikanj pomembna. Zahodna Evropa je pozdravila dogovor dveh velesil, da skušata omejiti število «evro-strateških* raket, ki po SALT 2 težišče oboroževanja in vojaške konfrontacije postavljajo na evropsko celino, kljub temu pa — vsaj ■ za sedaj — ne pričakujejo spektakularnih obratov.
Razlogov za to je več:
Na prvo mesto velja, po tukaj-
| šnjih ocenah, postaviti dejstvo, da še vedno ni jasno, kaj bodo pogajanja zajela. Prvotni natovski pogajalski predlog, ki ga je Cyrus Vanče sredi novembra izročil sovjetskemu veleposlaniku .v ZDA Do-brininu, je omenjal le «Pershinge* in tmanevrirne rakete» na eni ter «SS 20» in morebiti «SS 4» in «SS 5» na drugi strani. Toda sovjetski odgovor ob moskovskih pogovorih kanclerja Helmuta Schmidta je dal vedeti, da Sovjetska zveza namerava na mizo postaviti še - »orožja prednje razmestitve*, kot so ^fantomi* m letalonosilkah ameriškega šestega ladjevja, «pozejdoni* na podmornicah in ameriški bombniki stacionirani v Britaniji. Natovske razprave, ki sta jih vodila šef kon-sultativne skupine zavezništva Bar-tolomeu) in Muskiejev namestnik Christopher, so pokazale, da v A-meriki nimajo povsem enotnega mnenja, ali privoliti in kaj zahte-
vati v žarjeno. Christopher Je v BntHju znova potegnil na plah sovjetski bombnik tbackfire*, a slišati je bilo, da je Moskva voljna pogajati se le o tisti verziji bombnika, ki ima aevrostrateški* radij.
Poleg tega se evropske članice NATO jasno zavedajo, da tri tedne pred predsedniškimi volitvami v Ameriki ni pričakovati premika v ženevskih pogajanjih. Tudi če bo tekmo za xBelo hišo dobil Jimmy Carter, bo potrebno počakati do dokončnega ustoličenja — ki je v zadnji tretjini januarja — kajti pričakovati je spremembe v ministr skih (in drugih stolčkih), oredvsem razplet nasprotja med Muskiejem in Brzezinskim.
In slednjič, tudi mednarodnopolitični položaj m povsem ugoden za določnejši potek ženevskega do govarjanja, menijo evropske atlantske zaveznice, misleč predvsem na iraško-iranski vojni spopad.
POMEMBNA AKCIJA MILANSKEGA DIG0SA V SORRENTU
Aretiran «killer» skupine Prima linea
24-letni Michele Viscardi je obtožen umorov dveh sodnikov, funkcionarja FIAT in dveh karabinjerjev
NEAPELJ — Michele Viscardi in Maria Teresa Conti: to sta terorista, ki so ju agenti javne varnosti aretirali v ponedeljek v Sor-rpntu. Aretacijo so vodili agenti milanskega Digosa, ki so tudi odkrili »brlog*, v katerem sta se skrivala mlada terorista. Gre za stanovanje v neposredni bližini restavracije, v kateri je prišlo do
KRALJICA ELIZABETA NA OBISKU V ITALIJI
RIM — Angleška kraljica Elizabeta n. je prišla včeraj na štiridnevni uradni obisk v Italijo. Po kratki sprejemni formalnosti na letališču Ciampino, kjer jo je sprejel zunanji minister Colombo, se je z avtom — temnorjavim kraljevim rolls-roycem — odpeljala na Kviri-nal, kjer jo je pričakal predsednik Pertini. Po pregledu častne straže sta se Elizabeta H. in Pertini zadržala na krajšem pogovoru, na katerem sta obravnavala številna mednarodna vprašanja, od vloge I-talije in Velike Britanije v okviru EGS do reševanja mednarodnih sporov.
V večernih urah je predsednik Pertini priredil na čast angleški kraljici večerjo s 180 gosti; prisotni so bili skoraj vsi italijanski ministri in številni predstavniki italijanskega gospodarskega in kulturnega sveta.
Na sliki (telefoto AP) Elizabeta II. in Pertini pregledujeta častno stražo na Kvirinalu.
aretacije. V tem stanovanju naj bi našli vrsto »zelo zanimivih* predmetov.
Do aretacije je prišlo okoli 15. ure; agenti so najprej obkolili restavracijo, nato pa vdrli vanjo. Terorista, ki nista bila oborožena, sta se takoj predala. Oba sta zelo znana in sodita baje v sam vrh organizacije Prima linea.
Še zlasti pomembna je aretacija Micheleja Viscardija, 24 let starega terorista iz Bergama, ki je obtožen umorov sodnikov Alessandri-nija in Gallija, funkcionarja FIAT Ghigliena in dveh karabinjerjev v Viterbu ter osumljen umora ravnatelja oddelka tovarne Icmesa Pao-lettija. Preiskovalci menijo o njem, da je predvsem «killer» teroristične organizacije; to naj bi bila njegova prva vloga, medtem ko naj bi bila «politična dejavnost* postranskega pomena. Pripadal je številnim izvenparlamentarnim levičarskim organizacijam in leta 1977 sp je udeležil oboroženega napada na neko karabinjersko vojašnico pri Milanu. Takoj nato je vstopil v organizacijo Prima linea; vse od leta 1977 ga policija ni mogla izslediti. Znano je le, da se je v tem času srečal tudi s Corradom Allunijem in z Marcom Donat Cat-tinom. Takrat je prišlo tudi do vrste polemik o tem, če naj mladeniča pošljejo na prisilno bivanje v neki kraj daleč od Bergama, vendar medtem ko so bile polemike med sodniki je Viscardi izginil.
O Marii Conti ni mogoče mnogo novedati. Stara je 30 let. z Viscar-dijem je živela nekaj mgsecev in kaže, da ni igrala pomembne vloge v teroristični organizaciji.
Če pod trj najpogosteje omenjene «zadrževalne» točke potegnemo črte, sledi da Zahodna Evropa od uvodne ženevske faze pričakuje predvsem tehnične pogovore, med katerimi naj bi sprožili vprašanje podatkov; ki se bodo pojavljali n kasnejših pogajanjih, ter uvodne «otipavanje», kar zadeva orožja, ki naj bi se znašla na pogajalski mizi. To domnevo po tukajšnjih komentarjih podkrepljuje dejstvo, da a-meriška stran na čelo delegacije ni imenovala politične, pač pa voja-škostrokovna osebnost, Spurgeona Kennyja, ki je sicer, namestnik direktorja agencije za razoroževanje.
To kaže, da Washington ne želi pričeti pogajanja na višji ravni, utegne pa povzročiti tudi enak ukrep m sovjetski strani, kar pomeni da bi Semjonova. ki je imel pomembno vlogo v pogajanjih SALT, zamenjali pravtako s strokovnja kom.
Zahodna Evropa si tudi sicer ne dela prevelikih utvar, kar zadeva njeno vlogo v pogajanjih o «evro-strateških» raketah. Amerika je na pako iz časov dogovarjanja o strateških orožjih skušala popraviti z ustanovitvijo konsultativne skupine, a za razliko od drugih teles v severnoatlantskem zavezništvu tukaj niso uvedli ^rotacije* na predsed niškem položaju, kar kaže, da bo vloga te skupine dejansko omejena zgolj na posvetovanje in seznanjanje z rezultati ženevskih pogajanj. Slednja so posebej pomembna za dve severnoatlantski članici, in sicer Nizozemsko, ki je do konca prihodnjega leta odložila odgovor ha dilemo, ali bo sprejela 48 *ma nemirnih raket*, kolikor so ji jih codjnerili* ameriški strategi, ter za Belgijo, ki je enako število «svoiih* raket pred tedni c vezala* na rezultate ameriško-sovjetskih pogajanj.
Zanimivo je,’ da se je v ozračiu splošne previdnosti in ne prevelikih apetitov, kar je pred uvodno ženevsko fazo opaziti v krogih evropskih članic pakta, pojavila dokaj odločna izjava generalnega sekretarja severnoatlantskega zavezništva Josepha Lunsa Nizozemski politik, ki je v atlantskih krogih znan po nepopustljivosti, kar zade va oboroževalne načrte, ki so po natovski strategiji odgovor na tempo oboroževanja držav varšavskega sporazuma, je včeraj v intervjuju za «Quotidien de Pariš» poudaril, da je NATO pripravljen zmanjšati število tevrostrateških» raket, če enako stori Sovjetska zveza z raketami «SS 20*. Lunsova izjava, ki ne vsebuie količinskih pogojev, je ena redkih optimističnih iskric pred pričetkom preliminarnih pogajanj med Sovjetsko zvezo in Ameriko o omejevanju «evrostrateškega* oboroževanja.
BOŽO MAŠANOVIČ
RIM — Rimski pretor Ajello je prepovedal družbi Rizzoli oddajanje novega televizijskega dnevnika, ki bi ga 18 zasebnih postaj oddajalo v vseh večjih italijanskih, mestih. Koncept dnevnika, ki naj bi ga u rejeval Maurizio Costanzo, je namreč v nasprotju z zakonom o zasebnih televizijskih postajah, ki predvideva izključno lokalne oddaje. Zahtevo po prepovedi Rizzoli-jevega dnevhika je vložila RAL "
ALŽIR — Po predsinočnjem pozivu generalnega tajnika OZN Kurta VValdheima mednarodni skupnosti se neprekinjeno steka v Alžir in na prizadeto območje El - Asnama pomoč v denarju, zdravilih, odejah, šotorih in drugem materialu. Wald-heim je tudi zagotovil alžirskemu predsedniku Bendžedidu, da bodo Združeni narodi storili vse, kar je v njihovih močeh, da bi olajšali trpljenje prizadetega prebivalstva. Med drugim bodo Združeni narodi poskrbeli za koordinacijo mednarodne pomoči in bedo obveščali vlade o potrebah Alžirije.
Medtem je na prizadetem območju ugasnilo zadnje upanje, da bi lahko izpod ruševin rešili še kakega preživelega. Predvčerajšnjim so rešili 14 zasutih oseb. Včeraj nikogar. Posebni aparati niso zabeležili nobenega znamenja življenja pod ruševinami, prav tako so posebno zdresirani psi zaman brskali po njih.
Reševalce čaka sedaj težko delo preprečevanja morebitnih epidemij. Trupla se pod ruševinami zaradi toplote že razkrajajo. Tuji dopisniki poročajo, da je v El - Asnamu skoraj nemogoče dihati. Dezinfecij-ske enote alžirske armade so že pričele s svojim delom, zdravstve--ne ekipe pa cepijo preživele in reševalce proti tifusu in drugim nalezljivim boleznim.
Oblasti že uradno zatrjujejo, da bo končni obračun žrtev od 17 do 18 tisoč mrtvih. Reševalci so namreč prispeli tudi v druge prizadete vasi in so ugotovili da je bilo dosti manj žrtev v zaselkih in osamljenih kmetijah, kot so v začetku pričakovali. Trhla, iz blata grajena bivališča so se sesula, ne da bi huje prizadela stanovalce. Zgovoren primer je vas Beni Ra-ched 30 kilometrov severovzhodno od E’ - Asnama, kjer je bil epicenter potresa. Vas je dobesedno zravnana z zemljo, da je ostalo
6.000	oseb brez strehe nad glavo; kljub takemu razde ianju pa so v Beni Rachetu izgubile življenje samo tri osebe. Po tolikih negativnih vesteh je to prvo znamenje, ki dokazuje, da se je alžirski »rdeči polmesec* zmotil, ko je predvideval, da bo tudi v okoliških vaseh precejšnje število smrtnih žrtev.
Kot rečeno sedaj reševatoe ekipe v El - Asnamu iščejo predvsem trupla, ki iih takoj pokopavajo. Včeraj so izpod ruševin «Chelif Hotela* izvlekli trupla štirih Ja-concev, ki so tako, prve uradne tuje žrtve alžirskega potresa. Oblasti so prepričane, da so v potresu izgubili življenje tudi drugi trjl državljani, ni pa še jasno, koliko jih pogreša‘o. Zgovoren primer je nekeea Italijana, ki so ga že proglasili za pogrešanega, se je pa včeraj oglasil iz Italije, kamor je odpotoval le nekaj ur pred potresom.
Poleg odstranievania trupel, mrhovine in pokvarjenih živil se reševalci ubadam s preživelimi. Pomoč je res stekla nemudoma, a je še vedno nezadostna za več kot 250 tisoč brezdomcev. Pod milim
Iraška armada prodira proti Abadanu
BAGDAD, TEHERAN - Iraška armada počasi, a neustavljivo napreduje proti Abadanu, še vedno pa ji ni uspelo streti iranskega odpora v Koramšaru. Zahodni opazovalci, ki so bili navajeni bliskovitih prodorov v dosedanjih bližnjevzhodnih vojnah med Arabci in Izraelci, skušajo sedaj razvrzlati vzroke iraškega počasnega napredovanja. Žilav odpor Homeinijevih gardistov in redne iranske vojske le delno opravičuje tako polževo napredovanje. Bolj verjetna jfe domneva, da iraška vojska togo upošteva staro sovjetsko strategijo iz druge svetovne vojne, da je treba pred prodore m in napadom sovraž-n’kove položaje dobesedno zasuti s topovskimi granatami.
Kljub tem pojasnilom pa ni-razumljivo, da Iračani še niso prispeli pred Abadan, saj ga loči od Koramšara le bornih 14 kilometrov. Iransko-iraška vojna je do sedaj že postavila na glavo skoraj vse napovedi raznih strateških izvedencev, še vedno ni jasno, zakaj Iran ne Izrabi vsega svojega vrjaškega potenciala. Včeraj je ponovno po skoraj desetdnevnem premoru napadel industrijske objekte v predmestju Bagdada. «Phau-tomi* pa so bili kot vedno aktivni predvsem na južnem bojišču. Na severni fronti pa medtem ni nič novega. Podnevi se vrstijo topovski dvoboji, ko pade mrak ena in druga stran skuša brezuspešno prebiti fronto.
nebom kot kaže ne vedri nihče. Za vse so poskrbeli s šotori, še vedno pa primanjkuje vode, tudi hrane ni dovolj. Iz Brindisija je včeraj odplula ladja italijanske vojne mornarice «Caorle» z vsem materialom, ki ga ne morejo vkrcati na orjaška transportna letala «G-130».
SREČANJE KRAJEVNIH VODITELJEV S POSL PRANDINIJEM
Osrednje vodstvo KD pozitivno ocenjuje sporazum na pokrajini
Na srečanju so razpravljali o notranjih sporih tržaške krščanske demokracije ob vprašanju sodelovanja s KPI Sporočilo poslanca Tombesija
Pokrajinski sekretar krščanske demokracije Coslovich in poslanec Tombesi sta se prejšnji teden v Rimu sestala s poslancem Prandini-jem, ki v strankinem vsedržavnem vodstvu odgovarja za krajevne u-stanove. Srečanje so imeli v načrtu že dalj časa, sedaj pa je postalo nujno glede na spor v tržaški krščanski demokraciji o vprašanju sodelovania s komunisti.
Nasprotje med sekretariatom, ki je v Trstu ' -adicionalno na levičarskih stališčih, in strankino desnico, ki jo vodi poslanec Tombesi, je bila stalnica v notranjem življenju tržaške KD, zaostrilo pr. se je ob pogajanjih za oblikovanje večine na pokrajini, ko so se trije od sedmih pokrajinskih svetovalcev in 9 cd 17 občinskih svetovalcev uprli pokrajinskemu vodstvu in niso hoteli sprejeti dogovora o sodelovanju s komunisti.
O srečanju je poslanec Tombesi poslal novinarjem daljše tiskovno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da je soglašal s pokrajinskim sekretarjem Ccslovichem glede nujnosti enotnega nastopa stranke, poudaril pa je vsekakor, da enotnost ne sme biti navidezna, pač pa dejanska. Zato morata obe strani pokazati dovolj razumevanja za stališča sobesednika (med vrsticami pa je jasno razbrati, da krivi sekretarja nezadostnega razumevanja za stališča njegove struje).
Poslanec Tombesi — je rečeno v tiskovnem sporočilu — je osvojil poziv člana osrednjega strankinega vodstva posl. Prandinija k enotnosti in je predlagal, naj bi se dejanska enotnost oblikovala ob izvolitvi novega načelnika svetovalske skupine KD na občini. Ker sedanjemu načelniku Richettiju, pristašu večinske
Minister Scotti danes v Trstu
Italijanski minister Vincenzo Scotti bo prispel danes na u-radni obisk v Trst. Na sedežu deželne uprave se bo sestal s predstavniki deželnega odbora. da bi skupaj pregledali in določili načrt državnih investicij in intervencij EGS, zato da bi dežela Furlanija - Julijska krajina zares zadostila -svoji evropski funkciji ib z njo seveda tudi Trst.
Srečanja, ki bo ob 11.30, $e bodo udeležili tudi predstavniki prefekture, tržaške občine, trgovinske zbornice, pro-
veditorata za javna tržaškega sklada.
dela in
struje, zapada mandat je Tombesi predlagal, naj bi dogovor zapečatili z izvolitvijo enega od devetih svetovalcev, «ki iz političnih in moralnih razlogov nasprotujejo sodelovanju s komunisti*, za nečelnika skupine.
S svojim nenapovedanim poročilom je Tombesi očitno presenetil sekretariat, katerega so o pobudi obvestili novinarji. V kratkem telefonskem razgovoru z urrdnikom našega dnevnika je sekretar Coslovich poudaril, da bo preučil besedilo sporočila in bo nanj po potrebi odgovoril danes. Glede razgovorov s poslancem Prandinijem v Rimu pa je dejal, da so razčlenili sporazum za pokrajino. Član vsedržavnega strankinega vodstva je po besedah Coslo-vicha soglašal s tržaškim pokrajinskim vodstvom, ki je pozitivno ocenilo dogovor, in je naglasil, da je treba sedanjo rešitev braniti, utrditi in ohraniti.
PO POROČILU ODBORNIKA BIASUTTIJA
Dela na novem vodovodu «Isonzo» potekajo z zelo pospešenim ritmom
Vodovod bo oskrboval mesto Trst in njegovo pokrajino, pa tudi nekatere občine na Goriškem - Strošek bo presegel 9 milijard lir
Na predlog odbornika Biasuttija je deželni odbor na svoji zadnji seji sprejel važna ukrepa v korist vodovoda «Isonzos> (ki je namenjen predvsem oskrbi Trsta) in grezni-škega omrežja v Pordenonu.
Kar zadeva vodovod «Isonzo» je deželni odbor nakazal finančna sredstva v znesku 9 milijard lir, samo delo pa je razdelil na deset faz, od katerih sta prva in druga skoraj zaključeni. Sam odbornik Biasutti je'poudaril, da hoče dežela za vsako ceno vzpostaviti redno delovanje vodovoda «Isonzo», čeprav so se stroški zelo zvišali in presegajo prvotni proračun. Zaradi tega se bo deželni odbor pri financiranju vodovoda poslužil tudi državnega zakona, ki bo refinanciral že obstoječi deželni zakon št. 27, ki predvideva sredstva za nujne posege za socialni in gospodarski razvoj naše dežele. Sredstva, ki jih omenjeni zakon dodeljuje, presegajo 6C0 milijard lir.
Že prejšnji teden pa je deželni odbornik za proračun Coloni obiskal gradbišča (v bližini terminala na avtocesti), kjer potekajo dela, ki so vključena v prvo in drugo fazo. O poteku samega dela ga je seznanil glavni ravnatelj podjetja ACEGA inž. Castaidi, ki je med drugim dejal, da bo vodovod «Ison-zo» zmogel nosilnost tridesetih kubičnih metrov na sekundo in bo s tem oskrboval celotni Trst in njegovo pokrajino, poleg tega pa tudi tiste goriške občine, ki so na levem bregu Soče in vzdolž napeljave vodovoda samega. Inž. Castaidi je nadalje poudaril, da bodo uporabili nekakšne podzemske crezervo-arje» v globini od 70 do 200 m, kar pa ne bo vplivalo na spremembo zemeljske površine. Preko 6 tisoč bakterioloških analiz je tudi izključilo možnost kakršnegakoli onesnaženja vode, tako da jo bomo lahko brez skrbi in bojazni u-porabljali.
•iitiiiliiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiMiiMiiiiiiiiiiimiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMfiiifiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiuiiitiiiitiiiiiiiiiiiH
ZARADI NAFTNE PODRAŽITVE TER IRAŠKO IRANSKE VOJNE
Kljub sprostitvi stanovanjskega' ogrevanja je potrebno še naprej varčevati s kurivom
Lanski omejitveni ukrepi so veljali samo za preteklo zimo, lahko pa se še povrnejo
Prejšnji petek je naenkrat pritisnil mraz in ljudje so se znašli pred shakespearsko dilemo: bi ali ne bi? Zakurili namreč. Spomin jim je segel v minulo zimo, ko so nam zaradi potrebe po varčevanju z energijo odmerili porabo tekočih goriv za stanovanjsko ogrevanje po kapljicah. Marsikomu so se vzbujale skomine ob želji, da bi si lepo ogrel domek, toda kaj, ko ni vedel, pri čem pravzaprav je: lanski predpisi še veljajo ali ne, bodo iz Rima prišla nova do’oči!a? In vendar pravi člen št. 1 državnega zakonskega odloka 63 z dne 17. marca letos, ki je bil 16. maja spremenjen v zakon, da so se tedanje omejitve nanašale zgolj na preteklo zimo. Mnogo hrupa za nič, torej, če smemo še enkrat citirati Shakespeara?
Ne, poprečni .prebjvalep Tržgške . ga se je upravičeno togctil. 'Kajti ljudje smo po naravi nekoliko površni in kdo l?it.§i gap£>tp,tu'Ly:>ebj-no tistega člena. Tembolj,' ker e-nergetska kriza ni pojenjala, ampak se še zaostruje in tudi ni mogoče vedeti, kje in kako se bo končala, ko pa se iraški in iransk' vojaki tako vneto morijo sredi bli-
MIIIIIHIMIIHmiMIIHIIIMIIMlillHIHIIIIHIIIIIIIIUIIlilMHIIllllHIIIIMlIftllllllllMfllMIMIIIIIIIIimiiniimtUMIMI
IZ STROKOVNIH VRST USTANOVE ENEL
NEKAJ KORISTNIH NAPOTKOV K VARČEVANJU Z ELEKTRIKO
Ob smotrnejši uporabi gospodinjskih strojev in aparatov bi družina letno prihranila okrog 36.000 lir
Ko govorimo o varčevanju z ener-ijo, ne smemo s tem misliti le te-cčih kuriv ali zemeljskega plina — letana, temveč tudi električni tok, i je drag in ga prepogosto po nepo-rebnem tratimo. Strokovnjaki usta-iove ENEL so izračunali, da bi se lalo v Italiji letno privarčevati kar 8 odstotkov elektrike, ko bi jo v Iružinah smotrneje porabljali in ko ti tovarnarji prav tako smotrneje zdelovali gospodinjske stroje in a larate. Letna poraba toka znaša lanes 34.404 milijonov kilovatur, od ega bi lahko prištedili okrog 6 192 nilijonov, kar bi zneslo 421 milijard 12 milijonov lir manj. Poprečno i vsaka družina plačala za elektri-
0	9.000 lir manj vsako štirimeseč-e, to je 36.000 lir v letu. Takšno var-evanje ne bo mogoče ne jutri ne ©jutrišnjem, dobro pa bi bilo, ko
1	vsak posameznik upošteval že od ega trenutka nasvete, ki jih dajejo menjeni izvedenci.
Za razsvetljavo bi bile mnogo bolj kononvčne od običajnih žarnic ne-nske luči. Dražje so seveda, pa udi za inštalacijo je treba odšteti eč denarcev, toda kaj kmalu se imortizirajo: njihova doba traja-ija je šestkrat daljša, porabijo pa »olovico manj električnega toka kot radicionalne žarnice, in to ob ena-:j jakosti razsvetljave.
Pralni stroji in stroji za pomiva-ije kuhinjske posode: zagnati jih :aže šele, ko so zvrhano napolnje-ii, sicer se dober del toka porabi ,a prazen nič. Pogosto jim je treba istiti filtre, operativni programi pa laj bodo naravnani na krajši čas n nižjo temperaturo vode.
Vodni grelci naj bedo deležni še >rav posebne pozornosti. Če je gre-ec prevelik, utegne ostati del šepnete vode neizkoriščen, kajti dolžila veznih cevi botruje razprševanju oplote. Grelec naj bo nameščen čim iliže viru, iz katerega črpaš vodo; 5e je ta vir daleč, potem si name-ito enega velikega priskrbiš rajši iva manjša grelca. Termostat, K. kale temperaturo vode, lahko narav-laš do 60 stop. C., ne pozabi pa, da se da naravnati tudi na 40 stopinj: /oda bo vseeno topla, poraba toka pa oliže viru, lahko naravnaš do 60 stopinj Celzija, ne pozabi pp ,da se da naravnati tudi na 40 stopinj: voda Im vseeno topla, poraba toka pa manjša. Sploh pa naj bo grelec prižgan ponoči, da imaš zjutraj top-
lo vodo, in ne podnevi.
Hladilniki: idealna lokacija je tam v stanovanju, kjer je najhladneje, razdalja med hrbtnim delom stroja in steno pa naj bo takšna, da bo dovoljevala zadostno zračenje. Pri uravnavi termostata izberemo nižjo temperaturo, seveda vsekakor tako, ki to zagotavljala ohranitev jestvin ali. pijače: višja temperatura je v bistvu potrata in tudi ni potrebna. Vratca hladilnika ter še zlasti zamrzovalnega oddelka odpirajmo strogo po nuji, torej čim manjkrat, in še tedaj za čim manj časa. da pač preprečimo uhajanje hladu. Plast ledu na notranjih stenah hladilnika naj ne doseže 5 milimetrov; če odhajanje ni avtomatično, potem ga opravljaj ročno, in to po navodilih tovarniške knjižice
Tudi pristojni dejavniki Evropske gospodarske skupnosti s- mišljenja, da bi lahko tovarnarji izdatno prispevali k štednji elektrike. Njeno porabo bi lahko v hladilnikih skrčili za polovico, v strojih za pomivanje kuhinjske posode za 25 od sto, v pralnih strojih za 20 od sto in v štedilnikih kar za 40 od sto. Indu-strijce je treba v tem smislu kajpada spodbuditi in iznešen je bil predlog, naj 'i na vsak gospodinjski stroj nalepili etiketo z oznako, koliko električnega toka stroj porabi.
Eden aretiran in eden priprt
zaradi hudega pretepa
Na poziv anonimnega telefonista so agenti letečega oddelka v zgodnjih včerajšnjih urah pohiteli v Ul. Toti. kjer je ležal’ na asfaltu 51-letni Aristide Formentin iz videmske pokrajine. Bil je ranjen po hrbtu, obrazu in prsih in je težko dihal. Medtem ko so ranjenca prepeljali v bolnico, so agenti v bli žini dohiteli 39-letnega Giordana Casagrandeja in 38-letneea Emilia Babich, ki sta kazala vidne znake vinjenosti. Po pričevanju nekaterih stanovalcev bližnjih hiš, je Casa-grande med hudim sporom pretepel Formentina, medtem ko je Ba bich prisostvoval, ne da bi posegel. Casagrande je v prvem tre nutku priznal dejstvo, nato pa za nikal vse. Na kvesturi so ga vsekakor aretirali zaradi namerne po vzročitve poškodb, Babicha na so priprli. Ranjenega Formentina so sprejeli na kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 30 dni.
Občni zbor sekcije SDGZ za zunanjo trgovino
V okviru priprav na redni občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki bo v novembru, se je sinoči odvijal občni zbor tržaške sekcije za zunanjo trgovino, ki vključuje tudi podjetja iz področja trgovine na debelo, industrije, bank in špedicije.
Prisotnim članom SDGZ, ki bi se pa lahko v večjem številu odzvali ob tej pomembni priložnosti, je podal poročilo o delovanju predsednik sekcije Jure štavar, ki je poudaril uspešen razvoj stikov z odgovornimi gospodarskimi krogi skoraj vseh republik matične domovine (v novembru bo SDGZ ponovno gost GZ Srbije) ter uveljavljanje slovenskih gospodarstvenikov v strukturah večinskega naroda in pozval k večji aktivnosti člane in novi odbor sekcije. V slednjega so bili ob zaključku zbora izvoljeni Dušan Košuta, novi predsednik, ter člani odbora Stanislav Bole, Franko Fabec, Paolo Furlani, Viktor Kralj, Marino Košuta, Miran Kuret, Vojko Mi jot, Al-do Oberdank, Marino Pečenik, A-drijan Semen, Vito Svetina, Jure Štavar, Silvij Tavčar in Edi Vodopivec.
Občni zbor združenja obrtnikov
V sejni dvorani tržaškega velesejma je bil v ponedeljek občni zbor združenja tržaških obrtnikov, ki so se ga udeležili med drugimi občinska odbora organizacije iz Milj in Devina - Nabrežine ter 21 vodstev raznih obrtniških panog. Na srečanju so razčlenili probleme obrtništva v pokrajini, deželi in na splešno tudi v vsedržavnem merilu ter so dali velik poudarek prispevku obrtnikov državnemu gospodarstvu. Ob koncu razprave, v katero so posegli številni prisotni, je občni zbor izpolnil vrsto statutarnih obveznosti.
ZARADI NAJAVLJENIH 2.300 ODPUSTOV NA JUGU
Zaskrbljenost med uslužbenci tržaške blagovnice STANDA
Okrnitvi kadrov tudi pri nas bi utegnila botrovati splošna gospodarska kriza in zredčitev kupcev
Vodstvo družbe Standa, ki ima vzdolž Apeninskega polotoka razpredeno gosto mrežo veleblagovnic, pa tudi jestvinskih tržnic, je, kot znano, naslovilo 2.300 uslužbencem svojih obratov na Jugu odslovilno pismo. To dejansko pomeni, da bo Standa, ki jo nadzoruje koncern Montedison, zaprla v južnih predelih države dobro polovico prodajnih enot. In zakaj? Zato, ker se ji je preustrojitveni ali sanacijski načrt iz leta 1977 izjalovil ter obstaja nevarnost, da se bolezen raztegne. Udarimo torej po Jugu, da bo Sever živel.
Toda tudi v severni Italiji so predvideni odpusti; tako na primer v sami Lombardiji, kjer ima družba sedež. Ker pa imamo blagovnico Stande tudi v Trstu, se upravičeno lahko vprašamo, kaj bo s tukajšnjimi 140 do 150 uslužbenci, po večini dekleti. Vprašanje ni iz trte izvito. Spričo gospodarskega bankrota, ki mu gre naše mesto naproti, je že marsikateri podjetnik pobral šila in kopita ter se usidral v notranjščini, kjer baje bo-
lje uspeva. Osebje tržaške Stande je torej upravičeno zaskrbljeno. Tembolj še, ker so se jugoslovanski nakupi pri nas zredčili, zlasti pa, ker kaže, da namerava vodstvo družbe sploh ukiniti v vseh svojih obratih v državi živilske oddelke. Ker so nedonosni, pravijo. Nadomestili naj bi jih z oddelki za oblačila in obutev: v Trstu po logiki s prodajalnami farmeric, ki itak niso namenjene le jugoslovanskim kupcem, ampak romajo tja globlje v vzhodno Evropo.
No, zaenkrat se tržaškim nameščencem Stande ni bati, vsaj tako menijo v sindikalnih krogih, ki pa vseeno opozarjajo na nevarnost, da utegne vsaj delna okrnitev prizadeti tudi to blagovnico, čeprav morda šele prihodnje leto. Stanovske organizacije trgovskih uslužbencev v sklopu enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL so za pojutrišnjem napovedale solidarnostno stavko osebja vseh italijanskih veleblagovnic v podporo južnim kolegom; trajala bo ves dan
liimiiiiiimtriiiiiMiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiliiiiilill
PRIPRAVILA JO JE TRŽAŠKA TV POSTAJA
Zanimiva televizijska oddaja o vključevanju handikapiranih
•	Zaradi popravil na Ul. Commer-
ciale bodo v prihodnjih dneh uvedli enosmerni promet s Trga Škork-lja proti Ul. Pauliana; obenem bo prepovedano parkirati v Ul. Pauliana v odseku mOd 'fll.tSdrtrtrrer-ciale in Ul. Gaspare Gozži. ‘	'■'*
,\n’ i	f I pr*rK ✓%'**.*
•	V priredbi Ljudske knjižnice bodo jutri ob 18.30 v razstavni dvorani v Ul. Teatro Romano 7 odprli razstavo «Pisana Furlanija*. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi novo knjigo Alda Bressanuttija.
žnjevzhodnih naftnih polj. Ljudje so torej pričakovali, da jih bodo oblasti — pa naj bedo to krajevne, deželne ali državne — le seznanile, če in kaj se kuha. Pa jih niso in nastopile so zimske temperature in danes smo 15. oktobra, to je v času, ko so lani prebivalci devinsko - nabrežinske, zgoniške, repentabrske, dolinske in tržaške občine smeli odpreti radiaterske ventile, ki urejujejo centralno (ali etažno) ogrevanje (miljska občina je v tem pogledu zakasnila za 15 dni).
V resnici se nič ni kuhalo. V zavesti, da prebivalstvo sploh ni pozabilo tistega prvega člena, so javni upravitelji ta člen pozabili; kdor pa ga ni, ni smatral za potrebno, da spomin nanj osveži’ tudi občanom. In tako so se nekateri že zbali, da bodo zmrzovali v nedogled.
Upravičenost splošnega negodovanja poudarjamo sicer le*'načeloma, da tako opredelimo dani odnos javne uprave ao "ljudi. Kajti mimo «pczabljivesti» odgovornih se nam vsiljuje sum, da so se nad prvim mrazom najbolj vneto potožili tisti, ki so bili v preteklosti navajeni ogrevati svoja stanovanja tja do 25 ali 26 stopinj ter koracati iz ene sobe v drugo v hlačkah in lahki majici. Minulo zimo tega niso smeli, zdaj zopet lahko. Seveda proti vsem pravilom o tako nujnem varčevanju; tistim nenapisanim, ki nam jih narekuje zdrava pamet in skrb za bodočnost.
Stanovanja si lahko torej zaenkrat po mili volji grejemo, a v mnogih primerih le na papirju. V primeru centralne kurjave odvisi to pač od hišnega skrbnika, oziroma stanovanjskega upravitelja.
Tudi sicer so tedaj križi in težave, saj se v enem in istem poslopju interesi posameznih družin prepo-gostekrat križajo. Z etažnim (avtonomnim) kurjenjem teh problemov kajpada ni.
Kaj pa na šolah? Tudi tam je neinformiranost povzročila zmedo, tako da skoraj nikjer v naši pokrajini doslej niso zakurili. Tržaška občina je na primer šele pred-sinočnjim odredila začetek ogrevanja na šolah Kraške planote ter v otroških jaslih in vrtcih v mestu s pripombo, da pričakuje navodil z vrha. Navodil ki seveda za sedaj ne bodo prišla. Podobno velja za druge občine Tržaškega.
«Sprostitev ogrevanja* seveda nikakor še ne pomeni, da bomo kurilne naprave upravljali, kakor se nam zljubi, do konca bližnje zime.
V vladnih krogih in predvsem v krogih glavnega ravnateljstva za energetska vprašanja na ministrstvu za industrijo trenutno ni slišati o ponovni uvedbi ukrepov, ki bi enako kot lanski ali po njihovem vzoru časovno in temperaturno o-mejevali segrevanje. Tudi zato ne, ker se lanski poizkus ni kdo ve kako obrestoval oziroma so njegovi sadovi pod pričakovanji.
Statistika pravi, da je bilo preteklo zimo na skupni porabi 10 mi-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
«0rient express», petičneži in Melona
Kako lahko konkretno vključimo prizadetega človeka v družbeno tkivo, kako mu lahko nudimo primerno delovno mesto, kaj se je v tem pogledu že uresničilo, kakšni so načrti za v bodoče. Televizijska oddaja «Pajčevina», ki je bila na sporedu sinoči na tretjem televizijskem omrežju, je imela kot temo prav problem handikapiranega človeka na delu. Oddaja je sad skupnega dela tržaške pokrajine in oddelka Rai za Furlanijo - Julijsko krajino ter predstavlja nadaljevanje akcij v prid handikapiranih, ki smo jih letos poleti združevali pod simbol «Predstava in mesto*.
včerajšnja televizijska oddaja je bila prva izmed štirih, ki so v programu. V pičlih tridesetih minutah smo si lahko osvežili spomin na gledališke predstave letošnjega poletja, kjer so se prvič srečali prizadeti ljudje s tradicionalnimi gosti gledališč. Glavni namen oddaje pa je bil prikazati, kako lahko prizadetemu človeku nudimo primerno delovno mesto in mu tako pomagamo iz emarginaci-je. Čeprav deluje zakon 482/68 o obvezni zaposlitvi handikapiranega človeka v tovarnah in" podobnih velikih proizvodnih objektih le malo časa, smo v tem pogledu v Trstu precej napredovali; v tovarni VM v industrijski coni že več let delujejo trije prizadeti ljudje. S pomočjo malenkostnih sprememb
Počasi in umirjeno, kot se pač spodobi za priletnega gentlemana. ki so mu slavna zgodovina in galantne avanture v ponos in breme, je včeraj zjutraj prisopihal na tržaško železniško postajo sloviti «o-rient eipress». široki, mehki, sila udobni naslonjači, s cvetjem okrašena stekla, lesene intarzije, postelje, ki te kar vabijo v oblazinjen Morfejev objem, tfumoir*, restavracija, kopalnice, voz za kramljanje in razvedrilo; kosilo, ki ga pripravlja *chef» H. Eglin, servira pa «maitre» Griinenfelder in ki ga gostje pridno zalivajo z dragocenim, penečim se šampanjcem.
Kot konec prejšnjega in v začet ku sedanjega stoletja je tudi sedanji Korient eipress» simbol razkošja. izstopanja iz poprečja. Med voznin po «skrivnostnem Orientu» se pletejo splekle, nova ljubezenska
lijonov ton prihranjenih le okrog 600.000 ton plinskega olja (gazolina) v vrednosti 150 milijard lir; poprečna družina pa je privarčevala nekaj manj kot 10.000 lir od 15. oktobra 1979 do 15. aprila letos. O-čitno je, da se zoper potrato kuriva velja boriti še kako drugače in v prvi vrsti morda s pregovarjanjem porabnikov, naj ta dragocena energetska sredstva kar se da smotrno uporabljajo in samo po potrebi. Kakšen smisel ima, denimo, da je radiator odprt ves božji dan?
minister za industrijo Bisaglia pravi, da izgledi na področju splošne energetske oskrbe v Italiji za sedaj niso zaskrbljivi, da pa iraško - iranska vojna in zadnji poviški naftnih cen, za katere so se odločile države članice OPEČ, narekujejo sila oprezno ravnanje z rezervami in tekočo razpoložljivo stjo petrolejskih izdelkov. Za primer,’ da bi se razmere poslabšale, pa je minister že zasnoval načrt o racioniranju tekočih kuriv, ki bi prizadelo zasebno porabo:	znova
naj bi omejili vožnje z avtomobilom in ponovno tudi ogrevanje stanovanj.
MED SINOČNJIM NALIVOM NA TRBIŠKI CESTI
ČELNO TRČENJE MED FIATOMA 131
Tri osebe ranjene
Med sinočnjim hudim nalivom je ob 20.15 prišlo na državni cesti 202, nedaleč od bencinske črpalke pod mostom za Gabrovec, do hujše prometne nesreče, ki le za las ni terjala smrtnih žrtev. Čelno sta namreč trčila avta fiat 131, v katerih so se vozile štiri osebe.
Prvega .je upravljal 39-letni Giam-paolo Biasoli iz Ulice delle Milizie 9/4, Ob njemu je sedela njegova 36-letna žena Anna, na zadnjem sedežu pa 10-letna hčerka Alessia. Vozili so proti Tržiču, ko so v bližini bencinske črpalke opazili avto, ki je prihajal iz nasprotne smeri in je vozil vijugasto. Nenadoma pa je zavil na njihovo stran cestišča in skoraj čelno trčenje je bilo neizbežno. Med nesrečo je najhujše poškodbe zadobila Anna Biasioli, za katero so si zdravniki v prvem trenutku pridržali prognozo, a so čez nekaj ur ugotovili, da se bo morala zdraviti 30 dni. Na nevrokirurškem oddelku so ugotovili, da je zadobila poškodbe na glavi, na obrazu, zlom nosne kosti, verjetni zlon kolena in zlom gležnja. Zaradi pretresa možgan je tudi izgubila spomin.
Giampaolo Biasioli je zadobil v glavnem poškodbe po obrazu in se bo moral zdraviti 15 dni. Niso ga sprejeli v bolnico, ker tega sam ni hotel. Verjetno je želel biti ob hčerki, ki se med nesrečo ni poškodovala, a se je hudo prestrašila.
Voznik drugega fiata 131, 43-letni Fabio Bertoli iz Ulice Moreri 11/1, pa se bo moral zdraviti na nevrokirurškem oddelku 10 dni zaradi u-darcev v glavo in ran po obrazu. Tudi on je začasno izgubil spomin.
Dinamiko nesreče niso karabinjerji iz Nabrežine, ki so prvi prihiteli na kraj nesreče, še povsem ugotovili. Zelo verjetno je vsekakor, da je Bertoli iz še neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom in da je nato treščil v nasproti vozeči fiat 131. Vozili sta popolnoma zmečkani, na odpad jih je >dpeljalo podjetje Švara.
Na sliki hudo poškodovana fiata 131.
razmerja, nove vezi med šarmantnimi damami, ki poplesujejo v svojih bogatih oblekah od kupeja do bara, od bara v tfumoir», v dnevni vagon, in nič manj elegantnimi gospodi, ki navidez mirno vlečejo cigaro, si nazdravljajo s šampanjcem (seveda, če je dom perignon), z viskijem (chivas regal) ali konjakom (ki prav tako i.e sme zdrkniti pod raven martella s štirimi zvezdicami).
Vse je razkošno, preračunano in... lažno. Vozovi so novi, slabe kopije nekdanjih, lesene intarzije je izrezljal pred letom ali dvema spreten obrtnik po kopiji nekdanjih, stekla so polirana industrijsko, vzorci serijski. In kot vagoni, so lažni tudi potniki: nobene grofice, nobenega princa, nobene Mate Hari ni med njimi, razen če niso kupili plemiškega naslova za težke milijone.
Večinoma so to movi bogataši», ki so svoje tekoče račune in listnice napajali z dobički raznih špekulacij, ki hočejo zajetnosti listnice ustrezen zunanji blišč in ki jim zato ni žal odšteti milijončka za petdnevno potovanje z lažnim orient eipressom A vendar, če jim je do razmetavanja, njihova stvar. Kvečjemu se človek nekoliko škodoželjno vpraša, kolikšen dohodek so prijavili davkariji in se tolaži z neokusnostjo reprize. Vprašanje, ki se nam poraja pa je, ali je bilo res potrebno, da sta vlak s petičneži na postaji pričakala občinska odbornika Seri in Gambassini in ju pozdravila v imenu mesta? Ali res nista vedela, kako bi lahko bolje izkoristila čas? «Orient eipress* s svojim tovorom mili;ard se nam le zdi vreden u-radnega sprejema občinske uprave, pa naj bo tudi melonarske.
• Prvi koncert iz ciklusa Glasbena srečanja bo na sporedu jutri ob 18.30 v baziliki sv. Silvestra. Predstavil se bo duo Klein - Oprean, ki bo na čelo in klavir zaigral Beethovnove, Schubertove, Valentinije-ve in Franckove skladbe.
na traktorju viličarju in na na pravah ciklostila so upravni organi tovarne rešili težave dveh huje prizadetih fantov, ki imata danes v rokah delovno mesto tretjega nivoja s plačo nad pol milijona lir.
V	isti tovarni je dobilo svojo prvo zaposlitev tudi tridesetletno dekle, ki je od rojstva paraplegik. Zanjo so morali deloma spremeniti vhodna vrata, da lahko redno prihaja v tovarno, kjer je že leto dni telefonistka.
Na precej drugačni ravni pa lahko postavimo kmečko zadrugo, ki deluje na hribu Sv. Pantelejmuna, kjer dela pet handikapiranih oseb.
V	glavnem gojijo povrtnino in obdelujejo zemljo, pridelek pa dnevno prevažajo v Trst, točneje v kuhinje psihiatrične bolnice. Prav v sklopu psihiatrične bolnice pa so ustanovili različne tečaje, kjer se prizadeti ljudje lahko izučijo v knji-govezništvu in v drugih obrtih.
Oddajo, ki jo vodi koordinator EGS Augusto de Bernardi, obogatijo tudi intervjuji s tistimi ljudmi, ki imajo v tržaški javnosti stalne stike z' že omenjeno problematiko handikapiranega človeka. Tako so na včerajšnji oddaji posegli med drugimi tudi Odorico Pi-tacco, ki predstavlja družine handikapiranih oseb, A. Aprea, ki je govoril v imenu pokrajinskega tirada za delo, P. Tria, ki je zagovarjal stališča sindikatov, ter F. Gervasio, organizator poletne dejavnosti «Predstava in mesto*.
Sinočnjo televizijsko oddajo so predstavili prisotnim oblastem in časnikarjem včeraj dopoldne na sedežu Rai. V teku prijaznega srečanja je Augusto de Bernardi orisal važnost oddaje ter poudaril pomen, ki ga imajo tržaške dejavnosti za handikapirance v luči leta 1981, ki ga je Organizacija združenih narodov proglasila za *leto handikapiranca». Prav v tej luči se bo treba boriti za uresničitev nadaljnjih točk programa EGS za vključevanje handikapiranih v družbeno tkivo, (eva)
Izgubljeno — najdeno
V mesecu septembru so na občinskem ekonomatu zbrali naslednje izgubljene predmete:	dve listnici
(ena z denarjem, druga brez), žensko zapestno uro, srebrno zapestnico, dve leči za naočnike, šop ključev, italijansko in tujo valuto. Kdor je izgubil navedene predmete in denar, naj se zglasi na Trgu Unita št. 4 (m. nadstropje, soba 129) od 9. do 12. ure.
• Sekcija KPI tovarne Velikih motorjev prireja v soboto, 18. t.m., v prostorih krožka Rinaldi (Ul. Ma-donnina 19) javno zborovanje o vlogi boljunske tovarne, na katerem bo imel glavni referat politični tajnik sekcije KPI Velikih motorjev Mauro Bezzi. Zborovanja se bo u-deležil tudi poslanec Antonino Cuf-faro.
gSlwNOSK°
criAi i<
gledališče V TRSTU
KULTURNI DOM Sezona 1980-81 LUIGI PIRANDELLO ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST komedija v treh dejajnih danes, 15. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED D - mladinski v sredo
v soboto, 18. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota po premieri Sprejemamo vpisovanje abonmajev vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 — tel. 734265. Vse abonente prosimo, da pri blagajni dvignejo svoje izkaznice!
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
Podružnica NABREŽINA
Obveščamo vse zainteresirane, da bo prva vaja otroškega pevskega zbora KRAŠKI SLAVČEK danes, 15. t.m., ob 14.30 na šoli v Nabrežini.
Izleti
Zadruga planinski dom «Mangart» prireja v nedeljo, 19. t.m. avtobusni izlet v Žabnice z ogledom planinskega doma. Izletniki se bodo nato peljali do Belopeških jezer. Odhod ob 8. uri izpred sodne palače (Fo-ro Ulpiano). Vpisovanje vsak dan na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20 v uradnih urah.
Združenje Union priredi ponovno enodnevni izlet v Kumrovec v nedeljo, 19. oktobra 1980. Program izleta obsega ogled Titove rojstne hiše, kosilo v Krškem. Zaključni letni izlet bo 26. t.m. v Jesolo. Vse informacije na sedežu, Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 ob torkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure.
PD - MK Slovan priredi 19. okt. izlet v Benetke (z vlakom). Vpisovanje danes, jutri in v petek od 20. do 21. ure v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. Cena izleta je 6.000 lir.
Foto Trst 80 organizira v nedeljo, 19. t.m. srečanje z beneškim foto-krožkom in fotografski izlet po Benečiji. Odhod ob 8.30 s Trga Ober-dan mimo hotela Pošta v Sesljanu. Sestanek je v Čedadu ob 9.30. Zainteresirani naj se telefonsko javijo v uradu Zveze slovenskih kulturnih društev (SPZ) - telefon 767303 do petka popoldne. Prijavljene! naj ne zamujajo.
ŠK Kras in PD Rdeča zvezda prirejata v nedeljo, 26. t.m., avtobusni izlet po Istri. Obiskali bomo Hrastovlje, Motovun, Pazin in Rovinj. Vpisovanje pri Liljani Kralj, Salež (tel. 229-375) in pri Jožku Miliču, Zgonik (tel. 229-2^9).
Prosveta
PD Primorec - Trebče priredi v petek, 17. oktobra, ob 20.30 v Ljudskem domu gostovanje dramske skupine SPD Tabor z Opčin z «ME-LONARJADO* (melonarska šagra s petjem). Napisal in režiral Drago Gorup.
Prispevki
V	spomin na starše, sestre in brata daruje hči in sestra Pepca Fabjan 10.000 lir za Dijaški dom.
V	spomin na Franca Malalana daruje Pepca Fabjan 5.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
Ob prvi obletnici smrti dragega brata Danila Lovriha daruje sestra Draga Kosmač (Dolina 22) 10.000 lir za Vido Pično-Ricmanje.
V	počastitev spomina Mirjanine mame Mire Sodnikove darujeta Jelka in Dragica 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob 2. obletnici smrti drage mame Terezije Bucik darujeta Gizela in Rafko 10.000 lir za Dijaško matico.
Družini Kalc izražata svojcem dragega Marjota Križmančiča globoko in občuteno sožalje.
Ob izgubi dragega Marjota Križ-mančiča izreka ŠD Zarja iskreno sožalje svojemu podpredsedniku Al-du ih odborniku Robertu.
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš dragi oče, nono in stric
MARJO KRIŽMANČIČ
(Kusov)
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 16. t.m., ob 15. uri iz niše žalosti, Bazovica 199, v vaško cerkev in nato na domače pokopališče v Bazovici.
Žalujoči: hčere Marija, Ema in Štefanija z družinami, nečak Pepi z družino in drugi sorodniki
Bazčvica, Trst, Sežana, Gropada, 15. oktobra 1980
Žalovanju se pridružujeta družini Franco in Machnich.
Katinarski otroci so se poklonili spominu štirih bazoviških junakov
SREDSTVA ZA DVELETJE 1980-81
Dežela namenila za potrebe Goriške nakazila za 100 zadružnih stanovanj
Gradili bodo v Gorici (48 stanovanj), Koprivnem (16), Zagraju (12), Tržiču (12) in Krminu (12) - Zadruga za Pevmo in Podgoro ni dobila nakazila - Kje graditi na področju goričke občine, ko so zemljišča že skoro pošla ?
Pred nekaj dnevi so se učenci katinarske osnovne šole «Fran Milčinski* v spremstvu učiteljev in staršev podali na bazovsko gmajno, kjer so se poklonili spominu štirih bazoviških junakov. Ob priliki so
pred spomenikom posneli gornjo sliko
Gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo gostovalo z otroško igro Snež-ba kraljica (Andersen - Košuta) v Izoli danes, 15. oktobra.
VERDI
Pri gledališču Verdi se zaključuje abonmajska kampanja za sezono 1980/81. Kot je bilo napovedano, no letos na sporedu deve. predstav. Urnik je nekoliko spremenjen in sicer: vse predstave se bodo pričele °b 20. uri, ob nedeljah ob 16. uri, nb sobotah (red S) pa ob 17. uri.
Pri blagajni gledališča so na razpolago abonmaji za red H, jutri pa bodo pričeli razdeljevati abonmaje *a red A in S.
Avtonomna ustanova občinskega gledališča VERDI napoveduje za prihodnje dni avdicije, katerih na-nien je najti nove pevce za gledališki zbor. Avdicije so za vse gia sove, posebno zanimanje je za base.
Za vse informacije naj se interesenti obrnejo na persona'ni urad gledališča Verdi - tel. 62-931.
teatro stabii.e
Pri osrednji blagajni, , Pasaža Protti, ter na delavskih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gledališki abonma 1980/81. Popusti za delavce, študente, upokojence in mladino. Potrditev reda «stalni* še danes, 15. oktobra.
PELLICCERIA
C E R V O
Priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbira Najnižje cene v naši . deželi TRST, Viale XX. settembre 16 Tel. 796-301
■	' v- ■
Kino
Ariston 16.00 «Voltati Eugenio*. Režija L. Comtncini. Saverio Marconi, Lelia Di Lazzaro. Barvni film,
Nazionale 15.30—22.00 «Clito’: peta-lo del sesso*. Barvni film. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Eden 16.30 «Antropophagus». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «Chissa porche... capita-no tutte a me». Bud Spencer.
Excelsior 16.00 «American gigolo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 — 22.15 «Provaci ancora Sarm. W. Allen, D. Kea-thon.
Penice 16.00 «L'impero colpisce an cora* L.arvn' film za vsakogar
Mignon 15.30—22.00 «Ancora tu ma-ledetto sbirro*. Baryni film.
Filodrammatico 15.30—22.03 «Super-parno girls in col lege svedsse* in «La locanda de!l'ai!er-ra mutrn-da». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «La ripetente fa l’oc-chietto al preside*. A. M. Rizzoli, L. Banfi.'
Cristallo 16.45 «Qua la mano*. A. Celentano, E Montesano.
Vittorio Veneto 16.30 «11 boxer e la ballerina*. G, Scott, B. Harris,
Capitol 16.30 «La Cicaia*. A. Fran-ciosa in V Lisi Barvni film. Prepovedan mladini pod 18;- letom.
Moderno 16.00 «0rnxai-non c’e piu scarnpo*, Paul Newrnan,„ Jacrjue-line Bisset, William Holden.
Volta 16.00 «Buon compleanno To-polino*. Barvna risanka.
Koncerti
Glasbena matica obvešča, da se je pričelo vpisovanje abonmajev za koncertno sezono 80/81.
f Čestitke
Te dni so praznovali rojstne dneve GIZELA, IZTOK in STANKO SMOTLAK. Vso srečo, mnogo zdravja in zadovoljstva jim iz srca želijo Cvetko, Dragica in Željka z družinami.
GROZDJE ZA VINO
•’'^^tSUPER0RTC*FRUTTIC0L0 ~ Tr9 Cagni 1	"r&r*
jRV ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21
SAMO IZBRANO GROZDJE; BELO - ČRNO - MUŠKAT
Včeraj - danes
Danes, SREDA, 15. oktobra TEREZIJA
mce vzide ob 6.22 in zatone ob •20 — Dolžina dneva 10.58 — Lu-• vzide ob 12.05 in zatone ob 21.30.
Jutri, ČETRTEK, 16. oktobra JADVIGA
reme včeraj: najvišja temperatu-1 16,5 stopinje, najnižja 10,8, ob uri 15,7 stopinje, zračni tlak •09,5 mb narašča, veter 17 km na 'o jugozahodnik, vlaga 66-odstot-i, nebo pooblačeno, morje razgi-ano, temperatura morja 18,2 sto-
ROJSTVA IN SMRTI
tODILI SO SE: Lorenze Stenta, ristian Arnoldo, Martin Guštin. •MRLI SO: 84-!etna Anna Vidali, letna Carmela Quaiat, 61-letni Ar-ndo Alessio, 70-letna Terasa De Uegrini vd. Giovannini, 77-letni trio Visintini, 84-letni Giovanni egorin, 85-letna Margherita Da-ani vd. Calcina, 85-letna Annun-ta Fantozzi vd. Frausin, 71’etni rtunato Benco, 80-letna Matilda
Novelli vd. Salmi, 67-letna Maria Bartole vd. Petrani, 79-letni Vittorio Stocca, 86-letni Vincenzo Fran-ceschini, 67-letni Andrea Kreus.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
lekarne v okolici
Boljunec: tel. 228-124. Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211(811: Prosek: tel 225-141; Božje polje. Zgonik: Ael: 225 596; Nabrežina; tel 200 121: Sesljtn: tel. 209 197; Žavlje tel. 213137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba "d 21 d< 8 ure tel 73267. predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8 do 20 ure. tel 68441.
Izjava o domnevni smrti
S prošnjo z dne 12. 12. 1979, naslovljeno na Tržaško civilno in kazensko sodišče, Gruden por. Živec Ivana roj. v Zgoniku 14. 10 1904 je zahtevala, da se proglasi domnevna smrt Gruden Aloizije roj. v Zgoniku 14. 1. 1904, ki se je izselila v Argentino 12. 7. 1928, od koder se ni več vrnila in ni dala več glasu.
Kdorkoli bi kaj vedel o njej, naj to sporoči Tržaškemu sodišču v roku šestih mesecev od objave tega oglasa.
Trst, 10. oktobra 1980
Razna obvestila
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča vse člane, da je v veljavi nov umik sedeža SSŠ. Sedež je odprt cb ponedeljkih in četrtkih od 11. do 12. ure, ob torkih in petkih pa od 16. do 18. ure. Navedeni umik je začasen. Morebitne spremembe bodo pravočasno objavljene.
PD Slovan obvešča abonente SSG, da je abonma za sezono 1980/81 na razpolago ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 20. do 21. ure v prostorih Gozdne zadruge ng Padričah, izjemoma za Padričarje in Gropajce.
Glasbena matica vabi vse zainteresirane študentke višjih šol in fakultet na avdicijo za novoustanovljeni dekliški pevski zbor. Avdicija bo v torek, 21. t.m., ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma — Ul. Pe-tronio 4.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
RAČUNOVODJE s prakso in pripravnike vabimo na sodelovanje. Ponudbe pod šifro »Pisarna*.
KUPIM hišo (tudi staro), stanovanje ali zemljišče. Telefonirati na št. 228390.. '
OSMICO j^ lpfjprla Karmela Cussigh V Gorica	Corsica 7,. Tjo^i
pristno belo in črno vino.
IŠČEMO rabljeno kuhinjsko opremo. Telefonirati na 732456 v uradnih urah.
IŠČEMO družino, ki bi sprejela v varstvo 9-letnega dečka. Telefonirati r,a tel. št. 775454, od 20.30 do 21.30.
PRODAM po polovični ceni novo peč ha gorilno olje za centralno kurjavo (42.000 cl) znamke bu-derus. Telefonirati od 19. do 21. ure na št. 200543.
GROZDJE za vino prodaja Kmetijska zadruga v Trstu (Terza Tra-versale Est, industrijska cona) in v Boljuncu (pri šoli).
OSMICA pri Lupincu v Praprotu bo odprta še danes. Toči belo in črno vino.
NUJNO iščem stanovanje v najem, po možnosti v centru mesta Telefonirati cd 9. do 11. ure zjutraj na št. 60227.
UGODNO prodam skoraj nov grelec za živila. Informacije po telefonu 0481 - 882163.
POTREBUJEMO več izvodov knjige «G. Prina: Splošno knjigovodstvo* za dijake HI. razreda DTTZ «Žiga Zois*. Prosimo bivše dijake, naj knjigo odstopijo. Lahko telefonirajo v tajništvo zavoda - tel. 54356.
MIZARJA - izkušenega za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem kategorije B iščemo. Telefonirati na štev. 54-390.
UGODNO prodam skoraj nov dvobr-zinski moped 49 C. Telefonirati ob večernih urah na tel. štev. 0841 — 882230 (odg. Tomšič).
PRODAM motorni čoln znamke fiart. Dolžina 3,60 m Telefonirati na št. 225-654.
PRODAM avtomobil mini pioris 1000, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Telefonirat* od 13. do 14. ure na telefon štev. 228-723.
JEEP vvilis s prikolico registrirano kot tovornjak ->. letna taksa 7.000 lir v dobrem stanju prodam. Telefon 432-36
PEČ na drva in premog v dobrem stanju kupim. Telefonirati v opoldanskih urah na tel, štev. 226-265.
L. , ■
HANCA’ D! ČHFDITO Ol THIESIE 1HŽAŠKA K (1 f: D IT Ki, A BANKA
v V>\	S. P. A. ; .
•T«st - iyLi'r. a k vn.rt io;r '■.TL* ai-44Q
14. 10. 1980
Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterlipg Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola^ Holandski Lorin* Danska krona Švedska krona Norveške krona Drahma Mali dinar Veliki dinar
859,-
2050,-
1730,-
518.—
202,75
28.75 473,-
66.75 730,-434,— 153,50 204,-172,-
16.—
27,-
27,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
V zadnjem času, vštric z vprašanjem sodnih izgonov iz stanovanj, je prišlo spet v ospredje vprašanje gradnje cenenih stanovanj s pomočjo javnega denarja in s tem v zvezi razpoložljivost stanovanj tako za nove družine kot za tiste, ki morajo. zapustiti stanovanje upoštevajoč sodnijsko odločitev. Stanovanjskega vprašanja pa ne bodo rešili niti v Gorici v kratkem času, pa čeprav je v Gorici pomanjkanje stanovanj sorazmerno s številom prebivalstva manjše kot v drugih mestih. Sodnih izgonov je v tem trenutku le petdeset, za nekatere teh bodo najbrž občina in druge javne ustanove našle ustrezno stanovanje. V nekaterih primerih pa stanovanja ne bo. Pa čeprav je v mestu več desetin praznih stanovanj. Nekateri pravijo celo, da jih je petsto, a to število se nam zdi zares pretirano. Gre v večini primerov za stara stanovanja, v katerih ni primernih sanitarij, centralne kurjave, v katere je treba vložiti kakih deset milijonov, če hočemo napraviti iz njih vsaj za silo vseljivo hišo. In marsikateri hišni lastnik, v velikem primeru starejša oseba, ne bo vlagal denarja v tako stanovanje, za katero bo lahko iztržil ne več kot sto tisoč mesečnih lir pravične stanarine. Stanovanja ostajajo tako prazna.
Na drugi strani pa kasni tudi gradnja ljudskih stanovanj in tistih, ki jih gradijo razne stanovanjske zadruge z deželnim ali državnim prispevkom. Pred dvema letoma je dežela že porazdelila med zainteresirane precej denarja iz kvote za dveletje 1978-79. Gorica je bila v deželnem okviru v tem privilegirana, saj je precej stanovanjskih zadrug dobilo denar in marsikatera hiša teh stanovanjskih zadrug je že pod streho. Takrat so prosilci dobili 24 milijonov lir posojila pod zelo ugodnimi kreditnimi pogoji (dvajsetletno posojilo z obrestmi med tremi in devetimi odstotki, kar je odvisno od dohodkov prosilca), kar naj bi zadoščalo za tri četrt vsote, ki je bila potrebna za tako zadružAo-ljudsko stanovanje. Ker so prišla gradbena dovoljenja prepozno in so cene medtem narasle, je bilo jasno, da niso bile prej omenjene vsote zadostne in da so morali prosilci primakniti precej od svojega, istočasno pa so ZAbte,yaJi. ,da i^p.dežela dala še nekaj milijonov vsakemu. Res pa je tudi, da se v nekaterih primerih niso držali navodil, kakšna naj bodo' stanovanja in so šli tudi mimo obstoječih zakonov ter naredili iz «ljud-skih» prava luksuzna stanovanja. Tudi v Gorici so taki primeri, na občini, kjer bi bili morali izvajati nadzorstvo, pa tega očitno niso napravili.
Sedaj je dežela porazdelila denar zadrugam za drugo dveletje desetletnega načrta, t.j. za leti 1980-81. Gorica je tokrat dobila manj denarja kot v prvi rundi. Denar so dobile štiri zadruge in sicer «£dilno-va», «Quadrifoglio*, «Comstan* in ena bolničarjev. Vsaka bo zgradila 12 stanovanj. Skupino torej 48 stanovanj. Za vsako stanovanje je dežela dala tokrat 30 milijonov lir, ki pa že zaradi sedanjih cen in zaradi predvideno naraščajočih cen, ne bodo zadoščali za tričetrtinsko kritje stroška za gradnjo stanovanja. V naši pokrajini so dobile denar še zadruge «Cooperativa sociale* iz Koprivnega (16 stanovanj), zagrajska v Zagraju, «Mondo operaio* v Tržiču in «Aurora» v Krminu, z dvanajstimi stanovanji vsaka.
Nista dobili denarja stanovanjski zadrugi v Podgori in v Pevmi, tako da najbrž, če ne pride kako dodatno nakazilo, v teh krajih bodo domačini ostali z dolgim nosom. Nekateri sicer menijo, da je najbrž pri porazdelitvi sredstev šlo za pomoto, saj ima zadruga v Koprivnem enak naslov kot ona v Podgori in Pevmi. Kaj je na tem resnice, ne vemo.
prejemke, o katerih je povoljno mnenje že izstavila vlada.
O ukrepu bo razpravljala ter o njem sklepala naslednji teden prva poslanska komisija.
Potemtakem se ne bi smele več pojaviti ovire za izplačilo prejemkov drža-nim uslužbencem, ki jih bodo izplačali še v tem mesecu in ki bedo naslednji: 120 tisoč lir za leto 1979 ter 40 tisoč lir mesečno za pretekle mesece tega leta. Sindikat SINASCEL je zahteval pri šolskem skrbništvu, naj takoj izstavi plačilni nalog, da ne bi prišlo do različnih ravnanj s kategorijami javnih uslužbencev.
Socialni sklad za viške najemnin
Z goriškega županstva poročajo, da so dobili od dežele navodila, kako porazdeliti denar iz tako imenovanega socialnega sklada za doplačilo novih stanovanjskih najemnin
ljudem, ki jih je v zadnjih letih prizadela podražitev najemnine upoštevajoč najnovejša zakonska določila. Zdi se, da je v naši deželi denarja v ta namen na pretek, zaradi tega goriška občinska uprava poziva vse, ki bi bili v tem položaju, naj nemudoma, do 25. oktobra, vložijo tozadevne prošnje. Pojasnila, kdo ima pravico do prispevka dajejo na podpornem uradu na občini.
Kdo lahko dobi prispevek, ki naj bi kril podražitev stanovanjske najemnine, ki je posledica zakona o pravičnih stanarinah? Tiste družine, katerih mesečni dohodki ne presegajo skupno seštevka dveh minimalnih pokojnin INPS. Omenjene družine so morale biti-v stanovanju v trenutku, ko je stopil v veljavo zakon (konec julija 1978) in ki so v stanovanju, ki je neobhodno potrebno za življenje te družine. V poštev pridejo seveda le tisti stanovalci, ki jim je hišni lastnik povišal najemnino upoštevajoč zakonska določila.

OBVESTILO SINDIKATA SINASCEL • CISL
Vprašanje vključitve posolskega pouka v delovno dobo
To možnost v korist učiteljev priznava TAR iz Lazia, toda državno pravdništvo bo vložilo priziv na državni svet
Na dan pa prihaja drugo vprašanje, ki je za nas, slovensko narodnostno skupnost, primarne važnosti. V mestu ni več razpoložljivih gradbenih parcel za ljudsko ali zadružno stanovanjsko gradnjo. Pri prvi porazdelitvi so zadrugam dali številna zemljišča, sedaj so najbrž na razpolago poleg parcel v Pevmi in v Podgori še obširnejše parcele na -vrtu uršulinskega samostana in ob Ulici Leoni. Procedura na deželi še je v zvezi s tema dvema precej velikima parcelama ustavila zaradi pritožb zainteresiranih. Res je, da je arh. Roberto Costa, ki je pripravil splošno varianto starega regulacijskega načrta, predvidel na teh dveh parcelah visoke stanovanjske hiše, vendar pa so bili ljudje v Gorici mnenja, da je moč v obeh krajih graditi tudi nizke stanovanjske zadruge. Seveda pa krožijo v mestu glasovi, da ne bo moč zlepa graditi na vrtu uršulinskega samostana.
Ali bodo torej stanovanjske zadruge dobile dovoljenje, da lahko gradijo na področju Pevme in Pod-gore, kljub zagotovilom, da bodo te parcele namenjene izrecno domačinom? še pred dvema letoma smo bili precej skeptični ob izbiri, teh parcel za zadružno gradnjo.
Izplačilo zaostankov državnim uslužbencem
Kljub vladni krizi je konferenca načelnikov parlamentarnih skupin odredila pričetek parlamentarne razprave o zakonskem osnutku za izplačilo naprejščine na pogodbene
Ker so se številni prosvetni delavci pri sindikatih SINASCEL -CISL pozanimali, ali k svojim službenim letom lahko dodajo zaposlitev v pošolskem pouku, jih sindikat opozarja na razsodbo deželnega administrativnega sodišča (TAR) iz Lazia, ki je 11. februarja letos dopustilo to možnost. Vendar razsodba še ni polnomočna, ker je državno pravdništvo vložilo priziv pri državnem svetu. Da ne bi zainteresirani imeli nepotrebnih stroškov s pisanjem sodišču TAR, katerega ugodno razsodbo utegne državni svet razveljaviti, jim sindikat priporoča, da zaenkrat ne storijo, nobenega kW3k^l,^e.,bfl državni svet odobril razsodho TAR iz Lazia, bo pokrajinska ..tajništvo dalo tistim, .ki -se jih to ,Ajče, na voljo svojega odvetnika.
Vsekakor bo od ponedeljka do pelka (v četrtek od 16. do 19. ure) na sedežu CISL v Gorici — ob predhodnem -telefonskem dogovoru — o-sebje sprejemalo prošnje za izplačilo zneska 9.600 lir na leto za opravljeno delo pri državni upravi, vendar teh let ne bodo všteli v delovno dobo.
Državno prvenstvo v dami v Turjaku
V Turjaku, v prostorih tamkajšnjega krožka ARCI, je bilo v soboto in nedeljo vsedržavno tekmovanje v dami, šestnajsto po vrsti. Na njem je sodelovalo 28 najboljših damistov iz vse države. Na prvo mesto se je uvrstil Daniele Vittozzi iz Modene, na drugo Raimondo delta Queva iz Tržiča, na tretje pa Giovanni Buchellaro iz Padove. Poleg državnega tekmovanja so imeli v istih dveji dneh tudi tekmovanja deželnega značaja in tekmovanje mladih; na teh je sodelovalo na-daljn.iih. 69 damistov.
Za organizacijo je poskrbel Cir-Čolo damistico gradese-goriziano, ki je edino tovrstno društvo na Goriškem, medtem ko imamo v naši deželi več podobnih društev, med temi kar tri v Trstu. Omenjena društva so organizirana v Federa-
zione italiana dama, ki je edina tovrstna organizacija v državi in v katero je včlanjenih 5.000 igralcev. Seveda je ljubiteljev dame še več, ne sodelujejo pa na organiziranih tekmovanjih. Omenjena zveza je bila do pred časom vključena v ENAL, po razpustu te organizacije se je osamosvojila in deluje mimo vseh podobnih rekreacijskih zvez. člani goriško-gradeš-kega damističnega društva so si prevzeli precej zahtevno nalogo prirediti državno prvenstvo in so bili zaradi dobre izvedbe tudi puhva Ijeni.
Sovodpnjci
gredo v Beojfrad ' ;
Sovodenjci gredo 28. oktobra na skupinski izlet v Beograd. Izlet prireja domače prosvetno društvo v sodelovanju s turistično agetfcijo Gotour. Ogledali si bodo Titovo grobnico na Dedinju, spomenik neznanemu junaku na Avali in tudi jugoslovansko prestolnico v celoti. Iz Sovodenj do Ljubljane potujejo z avtobusom, v Beograd bodo šli s posebnim letalom, vrnejo se že isti dan. Na voljo je še precej prostih mest in kdor se ni še vpisal lahko to napravi pri odbornikih društva ali v agenciji Gotour v Gorici. Cena celotnega izleta je 68.000 lir.
MOTI JIH SLOVENSKI NAPIS
Tisti pripadniki večinskega naroda, ki jih motijo znaki o naši prisotnosti v mestu, so spet pokazali svoje pravo lice. Tokrat so se znesli na dvojezični napis slovenske osnovne šole v Ul. Vittorio Veneto, kjer so zbrisali slovenskega ter na drugem mestu v bližini napisali nekaj njih vrednih besed. Podpisali so se s kratico UAS (Unione anti-slava). Dejanje bi lahko odpravili z lepim slovenskim pregovorom, ki se glasi: kjer se osel valja, tam osel dlako pusti. Vendar zadeve ne moremo odpraviti tako na lahko zlasti zato ne. ker dokazuje, da so med nami na delu sile, ki hočejo preprečevati rabo našega jezika v javnosti tudi na tistih maloštevilnih krajih, kjer delujejo z zakonom priznane slovenske šole. Zato je potrebna naša stalna skrb za priznanje in rabo jezika, skrb vseh Odprtih političnih sil pa mora biti usmerjena k priznanju te naše pravice. Samo s takšno politiko bo mogoče preprečiti takšne izpade sicer maloštevilnih nestrpnežev.
rice v sodelovanju s Turismo giova-nile e sociale iz Gorice in ZSŠDI iz Gorice. Množični kolesarski izlet bo to nedeljo, 19. oktobra, po istih poteh in z istim urnikom. Odhod bo torej ob 9. uri izpred palače občinske skupščine v Novi Gorici, zbirališče kolesarjev bo istotam seveda eno uro prej. Seveda so tudi ta teden vpisovanja na raznih že prej objavljenih mestih.
Predstavitev mape osmih slikarjev
V nedeljo množični kolesarski izlet
Zaradi slabega vremena so v nedeljo odpovedali množični kolesarski izlet po poteh Gorice in Nove Gorice, ki ga je priredila Občinska te-lesnokulturna skupnost iz Nove Go-.
Sprememba v programu koncertov v priredbi občine
V koncertni sezoni, ki jo prireja goriška občinska uprava, pride do nekaterih sprememb, kajti obolelega pianista Massima Gona, ki bi moral imeti uvodni koncert sezone 24. oktobra, bo zamenjal pianist Lorenz« Baldini, ki bo izvajal Schumannova in Lisztova dela.
Koncert bo v avditoriju 24. oktobra. Tam prodajajo tudi abonmaje za celotno sezono. Podrobnejša pojasnila dajejo na občinskem uradu za kulturo (dr. Piemonti).
SLOVENSKO , STALNO ; GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo ^/šflovenžfee.^ ’ Katoliške prosvete
Katoliški 'dOfn V GORICI, VJJDreV6ffetl '20. ŠepHertibra, jutri, 16. oktobra 1980, ob 20.30
LUIGI PIRANDELLO
ČLOVEK
ZVERINA IN ČEDNOST
komedija v treh dejanjih Režija MARIO URŠIČ
Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po naslednjem voznem redu: odhod izpred gostilne Devetak na Vrhu. ob 19.30, s Poljan ob 19.35, izpred županstva v Doberdobu ob 19.45, izpred spomenika pa Palkišču ob 19.50, od Devetakov ob 20. uri, izpred gostilne Ožbot v Rupi ob 20.05, izpred Kulturnega doma v Sovodnjah ob 20.10. Avtobus bo vozil, točno po voznem redu in tudi predstava se bo pričela ob napovedanem času, zato prireditelji prosijo, da gledališki obiskovalci to upoštevajo.
V umetniški galeriji La Bottega bodo jutri zvečer, ob 1.8.30, predstavili mapo grafik osmih slikarjev, ki so posvečene deželi Furlanija - Julijska krajina. V mapi so grafike slikarjev Anzila, Ceschie, Mascheri-nija, Monaia, Pittina, Pizzinata, Spacala in Zigaine. Uvodni tekst je napisala Gabriella BrussM. Ob tej priliki bodo eno mapo darovali pokrajinskemu muzeju v palači Attems, v katerem je tudi pinakoteka goričkih slikarjev. Mapa izide v založbi Centro internazionale della grofica iz Benetk.
Razna obvestila
Bencinski boni proste cone za leto 1980 nepreklicno zapadejo 31. oktobra. Kdor jih še ima, naj kupi bencin še v tem mesecu, če pa tega ne utegne, naj bone izroči temu ali drugemu črpalkarju, pri katerem bo lahko tudi kasneje kupil bencin.
SPD - Gorica priredi 16. novembra tradicionalno martinovanje v Park hotelu v Novi Gorici. Prijave na sedežu društva do 11. novembra.
Prosveta
Ženski' iniciativni odbor v Doberdobu vabi vse domače ženske na sestanek, kj bo jutri, 16. oktobra, ob 20.30 v prostorih prosvetnega društva «Jezero».
Kino
( j or ica
VERDI 17.30—22.00 »Agente 007 vivi e lasria morire*. R. Moore. Barvni film.
CORSO 17.15-22.00 «Lulu». M. Pla-cido. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.00-22.00 «Erotic moment*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rm»	«« *
I rzic
Nadaljuje se do jutri, 16. oktobra vpisovanje abonentov na sedežu ZSKD, Ul. Malta 2 - tel. 83-495, in na upravi Katoliškega glasa, Riva Pia/zutta 18 -tel. 83-177, od 17. do 19. ure. Abonmaji se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v ZSKD in ZSKP.
llllllllllllllllimilllllllillllltllllllllllllllMlllllllMIIIII|IIMIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ii|ri|||||||||||||||ii|||||||||||||||||||||||||||||||||||iMi||i|||i||||||||||||f|iiH«
Takih prizorov ho poslej še več
EXCELSIOR 16.30 - 22.00 «Agente 007, 1'uomo dalla pištola d'oro». PRINCIPE 17.30 - 22.00 «Bruciate dal sole*.
JVomt (Zorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Dandy pravo a-meriško ime*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Smrt na Nilu*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Arabske pustolovščine*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 2268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna ,A1 Redentore, Ul. F.lli Roselli, tel. 72340.
Včeraj-danes
1ž goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Serena Corsi, Alberto Cisilin, Serena Bertogna, Eliana Perizzolo, Lorenzo Boleo, Sarah Soherti, Valentina Zorzin, Zeudi Nike Dandricčio, Martina Puia, Monica Visintin, Sara Maruzzi Ma-nuela Figheli.
SMRTI: 62-letni uslužbenec Iginio Bressan, 54-letna gospodinja Ermi-nija Korenjak por. Battagiia, 67-letni železničar Emilio Perco, 56-let-na gospodinja Fede Magnani por. Caselgrandi, 85-letna gospodinja Erama Fabbrello por. Milani, 60-letna gospodinja Maria Čampo por. Manugueraa, 87-letna gospodinja Olivia Pettarin vd. Fabris.
Nenadna ohladitev je prinesla občutne spremembe. Zazeblo ni samo nas, ampak tudi rastline, celo do takšne mere, da so se začele umikati v zimsko spanje. Hlad, dež in veter so zredčili košate krošnje platan v ljudskem vrtu v Gorici. Listje je popolnoma prekrilo asfalt, nastopilo je dolgo jesensko razdobje, ki bo postavilo mestno snago pred budo preizkušnjo
POROKE: elektrikar Walter Spes-sot in uslužbenka Silvia Cargnel, mestni stražnik Fabio Zotti in u-službenka Maria Marassi, bančni uslužbenec Walter Tunini in ravnateljica Marcella Rossi, uslužbenec Giancarlo Veritti in lekamariea Anastazija Zavadlav, radiotehnik Giampaolo Lo Presti in bolničarka Marina Altran.
OKLICI: obrtnik Antonino Insinna in gospodinja Fulvia Tesolin, kirurg Luoiano Silvestri in kirurg Marina Sessanta o Santi, orožnik Renato Galzignato in natakarica Antonia Marchesan.
PO ŠTUDIJI IZVEDENCEV ZAHODNOEVROPSKIH BANK
Neugodne perspektive za evropsko avtomobilsko in motorno industrijo
Sredi osemdesetih let bo uvoz avtomobilov krepko presegel izvoz
RJM ■— Navzlic večji proizvodnji, ki se bo vrnila na raven lanskega leta, bo leta 1985 uvoz vozil v Evropi presegel izvoz, ofenziva tujih hiš, predvsem japonskih in vzhodnoevropski'h, bo izzvala protekcionistični odgovor EGS. Ta neugodna predvidevanja izhajajo iz študije *Eurofinance*, telesa, ki'združuje številne evropske banke (med drugimi italijansko ban-ko «Commerciale», nemško uDrešd-ner bank*, švicarsko «Credit Suis-se>). študija, ki navaja sila zanimive, dasi dokaj črnoglede ža-kljjtčke, je odraz zanimanja bank .< iv na splošno vsega gospodarskega speta za avtoihobilski sektor, ki je'zaenkrat še'vedno eden od temeljev evropskega gospodarstva. Vprašanje, na katerega študija ne odgovarja, pa je, ali bo Evropa delno popustila na avtomobilskem področju, ker se bo opredelila za industrije z večjo tehnološko vsebino, ali zato, ker jo bodo tuje hiše prekosile na področju, ki je bil dolgo let skoraj izključno evropska in ameriška domena.
A pustimo to vprašanje, ki bi zahtevalo znatno večjo poglobitev, in vrnimo se k omenjeni študiji. Iz l nje izhaja, da bo Francija do leta 1985 postala glavno evropsko srkdišče avtomobilske proizvodnje, zelo se bo okrepila tudi Špani a, medtem ko bo ZRN nazadovala.
Kur zadeva kratkoročne in srednjeročne proizvodne tokove študija .predvideva za letos 6-odstot-no znižanje proizvodnje, nato pa
bi se negativni tok moral preusmeriti in leta 1983 bi morala evropska avtomobilska industrija doseči in morda preseči raven leta 1973 (tedaj so proizvedli nad 11 milijonov vozil). Kot rečeno, pa študija prerokuje vsaki državi različno razvojno pot. Španija, ki trenutno proizvaja 8.5 odstotka avtomobilske proizvodnje, -naj bi do leta 1985 dosegla 15 odstotkov predvsem ker bosta ameriška koncerna Ford in General motors izrabila. Pirenejski polotok kot odskočno desko za. večanje lastne prisotnosti, na evropskem tržišču. Francija pa bo — trdi študija — že leta .1983 prekosila Zahodno Nemčijo in se usidrala na vrhu lestvice držav proizvajalk. Za Italijo študija napoveduje nadaljevani kriznega obdobja vse do leta 1982, nakar naj bi proizvodnja začela rasti in leta 1985 naj bi dosegla raven leta 1973.
Glede tržnih tokov študija predvideva za letos 7-odstotni padec povpraševanja, nato pa naj bi tržišče postalo že spet bolj dinamično, rast pa naj ne bi presegla letno 3 odstotkov. Temu je treba dodati še, da se malim avtomor bilom po mnenju izvedencev Euro-finance obeta dokaj dobra prihodnost, sai bodo do leta 1985 mali avtomobili predstavljali skupno 55 odstotkov Celotnega evropskega voznega parka (sedaj 49,5 odstotka), medtem ko bi prisotnost velikih avtomobilov morala zdrkni-
Tagora - talbot višjega srednjega razreda
ti na 17,6 odstotka proti 25,3 odstotka predlanskega leta.
Izvoz evropskih hiš bo letos u-padel in krivulja se za nekaj let ne bo dvignila, medtem ko bi moral uvoz po letošnjem padcu in stagnaciji prihodnjega leta narasti in sredi osemdesetih let preseči izvoz. Levji delež imajo sedaj Japonci, za njimi pa so vzhodnoevropske hiše. Vendar — zaključuje študija — vrsta mednarodnih sporazumov iz zadnjih let — bo najbrž korenito spremenila sestavo in postavke evropske trgovinske bilance.
ZANIMIVI ZAKLJUČKI KONFERENCE 0 TURIZMU V MANILI
Kampiranje - vedno bolj razširjena oblika izkoriščanja prostega časa
MANILA — Šotori in stanovanjske' prikolice ne škodijo okolju (za razliko od divje lotizacije, ki v nekaterih primerih popolnoma spremeni podobo pokrajine), so mnogo bolj poceni in torej dostopni širokim plastem prebivalstva. To so pozitivne plati kampiranja,- ki jih je podčrtala na nedavni svetovni konferenci o turizmu v Manili mednarodna zve-
za «Camping - caravanning*. Namen konference je bil določiti nove razvojne smernice svetovnega turizma.
Število onih; ki se odločajo za kampiranje se veča z desetodstotno letno stopnjo in je doseglo trenutno že kar občutne razsežnosti. Tudi v državah tretjega sveta in v državah v razvoju je kampiranje oblika turizma, ki se
«Srebrni duh» - 115 milijonov udobja
: LONDON — Angleška tovarna RoUs Royce se je končno odločila, da posodobi obliko najdražjega serijskega avta , na svetu.
Prenehala je s proizvodnjo modela isilver shadow» (srebrna senca)
In bo sedaj na vcljo mednarodnim petičnežem model «silver špirit*
(srebrni duh), ki se tehnično ne razlikuje kaj prida od prejšnjega modela, vendar je še bolj tih in pdptsn. K tihi vožnji prispeva fejž^vsem nova zadnja prema, ki reje popolnoma nevtralizirS^tlfff, ki ga povzroča vožnja. Nekoliko višja je hitrost, ki sedaj presega 200 km na uro. Tudi poraba, četo lahko zanima one, ki kupujejo Ralls Royceove modele, se je zmanjšala za 5 od sto. Najbolj se je seveda spremenila zunanja oblika, saj je avto 30 cm nižji cd prejšnjega modela
»iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHHiuH«iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiin»iiiiitrtiuiiim>nuiiiMiiiiiHii*iiiiiiiiiiiMiiiiiii»»...........................■•■••••••..
iiiic
Hi sirili'JiMM!
i •* ii
r • > .
S’,
ŠPORT ZA MLADE IN STARE MLADENIČE

\\ indsurj ali po naše jadralno desko je pred 13 leti izumil Američan liogte Schmeizer. Tu je nekaj let životarila, ko pa je prekoračila aveliko lužo» je doživela razmah, ki ga ne bi nihče 'pričakoval. V začetku je večina mislila, da je vse skupaj le muha enodnevnica, modna norost, ki bo šla s časom i> pozabo. Zgodilo se je obratno: jadralna deska je doživela *b‘oom», ki nima primere v športu. Mlado in staro, ženske in mo Uri, kapitalisti in cerkvene miši, za vse je poslala deska sredstvo,• s'katerim se za tnali denar prei ustiš opojnosti vetra iti valov. Prav v tem je vsa skrivnost e -ronskega razmaha. Jadranje na da-Vi -aiitera eefeaa človeka, tp-kega, ki sc ne plaši težav, žuljev,
bolečin v križ«, z', eno besedo športnika.	-
Pri nas je jadranje z desko doživelo pravi razmah šele letošnje poletje. V dobri meri so k temu pripomogli nordijski tilristi, ki so nam s svojimi evolucijami-vzbujali zavist in nam posredno dokazovali, da je vse skupaj izvrsten športni užitek. «Če oni lahko uživajo, zakaj ne bi tudi mi*. Že res, da imajo težko in stabilno valuto, a tudi za trhlo liro z ma lenlcgstnim odrekanjem si lahko tudi v Italiji kupimo jadralno desko. Rečeno Storjeno. A kako razočaranje, jadranje na deski je za začetnik,a vse , prej kot enostaven šport. Razočaran je , je prt-, cejšflje.itf še večja trma. - Zakaj bi objestnemu Nemcu, ki zliva
vase vrčke in vrčke piva uspelo, nam pa ne. In prav v tem grmu tiči zajec. Trtna, da moramo tudi mi pokazati naše zmogljivosti in veščine, je razlog, da po začetnem neuspehu vztrajamo in vztrajamo, dokler ne spoznamo, da navsezadnje je vse skupaj enostavno, nič težje od smučanja. Do tega spoznanja pa ni lahka pot. Žulji, boleče mišice in zbadljivi pogledi izvedencev so obvezni. Marsikdo se kar odloči, da se vpiše pred nakupom jadralne deske (od 500 tisoč do poldrugega milijona lir) v kako jadralno šolo. Taka rešitev je najboljša, saj bo začetnik takoj spoznal, če mu jadranje na deski prija ali ne, Navadno se zelo redko zgodi, da bi kdo vrgel puško v koružo. Tečaj jadranja je zato pomemben predvsem za izbiro in nakup lastne jadralne deske.
Trenutno je na tržišču prava poplava jadralnih desk, da se začetnik le s težavo znajde. Dosledno odsvetujemo, da bi nakupovali desko, če niste prej poskusili, kako se zadevi streže. Le z dobrim poznanjem svojih sposobnosti in ko jasno vemo, kaj hočemo, se lahko odločimo za nakup.
Je že.tako, da navadno pogojuje nakupe ceha. Kot rečeno je razmah precejšnji: od 500 tisoč lir za začetnike pa do poldrugega milijona lir za najbolj kakovostne regatne jadralne deske. Najstniku bomo brez problemov lahko kupili kar začetniško, težje pa bo z nami. Začetniška je namreč namenjena mladincem, ki so navadno dosti lažji oH nas, zato je krajša in imai omejeno nosilnost. Za odrasle začetnike, ki se ne vpišejo v jadralni tečaj in se hočejo sami naučiti jadranja, kar je z dobrim priročnikom in dobro voljo ob nasvetih že izurjenega jadralca tudi rriegoče, je še najbolje, da kupijo turistično, večnamensko jadralno desko. It površina jadra naj bo manjša. Ko se bomo naučili, bo manjši izdatek nakup standardnega jadra, kot celotna zamennva jadralne deske. Kdor pa je škofom podoben in teh nas je, ob sedanji gospodarski krizi
vedno več, naj si kot prvo jadro kupi kar .nevihtno, ki ima celo manjšo površino od šolskega. Z njim že res, da se bo komaj premikal, a naučil se bo kljub temu osnovnih veščin, da bo prehod k standardnemu jadru manj• boleč. Ne 'bom vam tu omenjal regatnih jadralnih desk, niti desk za prosti stil in skoke., saj jih, bo kupoval le tisti, ki ima jadralno desko že v mezincu in ne potrebuje nasvetov.
Po vsem tem še nekaj podatkov o materialih za jadralne deske. V glavnem jih izdelujejo■> iz treh plastičnih materialov, int sicer iz polietilena, iz ojačenega poliestra in iz abs mase. Vsak ima svoje prednosti in negativne plati. V tujini so še imjbolj razširjene polietilenske jadralne deske, ki zahtevajo prave industrijske obrate, v Italiji pa se vedno bolj uveljavljajo deske iz dve!* lupin ojačenega poliestra napolnjenih s po-ILstirolom, saj je tak sistem uresničljiv tudi v manjšem obrtniškem obratu. Abs mase so razširjene predvsem na severu, saj je ta material občutljiv na toploto in sonce, obenem pa precej drag.
razvija dokaj zadovoljivo. Trenutno je na svetu približno 60.000 kampov, ki lahko skupaj nudijo prostora za 14 milijonov oseb istočasno. Krepitev te turistične oblike je odvisna od številnih dejavnikov,. so ugotovili na konferenci v Manili; tako na primer igrajo veliko ’ vlogo splošno širjenje turističnih tokov, nižji stroški, kaže pa se tudi dejavnik, ki ni gospodarskega značaja: iskanje čedalje bolj tesnega stika z naravo.
Najbolj seveda vpliva ekonomski dejavnik: kampiranje je mnogo bolj poceni kot preživljanje počitnic v tradicionalnih turističnih objektih, hotelih, penzionih itd. V Združenih državah so zračunali, da je treba trenutno v ZDA odšteti kar 45 dolarjev na dan v hotelih, 40 dolarjev na dan za organizirana potovanja, medtem ko turist v kampih plača približno 18 dolarjev dnevno, če temu dodamo še amortizacijo materiala (se pravi nakupno ceno prikolice ali šotora ter drugih .potrebščin za kampiranje) se ta, (jngvaLstefo šek povzpne na
je še vedno dostopno .večini, ,A«ie-ričanov.	, u K,
Poprečen koristnik kampov ima od 25 do 30 let, če kampira s šotorom in od 30 do 35 let če kampira s stanovanjsko prikolico. Vendar je pri tem treba omeniti, da se kampiranje s prikolicami širi mnogo bolj hitro kot s šotori in je že skoraj preseglo, polovico vseh privržencev.
Pojav je sicer že zadobil take razsežnosti, da ga morajo upoštevati tudi vlade, ko načrtujejo smernice ra turistični razvoj, tudi zato ker so investicije relativno majhne, medtem ko so dohodki od takih turističnih objektov dokajšnji. Ne nazadnje pa gre pomisliti tudi na to, da so kampi mnogo manj škodljivi za okolje kot drugi turistični objekti.
Renault «eve»: znaten
prihranek goriva
PARIZ — Imenovali so jo «eve», njena glavna značilnost pa je skromna poraba goriva, saj pije približno 25 odstotkov manj od avtomobilov, ki so trenutno v prodaji. Gre za eksperimentalno Renaultovo limuzino (eve je po eni strani kratica ^elementov za ekonomično vozilo*, po drugi pa tudi francoska varianta imena Eva, kar naj bi naglašalo njeno značilnost prvorojenke nove družine gospodarskih avtomobilov).
Eksperimentalno vozilo je francoska hiša predstavila na pariškem avtomobilskem salonu, kjer je vzbudilo precejšnje zanimanje. «Eve» ima namreč zelo aerodinamično obliko (koeficient aerodj-namičnosti je -0,25 proti ,0,40 sedanjih limuzin) in je znatno laž-jg od dosedanjih vozil (uporabljali so veliko aluminija, zelo prožna jekla; m umetne smole), samodejni menjalnik pa krmili kom-pjuter, ki izbira .prestavo na o-spovi hitrosti in želja voznika (izraža ga • s pritiskom na pedal za plin).	i'
WALMOJOR
TRST Ul. Carpison 6 tel. 761801
PRODAJA
TEHNIČNA POMOČ REZERVNI DELI
HONDA
RENAULT
ob sobotah odprto
RIM — Februarja ali marca prihodnjega leta bo tudi v Italiji na prodaj nova talbot «tagora», limuzina višjega srednjega razreda, ki jo je francoska hiša predstavila na pariškem avtomobilskem salonu. Tagora nadomešča zastarelo limuzino 2 L.
Pri načrtovanju so tehniki francoske hiše ubrali pot klasične limuzine.’ ki po slogu nekoliko spominja ria nedavno «solaro», dasi je najbrž načrt za «tagoro» nastal prej. Vozilo je uravnovešeno, prikupno na pogled, vendar pa nekoliko anonimno. Kupec bo lahko izbiral med raznimi stopnjami dodelanosti in opremljenosti in tremi različnimi motorji:	štirivaljnim,
2,2-litrskim bencinskim, šestvalj-nim, 2,6-litrskim bencinskim (isti motor vgrajujejo v R-30 in v peugeot 634) ter 2,3-litrskim dizelskim, ki s turbinskim polnilnikom na izpušne pline premore 80 konjskih moči.
Po tovariških podatkih tagora z 2.200-kubičnim motorjem, ki premore 115 KM, porabi pri hitrosti 120 km na uro 9,6 litra bencina, v mestu pa nekaj manj kot 13 litrov na 100 kilometrov. Med serijsko opremo sodita kompjuter, ki obvešča voznika o prevoženi razdalji, trenutni in poprečni hitrosti, trenutni in poprečni porabi, ter serija sedmih luči, ki obveščajo voznika o pravilnem, oziroma nepravilnem delovanju temeljnih sestavin avtomobila.
RIM — V prvih, osmih mesecih letos je uvoz tajili avtomobilov in avtomobilskih delov v Ita-i lijo znatno narasel irt- dosegel vrednost 4.795 milijard, lir, kar je 57 od sto več k6t lani: istočasno je Italija izvozila za 5.243 milijard lir avtomobilov in avtedelov. Saldo .je še vedno pozitiven, v primerjavi z lanskim pa se je vsekakor skrčil na manj kot polovico. Kar zadeva same avtomobile je Italija uvozila letos 39 odstotkov več vozil kot lani. medtem ko je izvoz narasel le za 5 odstotkov.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Vzgojna oddaja
13.00	Artecitta
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Jezik za vsakogar: ruščina
14.40	Vesolje 1999 Kalten - 1. del
15.05	Letalstvo v svetu
15.50	Risani filmi
16.10	Kriminalni genij Mr. Ree-derja
Važno srečanje, - TV film
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Vabilo k športu
17.35	Strašilo: VVorzel na odru
18.00	Znanost: Novi arhitektonski načrti
18.30	JOB - Mladina, šola in delo
19.00	Dnevnik 1 - Kronike 19.20 La frontiera del drago
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Posebni policijski oddelek K.l.
Štirje streli za morilca - TV film
21.40	Zgodbe v zrcalu
22.10	Športna sreda Dnevnik
Drugi kanal
12.30	Dnevnik 2 - Za in proti
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Imena, kraji, zgodovina,
14.00	Bamaby Jones - TV film
14.50	Iskanje superurana - TV film iz serije
Atlas Ufo Robot
15.15	V živalskem svetu
15.45	Sezonski menu
16.15	Koncert po italijansko
17.00	Dnevnik 2 - Flash Program za mladino:
17.05	Pika Nogavička - TV film
17.30	Barbarove prigode
17.35	Neverjetni par - risanke
18.00	Otroštvo danes
18.30	Iz parlamenta Dnevnik 2 - Šport
18.50	Programi pristopanja 19.C5 Dober večer š ... Titom Scotti jem
19.45	Dnevnik 2 - Odprti studio
20.40	Moliere - 3. del
21.35	Zgodbe Italijanov
22.45	Povesti izven sezone Dnevnik 2 - Zadnje vesti i retji kanai
19.00	Dnevnik 3
19.30	Gianni in Pinotto
19.35	Spominsko popotovanje
20.05	Življenje ob morju
20.35	Gianni in Pinotto
20.40	Lubitsch Touch:
Mancia competente - film
22.05	DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.20 - 10.00 TV v šoli
17.25	POROČILA
17.30	Z besedo in sliko: Ankine risbe
17.45	Velike razstave dok. oddaja
18.10	Naša pesem 80 - 4. del
18.40	Obzornik
18.55	Ne prezrite
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	DNEVNIK
20.00	Spomini na V. državno konferenco KPJ
20.55	Filmi s festivala športnih in turističnih filmov v Kranju
23.00	POROČILA
Koper
17.25 Ponovitev filma
19.00	Visoki pritisk - zabavno-gla6-bena oddaja
19.30	Aktualna tema
20.00	Risanke - Dve minuti
20.15	Stičišče
20.30	Vonj zveri - film
22.00	Dnevnik danes
22.10	Izbor dokumentarnih filmov s festivala v Trentu
TRST A
7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: , «Cvetje hvaležno odklanjamo*: 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert:	Glasba
skozi stoletja; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Pod Ma-tajurjan; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba:
Ob 85-letnici rojstva Josipa Vidmarja se Radio Trst , A pridružuje slavnosti za počastitev visokega življenjskega jubileja uglednega književnika, kulturnega delavca in prvega predsednika Osvobodilne fronte slovenskega naroda. V o-kviru rubrike «Iz sveta umetnosti* bo danes ob 18.00 uri na sporedu Radijski portret Josipa Vidmarja za štiri glasove, ki ga je napisal Jože Javoršek. Ponovitev bo v četrtek)' lB.' oktobra, ob 12.00.
Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10' Otroški kotiček: Iz zakladnice slovenske mladinske literature: 14.30 Roman v nadaljevanjih - Oskar Davičo: «Pesero» - 2. del; 15.00 Nove plošče; 16.30 Po poklicu jazzar: Duke Elling-ten; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci; 18.00 Iz sveta umetnosti.
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji blok; 6.37 Kinospored;
7.15	Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov, najava sporeda; 13.05 Zapojmo pesem - spored mladinske zborovske glasbe; 13.40 Melodije na tekočem traku; 14.00 To smo mi - glasbena oddaja za mlade; 14.37 Glasbeni notes: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Po samoupravni poti: 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in narodnozabavna melodija na vaš telefonski klic - 25-888; 16.30 Primorski dnevnik
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Operni protagonisti; 9.15 Poje Fraticesco Ca-labrese; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček;'10.40 Mozaik; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop; 11.35 Lahka glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Posebna oddaja iz Rima: 14.10 Mala diskoteka: 14.33 Jugoslovanski motivi; 15.00 Turistični napotki; 15.15 Folk glasba: 15.45 Mini juke box: 16.00 Jezikovna pravila; 16.15 Plošče 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz...
17.00	Lestvica LP; 17.32 Plošče
18.15	Orkester in zbr,- Sonny Gleston; 18.32 Muratti mušic
. oktobra zapade
lermin
za
DOPLAČILO
televizijske naročnine
za obdobje
september - december 1980
- Odlok z dne 12.8.80 minislrslva za pošle in telekomunikacije
	KDOR JE ŽE PLAČAL	
	LETNA	6-MESEČNA
	NAROČNINA	NAROČNINA
ČRNO-BELI TELEVIZOR	5.280 "r	5.390 "r
BARVNI TELEVIZOR	8.445 ur	8.620 »r
Doplačali je Ireba s pošlnim tekočim računom in polrebni obrazec je priložen abonmajski knjižici.
RAI Radiotelevisione Italiana
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
ZA SVETOVNO PRVENSTVO 1982
Danes sedem kvalifikacijskih tekem
Za Italijo bo zlasti zanimiv nastop Danske proti Grčiji
Danes bo na sporedu kar sedem kvalifikacijskih tekem za svetovno nogometno prvenstvo 1982. Posebno zanimivost tega zavrtljaja predstavlja dejstvo, da bo stopilo na igrišče kar vseh pet reprezentanc z Britanskega otočja: Irska bo igrala z Belgijo, Wales bo gostil Turčijo, An-gnja bo nastopila v Romuniji, Severna Irska bo imela doma za nasprotnika Švedsko, škotska pa Portugalsko. če k tem tekmam dodamo *e nezahtevni nastop Sovjetov proti Islandiji, potem preostane le še tekma, ki bo najbolj zanimala jugoslovanske in italijanske navijače, namreč tekma med Dansko in Grčijo kot vse kaže «Pepelkama» pete skupine, v kateri poleg Luksemburga nastopata tudi Italija in Jugoslavija.
Srečanje med tema reprezentantoma sicer ne - bi smelo bistveno vPnvati na potek dogodkov v peti skupini, kjer sta glavna favorita prav jugoslovanska in italijanska reprezentanca. Jugoslovani imajo doslej še vedno polno število točk, saj so odpravili najprej Luksemburg s prepričljivim 5:0 in nato v Ljubljani še Dansko z 2:1, Italijani pa so doslej odigrali le eno tekmo, o-svojili obe točki, toda le z dokaj skromno zmago nad še bolj skromni111* Luksemburžani, z razočarajo-cim izidom 2:0. V tej skupini torej doslej ni igrala le še Grčija, ki bo “dela tako priložnost pokazati svojo nogometno vizitko in s tem, če bodo morali Italijani in Jugoslovani računati nanjo resneje ali pa jim tudi nastop proti tej reprezentanci de bo povzročal hujših skrbi.
Vsekakor nekaj je gotovo: tekmi med Danci in Grki si bodo ogledali uradni opazovalci tako jugoslovanske, kot italijanske reprezentance, saj ne «plavi», na «azzurri» danes P? igrajo več takega nogometa, da m si lahko z njim privoščili podcenjevanje tudi tako slabotnih ekip, kot je danska in grška.
13. NOVEMBRA V BOLOGNI
Jugoslavija
in Italija «under 21»
RIM — Italijanska nogometna zve-za je včeraj sporočila, da bo nogometno srečanje med Italijo in Ju goslavijo za igralce pod 21 letom starosti (prva uradna tekma v ok ymu mladinskega prvenstva UEFA) 13. novembra v Bologni. Prvotno Je bilo namreč dogovorjeno, da bo srečanje 12. novembra v Lecceju. Nogometna zveza je tako ugodila prošnji občinske uprave v Bologni, k* je želela organizirati večjo pri. reditev v okviru solidarnostnega fonda za družine žrteV zločinskega atentata na železniški postaji.
Schuster pri Barceloni
KoLN — Znani zahodnonetnški nogometaš Bernd Schuster bo odslej nastopal pri španski Barcelo d*. Novico je včeraj sporočil predsednik nemškega kluba Koln. kjer Je doslej igral Schuster. Za igralca se je zanimal tudi ameriški Cosmos. kpt kaže pa pettedenska pogajanja diso obrodila nobenih sadov. Po nekaterih vesteh naj bi namreč od Cosmosa zahtevali kar štiri milijona nemških mark, kar je okrog mi 11 Jarde in 900 milijonov lir.
tenis
Duranom in Američanom Leonardom se ne šalijo: za najboljše sedeže, tik ob ringu, bo treba odšteti kar tisoč dolarjev (okrog 860 tisoč lir). Skupni inkaso naj bi znašal več kot sedem milijard lir. Tej vsoti treba prišteti več kot 18 milijard lir, ki jih bodo dobili za razne televizijske prenose.
Srečanje med Duranom in Leonardom bo na sporedu 25. novem-
bra v Los Angelesu. Boksarja sta se pomerila junija v Montrealu, kjer je Panamec v izredno trdem -in spektakularnem dvoboju iztrgal naslov Leopardu. Tedaj je Američan prejel sedem milijard lic in pol, njegov nasprotnik pa nekaj več kot milijardo. Tokrat pa so Dura-nu zagotovili osem milijard lir in 600 milijonov lir, Leonardu pa polovico manj.
KOŠARKA	'	•
V C-2 LIGI
SPODRSLJAJ NAJ BO OPOMIN
Poraz Jadrana v Mestrah je potrdil, da naša ekipa letos ne sme podcenjevati nobenega nasprotnika
rr.murec je prvi letošnji derbi 3. AL proti Gaji odločil v svojo korist
Po prvem neuspehu, ki ga je doživel. Jadran prejšnjo soboto, ko je v Mestrah -izgubil za eno točko prvenstveno tekmo s Favaron, smo naprosili trenerja Jožeta Splichala, da nam pove nekaj misli o tej tekmi in o letošnji C-2 ligi sploh.
«če bi ob rezultatu 55:45 za Jadran deset minut pred koncem tekme pobirali v športni dvorani v Mestrah stave, kdo bo zmagal, mislim da ne bi bilo nikogar, ki bi podvomil v zmago Jadrana. Toda zgodilo se je, da so fantje popustili, koncentracija je padla in nasprotnik je seveda to izkoristil ter zmagal. Krivda je naša, upam samo, da se fantje tega zavedajo in bo to zanje dobra šola, čeprav'nam je zelo žal, ker smo. izgubili dve' dragoceni točki.
Že tekma s Favarom dokazuje, da bo letošnje prvenstvo v C-2 ligi zelo težko. Nastopajo namreč ekipe z večletno izkušnjo, nekatere, pa so bile vjačene, tako da bo vsaka tekma trda in borbena. Ne moremo reči, da je ta ali ona ekipa slabša, vse so bolj ali manj na isti ravni, rezultat pa je marsikdaj odvisen od športne sreče ih tudi od razpoloženja posameznih igralcev. Vsekakor se bo treba na vsako tekmo po sebej pripraviti, vsako tekmo bo treba igrati od začetka do konca koncentrirano, borbeno in nepopustljivo, kajti le na ta način imamo upanje, da ostanemo tudi prihodnje leto v C-2 ligi*.
Tudi odborniki Jadrana so bili
iiiiiiiiiimimirutniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuAi
ATLETIKA
Na pokrajinskem tekmovanju v Trstu
Furlan (Bor) zmagal v četveroboju
Tudi nekateri drugi naši mladi atleti so se izkazali
Nastase zmagal v Vidmu
VIDEM — V sinočnjem teniškem ekshibicijskem srečanju v športni Palači «Primo Carnera* v Vidmu, si ga je ogledalo kar 5 tisoč ljubiteljev tega športa, je Romun Nastase premagal Argentinca Cler-'‘a v treh setih z izidom 3:6, 6:4,
6:2. V drugem srečanju sta se ponorita Adriano Panatta in Guiller-too Vilas, vendar rezultata do zaključka redakcije nismo prejeli.
Bajne nagrade za povratni dvoboj Duran-Leonard
NEW YORK — Organizatorji boksarskega srečanja v welter kategoriji med Panamcem Robertom
"■'■»......n.,,,,.......».....................................*...
MED NARAŠČAJNIKI
V ponedeljek je bilo na Valmau-ri tekmovanje v četveroboju za dečke in deklice, ki niso nastopili na deželnem prvenstvu. Tekmovanje je bilo predvsem med deklicami precej dobro obiskano, saj smo na startu zabeležili čez 40 tekmovalk.
Med našimi društvi je polnoštevilno nastopil le tržaški Bor, medtem ko je Adria nastopila le med deklicami, ker so vsi dečki že tekmovali na deželnem prvenstvu. Od vseh naših atletov se je najbolje odrezal Andrej Furlan, ki je poleg zmage zabeležil tudi, drugit najboljši pokrajinski rezultat ter postavil nov društveni rekord. Sam je tudi dosegel najboljši tehnični rezultat v posameznih disciplinah, kjer je v metu krogle (z razdaljo 10,72 m) izboljšal lastno znamko za cel meter ter prav s tem rezultatom o-mogočil dober seštevek v končnem obračunu.
Med deklicami se je najbolje u-vrstila borovka Sara Umari s končnim sedmim mestom, a tokrat s skromnejšimi rezultati. Dobro pa je tekmovala še adrievkt. Kristina Sumberaz, z društvenim rekordom na 80 m ter v mnogoboju, kar predstavlja pravzaprav presenečenje, saj atletinja že dalj časa ne trenira atletike, ker je pred kratkim nastopila na državnem finalu MI v košarki.
REZULTATI
DEČKI
1. Andrej Furlan (Bor) 1.720 točk (80 m - 10"6; daljina - 5,05 m; krogla - 10,72 m; 1000 m - 3’32”7) 11. David Inamo (Bor) 588 točk , (11”5; 4,37 m; 8,55 m; 4'43"2)
17.	Marko Umari (Bor) 82 točk (11"7; 4,01 m: 7,00 m; 4'48’'6)
18.	Devan Cesar (Bor) 80 točk (11”8; 4.00 m; 6,56 m; 4’44"7) Darko Bradassi (Bor)
(10”7; 3,29 m: 7,85 m; odst.)
DEKLICE
1. Lorenza Bessi
(Edera)	2.034 točk
7. Sara Umari	(Bor)	1.418 točk
(80 m - 11”6;	daljina - 3,62 m;
krogla - 7,57; 600 m - 2W'0) 13. Kristina Sumberaz
(Adria)	1.202 točk
v (11"9; 3,86 m: 7,55 m; 2'16'T)
19.	Lara Strajn (Bor) 1.062 točk (11"8; 4,05 m; 6,77 m; 2'20"1)
28. Jana Veljak (Bor) 906 točk (11”5; 3,98 m; 6,12 m; 2’33"2) 32. Irena Petaros (Bor) 794 točk (12"6; 3,17 m; 7,73 m; 2T5”6) R. F.
NOGOMET
Uspeh Primorja
Mladi Kraševci spet visoko premagani
Primorje — Olimpia 2:1 (2:1)
PRIMORJE:	Danieli, Metelko,
Martellani, Gašperlin, Husu, Pertot, vidali, Antoni, Rochetti (Zimmer-man), Sedmak Milanič.
STRELEC: za Primorje v 2. in 28. •bin. Milanič.
Na blatnem proseškem igrišču so naraščajniki Primorja osvojili prvo Prvenstveno zmago proti sicer so-udni ekipi Olimpie. Poraz je sicer Prestroga kazen za goste, ki bi si s Prikazano igro (posebno v drugem uelu srečanja) brez dvoma zaslužili ''saj remi. Prosečani so igrali dobro le v prvem polčasu, ko so tudi vodili z golom prednosti, v nadalje-vanju pa so «rdeče-rumeni» popolnoma prepustili pobudo Tržačanom. Ti so stalno imeli igro pod nadzorstvom in so ogrožali vratarja Danieli ja, ki se je večkrat z izrednimi Posegi dobro izkazal. Gostom ni u-s)Jelo priti do izenačenja, tudi ker Jim športna sreča ni bila naklonjena. saj so napadalci Olimpie zgrešili res verjetna atrele. Prosečani
so se branili kot so znali in so (z veliko mero sreče) osvojili obe točki.
H.V.
Stock — Kras 7:0 (2:0)
KRAS: Raubar, Gabrovec, Igor Purič, Rudi Purič, Drago Punč, Tavčar, Klavdij Purič, Terčon, Hrvatič, Šuc in Rebula.
Kras je tudi v nedeljo moral zapustiti igrišče visoko poražen. Vreme je bilo deževno in igrišče precej razmočeno. V Krasovih vrstah so manjkali nekateri dobri igralci. Tržačani so igrali bolje od naših fantov in so kmalu povedli. Kmalu po drugem golu je sodnik izključil vratarja Raubarja, ker se je prerekal s soigralcem (sodnik je mislil, da so bile žaljivke namenjene njemu). Njegovo mesto je prevzel Rudi Purič, ki si je že nekoliko prej poškodoval nogo. V takem stanju pa se Kras ni mogel več enakovredno kosati z nasprotnikom. Sodnik Satler je že lansko leto odškodoval Kras s podobnimi prestrogimi odločitvami.	R"i
NA DEŽELNEM PRVENSTVU
Grcgori in Pečar (Adria) z osebnima rekordoma
V nedeljo je v Palmanovi potekalo deželno prvenstvo v četveroboju za dečke. Kljub ne prav ugodnim vremenskim pogojem se je na startu predstavilo skoraj 50 mnogo-bojcev izn'xs&' dežele, kar je za to1 vrstno tekmovanje že lepo število. Četveroboj je vseboval naslednje panoge: 80 m, daljina, krogla (4 kg) ter tek na 1000 m.
Najboljši končni seštevek in seveda deželni naslov je dosegel član videmskega Libertasa Rieppi. z vsoto 2.200 točk, kar je obenem nov deželni rekord in eden najboljših letošnjih rezultatov v državi.
Na tekmovanju je nastopilo tudi pet članov lonjerske Adrie, od katerih se je najbolje uvrstil David Gregori, z osvojitvijo nepredvidenega desetega mesta ter z novim društvenim rekordom 1.630 točk. Atlet je sicer startal na nov pokrajinski rekord (1.720 točk), a ga je zgrešil s slabšim časom prav v svoji disciplini, 1000 m, kjer je sicer zmagal, a je zaradi slabe kon kurence tudi sam dosegel skromnejši rezultat. Nov društveni rekord je Gregori postavil tudi na 80 m s časom 10”7, takoj za njim pa je enak čas dosegel tudi klubski tovariš Vasilij Pečar, ki je bil za njim drugi najuspešnejši adrievec. s končnim 17. mestom ter osebnim rekordom 1.404 točk. Pečar je lastni rekord popravil za celih 300 točk, a si je še boljši seštevek zapravil z zelo slabim metom krogle (poldrugi meter manj).
Od ostalih bi umenili predvsem presenetljivo dobri čas Maksa Vil-lerja na 80 m, kjer se je z 11”1 popravil za celih 8/10. Omenimo naj še, da je med tekmovanjem član tržaškega CSI Girotto s 1.722 točkami (7. mesto) za dve točki popravil pokrajinski rekord.
IZIDI
1. A. Rieppi (Libertas Videm) 2.200 točk:
10. David Gregori (Adria) (80 mf 10”7, daljina: 4,52 m, krogla: 9,55 m. 1000 m: 2’59”2) 1.630 točk;
17. Vasilij Pečar (Adria) (10"7, 4,95 m, 8,58 m, 3'31’Tl 1.404 točke;
31. Maks Viller (Adria) (11”1, 4,02 m, 7,91 m, 3-43"6) 676 točk;
36. Marko Saksida (Adria) (12”1, 3,57 m, 5,86 m, 3’40”5) 260 točk;
38. Alfred Zudek (Adria) (12”3, 3,47 m, 7,20 m, 4 10”) 64 točk
R. F,
NA TURNIRJU V KOPRU
Zmaga Tržačanov
V nedeljo je bila v prostorih hotela Žusterna pri Kopru lepa šahovska prireditev. Zbralo se je 20 ekip, skupaj več kot 80 šahistov, ki so se medsebojno pomerili v hitropoteznem šahu. Tehnična priprava vse prireditve je bila poverjena šahovskemu društvu Koper, ki je poskrbelo, da je vsa prireditev in tekmovanje hitro in v redu potekalo. Tudi tekmovanje, ki so se ga udeležila skoraj vsa šahovska društva s področja Primorske šahovske zveze, kot tudi šahisti iz Trsta in slovenskega šahovskega društva Polet z Opčin — prišli so pa tudi člani slovenske športne zveze iz Celovca. Vsa ta velika skupina šahistov je dala tej mednarodni prireditvi še poseben pomen.
Prvo mesto si je priborila ekipa
iz Trsta, ki je zbrala 61 točk. Samo' pol točke sta zaostali ekipi iz Kopra in Pirana I. Četrto mesto, s 49,5 točke, je zasedla ekipa iz Sežane, 5. mesto ekipa Pirana II., 6. Ilirske Bistrice, 7. Salonita, 8. Polet.
Organizator, Primorska šahovska zveza, je podelil prvim osmim ekipam pokale in priznanja.
B. F,
Delovanje ZSŠDI
nekoliko poparjeni, ko je sirena od-piskala konec prve prvenstvene tekme, saj so bili tudi oni prepričani v zmago. «Fantje so še mladi in ne-izkušeni*, je dejal predsednik Jadrana dr. Drago Gantar, »vendar sem prepričan, da bo to zanje dobra šola. Ta tekma jim je bolj kot ne vem kakšne besede dopovedala,
C-2 LIGA
IZIDU 1. KOLA Alabarda - .3 Garofani PD Silver Gabrielli Cittadella -Pagnossin Treviso San Bonifacio - Spilimbergo
85:73
99:80
92:78
70:69
Favaro Mestre - Jadran ' LESTVICA Alabarda, Silver Gabrielli, San Bonifacio in Favaro. 2; Jadran, Spi-limbergo, Pagnossin, 3 Garofani 0.
da tudi -0 točk prednosti ne pomeni dosti. Boriti se je treba do konca, ne glede na rezultat in če bemo tekmo izgubili, tedaj naj bo to takrat, ko bemo lahko objektivno ugotovili, da je bil nasprotnik boljši.»
Že v soboto (z začetkom ob 29. uri) pa bo v dolinski telovadnici derbi, in sicer s tržaško Alabardo, ki je v pretekli sezoni igrala v C-l. Odbor Jadrana pričakuje, da bodo navijači v velikem številu prihiteli v Dolino ter prdprli svojo ekipo. Prav v teh dneh bodo začeli ponujati izkaznice »Kluba prijateljev Jadrana*, ki bodo veljale 3.000 lir, imetniki pa bodo z njo imeli popust na vstopnici (1.000 lir). Tudi izkaznice podpornih članov so že pripravljene in upati je, da bo čim več ljubiteljev košarke seglo po njih.
V prvem kolu prvenstva bodo jadranovci odigrali še 6 tekem, in sicer tri doma in tri zunaj. Zadnjo tekmo prvega kola bodo igrali doma in sicer 22. novembra v VIS iz Spillimberga, potem pa se bo takoj začelo povratno kolo, ki se bo zaključilo 11. januarja 1981 Če si hočejo jadranovci matematično zagotoviti obstanek v C-2 ligi, morajo v prvem delu prvenstva zbrati vsaj 16 točk. V nasprotnem primeru bodo morali v dragi fazi igrati na prvo, ozirema drugo mesto.
Kot torej vidimo, je letošnje prvenstvo - vse prej kot lahko. Teda paši fantje so že večkrat dokrzali, da znajo pripraviti presenečenje prav takrat, ko ga najmanj pričakujemo. Vsj vemo, da resno in požrtvovalno trenirajo (štirikrat na teden) in vsi vemo, da hočejo čim dostojneje predstavljati našo zamejsko košarko, ln. prav zato smo pre-
prič«BL,.da..hp$L>.. naslednje tekme
odigrali z ,vscL.»Žgo#arnqstjo.
KOLESARSTVO
ŽSŠSDUtobVeščk, da se pričenja ivpisovanje za plavalni tečaj v Lipici. Tečaj je namenjen otrokom, ki obiskujejo zadnje leto otroškega vrtca, osnovno šolo in nižjo srednjo šolo. Informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 76-73-04) od 10. do 12. ure vsak dan do sobote, 25. trn.
.....................................................m........................................
Še o srečanju pobratencev Bor- Slovan
Hlnault nedosegljiv;
PARIZ — Do podelitve nagrade »super prestige* manjka sicer še e-na preizkušnja, sobotna dirka po
Lombardiji, vendar je francoski kolesar Bernard Hinault nedosegljiv na vrhu lestvice. Ogroziti ga ne more niti drugouvrščeni Francesco Mo-šer, saj zaostaja kar za 105 točk. Kot kaže, pa se Moser niti ne bo udeležil dirke po Lombardiji, saj so mu prav med včerajšnjim zdravniškim pregledom svetovali, naj za letos opusti tekmovanja.
Skupna lestvica po nedeljski «ve-liki nagradi narodov* je sledeča: 1. Hinault (Fr.) 315 točk, 2. Moser (It.) 210, 3. De Wolf (Bel.) 158, 4. Kui-per (Niz.) 144. 5. Saronni (It.) 1-10, 6. Zoetemelk (Niz.) 129, 7. Agostinho (Port.) in Baronchelli (It.) 120, 9. Duclos-Lassalle (Fr.) 108, 10. Raas (Niz,) in Vandenbroucke (Bel.) 108.
BOKS
Owen še vedno v nezavesti
LOS ANGELES - Waleški boksar Johnny Owen je še vedno v globoki nezavesti. Kot je znano, :je mladenič prejšnji mesec dožive’ silovit k.o. v srečanju za svetovni naslov v petelinu kategoriji nroti Mehikancu Lupeju Pintorju. - Kljub dvema operacijama, pa ni niti za trenutek prišel k zavesti in ga pri življenju držijo le s pomočjo najsodobnejših naprav za oživljanje.

Romunska državna gimnastična ženska reprezentanca je včeraj prispela v Rim, od tam pa je nadaljevala pot v Mestre, kjer bo opravila ekshibicijski nastop (prav tako pa kasneje tudi v Bologni). 19. oktobra se bodo Romunke srečale v Novari z italijansko reprezentanco. V primerjavi s tisto, ki je nastopila na olimpijskih igrah v Moskvi, je romunska vrsta, ki je prispela v Italijo, zelo pomlajena in prenovljena. V njej je tudi slovita 19-letna telovadka Nadia Comaneci, ki pa ne bo nastopila v uradnem srečanju proti italijanski reprezentanci, ampak bo opravila le prej omenjena ekshibicijska nastopa. Na sliki: Nadia Comaneci ob prihodu v Rim.

NOGOMET
V e. AMATERSKI LIGI
DERBI V TREBČAH OSVOJIL PRIMOREC
Prikazana igra obeh ekip je bila razgibana
Primorec — Gaja 2:1 (2:0)
PRIMOREC: Leone, A. Milkovič, Čuk (v d.p. Robert Kralj), Štoka, M. Kralj, Mauro Kralj, Edvin Kralj, F. Milkovič, Boris Kralja Pavel Kralj, Franko Kralj, 12 Magli-ca, 1'4 Darko Kralj.
GAJA: Adamič. Kalc, M. Grgič, Križmančič, Olenik, Vrše, B. Gr-
Tudi v drugem kolu 3. amaterske lige je trebenski, Primorec odnesel z igrišča celotni' izkupiček v der-bijskem srečanju s padriško - gro-pajsko Gajo. Obenem je' bil to
tudi prvi slovenski-derbi v 3. AL. Tekma je bila precej razgibana, posebno v prvem polčasu, ko je tre-benški Primorec z lepimi akcijami ogrožal gajevska vrata. Nasprotno pa je Gaja s, hitrimi protinapadi spravila nekajkrat v zadrego tre-bensko obrambo.	'	V/1
Že v prvih minutah igre je Primorec imel nekaj lepih priložno-ie padel, podal žogo
ji ?i-
Amiim^ateelora--premaga 1 zeleno -rumenega vratar jal, Ne^aj, minut kasneje pa je imela Gaja v protinapadu priložnost izenačiti. Teda njihovim napadalcem ni uspelo izkoristiti priložnosti. Proti koncu prvega polčasa pa je Primorec podvojil vedstvo in to z zadetkom Borisa Kralja.
V	drugem polčasu sta obe ekipi nekoliko popustili, igra se je odvijala predvsem na sredini i-grišča. Proti koncu t?kme je Gaji uspelo zatresti nasprotnikovo mrežo z mladim Salvijem.
V	vrstah Primorca moramo po-
hvaliti Bogdana Čuka, ki s svojo požrtvovalnostjo še vedno dopri-naša k uspehu trebenskega moštva.	nAl
Združena delegacija Bora in Slovana je položila venec k spomeniku bazoviškim junakom, ob tej priložnosti pa je spregovoril tudi predstavnik odbora za proslavo bazoviških žrtev Odo Kalan
Srečanje Bor - Slovan je potekalo v znamenju mnogih tekem. Na sliki so mladi košarkarji obeh društev, ki So si pred svojimi nastopi v dolinski občinski telovadnici izmenjali darila. Tekme same so potekale v premoči gostov, ki so zmagali v vseh treh srečanjih
,ua popoldanski slovesnosti so pripravile posebno točko tudi naraščaj niče Borovega gimnastičnega odseka (na sliki). Pa tudi sicer je bil spored srečanja pester. Poleg tekem, o katerih smo poročali že včeraj, so odigrali še teniški dvoboj, v katerem je na Padričah, Gaja odpravila Ljubljančane s 3:2; presenečenje pa so pripravili tudi Karlo Glavič, Rudi Jančar, Just Kocjančič in Dušan Košuta, ki so v balinanju s prvo ekipo premagali Slovana s 13:6, medtem ko je druga podlegla gostom s tesnim 13:11 in je tako o izidu odločal seštevek točk, ki govori v korist Zveze vojnih invalidov. Naj še omenimo, da so se gostje in gostitelji pomerili med seboj tudi v bllžanju, to pa kar v mešanih ekipah
V sredo koristno predavanje pri Krasu
Minulo sredo je priredil športni krožek Kras v svojih prostorih predavanje na temo »Otrok. zdravje, telesna kultura*. Govorila sta dr. Rafko Dolhar in prof. Ivan Peterlin, ki sta številnim prisotnim povedala marsikaj zanimivega. Prof. Peterlin je v svojem posegu orisal važnost lelesne kulture in naslanjajoč se na razne podatke opisal tudi pozicijo, ki jo zavzema telesna kultura v italijanskem šolskem sistem. Poudaril je predvsem dejstvo, da je telovadba nujno potrebna za doraščajočo mladino, saj le tako nudimo otroku pravilno rast in držo.
Dr. Dolhar pa se je boli osredotočil na lik »Otrok, zdravje*. Obravnaval je razne probleme, med temi je omenil tudi skoljožo. Zelo prepričljivo in s konkretnimi prime ri nam je opisal vzroke tega pojava. »Otroci presedijo ure in ure v šolskih klopeh, ko se vrnejo domov, pa se usedejo pred televizijo v mehke naslanjače. To je za zdravega otroka zelo škodljivo,, kajti otrok čuti potrebo po gibanju, skakanju in igranju. Vsem tem potre bam pa ugodimo, če z otrokom te lovadimo, ga peljemo na sprehode in ga vključujemo v razna, športna društva.* To so bile besede dr. Dolharja, ki so vnele res zanimivo diskusijo. Zanimivo predavanje bomo ponovili v najkrajšem času tudi v repentabrski občini. N.Š.
KOŠARKA
Dragan Kičanovič ne bo igral v ZDA
BEOGRAD — Znani jugoslovanski košarkar Dragan Kičanovič se je odločil, da bo še naprej igral pri beograjskem Partizanu. Pred časom ga je namreč ameriško profesionalno moštvo Indiana Pacers povabilo v ZDA, kjer so ga na njegovo presenečenje že čakali s pripravljeno pogodbo, manjkal je le njegov podpis, Kičanovič se je vrnil domov, da vso stvar dobro premisli in sedaj je sporočil, da ostaje pri svbjem klubu, Partizanu.
'ODBOJKA
V PRVENSTVU MLADINK
Zanesljiva zmaga Bora nad Sokolom
Bor — Sokol	3:1
BOR: Zupančič, L. in E. Maver, Montanari, Cergol, Birsa, Gerdol, Vigini, Tomšič.
SOKOL: Legiša, Chemelli, Mervič, Pangos, Milič, Caharija, Pertot, Gruden.
V slovenskem derbiju prvega kola prvenstva mladink je Bor zanesljivo premagal Sokol. Tekma sama ni bila posebno zanimiva, saj je do večje borbe prišlo le v tretjem setu. ki ga je dobil Sokol. V ostalih setih je bila šesterka Bora premočna za vrstnice iz Nabrežine. Obe ekipi sta zgrešili precej servisov; Borovke pa moramo pohvaliti za nekaj uspešno izvedenih . kombinacij' na mreži/’
KOŠARKA
Danes povratna srečanja 1. kola Koračevega pokala
RIM — V pokalu Korač bodo danes odigrali povratna srečanja prvega kola, v katerih se bo pomerilo dvanajst ekip, in sicer (navajamo rezultati prve tekme): Karsyaka Izmir (Turč.) - Mabag Budimpešta (Madž.) 81:106;
Panellinios Athenes (Grč.) - Ha-pcel Haifa (Izr.) 61:102;
B.M. Madrid (Sp.) - Hemel Hemp-stead (Aflgl.) 98:89;
Royal Anderlecht (Belg.) - SchifU lange (Luks.) 108:86;
Fleurus (Belg.) - Hapoel Tel AViv (Izr.) 72:84;
Bertrange (Luks.) - Stade Fran-cais (Fr.) 70:112.
OBVESTILA
Športna šola Trst
sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 16. t.m., ob 20. ari v Ul. sv. Frančiška 20.
* * •
ŠD Polet
vabi starše kotalkarske sekcije na sestanek, ki bo v četrtek, 16. t. m., ob 20. uri v športnem krožka Poleta, na Konkonelski ulici.
• « •
ŠZ Bor
atletska sekcija obvešča, da bo danes, 15. t.m., ob 18.30 na stadionu «1. maj* seja odbora.
• « *
ŠK Kras
sporoča, da se nadaljuje vpisovanje otrok na letošnji tečaj o-troške telovadbe. Vpisuje odbornica Neva Obad, Salež 14, tel. 229359.
« • •
ŠD Dom — Gorica
obvešča, da se je že pričela vadba za predšolske in osnovnošolske otroke. Vadba je vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure v telovadnici, v Ul. Brass.
iž'
Glavni odbor TPK Sirena , . ,
obvešča, da bodo odslej seje odbora, ki se jih lahko udeleži vsak član, vsak torek ob 20.30. Naprošamo točnost.
*	# •	.'.TV. *	’
ŠD Sokol
obvešča, da so treningi miniba-sketa v občinski telovadnici v Nabrcžin' ob torkih i- petkih od 16.30 do 18. ure. Vsakdo, ki bi rad igral minibaskrt, se lahko vpiše kar ob urah treninga ali pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509.
•	••
ŠZ Bor
odbojkarska sekcija obvešča, da so vpisi za dekleta in fante, ki bi radi trenirali odbojko, danes in v petek od 14. do 15. ure na stadionu «1. maj* • tel. 51-377.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din. za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
15. oktobra 1980
Za SFRJ Žiro račun 50101 603-45361 «ADIT» DZS 61000 L|ubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Cb delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali og'asi 200 tir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
i i	član italijanske
Iz d a ia	^ zveze časopisnih jrLSfl
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska^^Trst Založnikov
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj
KRHKE MONARHIJE OB ZALIVU
Pozornost svetovne javnoiti je še vedno vper-jena na območje <Zaliva», kjer se vojna med I-ranom in Irakom vleče z malenkostnimi premiki.
Pozornost je odvisna predi sem iz prepričanja, da daljša vojna na že itak nestabilnem območju, lahko povzroči le nove nesreče. Zakaj je območje Zaliva tako nestabilno?
Doslej je bila vsa pozornost posvečena trem večjim državam ob Zalivu: Iranu, Iraku in Saudo-vi Arabiji, poleg teh pa je tu še pet manjših držav, ki so po ozemlju in po številu prebivalstva res manj pomembne, a po svojih ležiščih petroleja in po strateški legi, lahko prav vse, postanejo jabolko spora med večjimi sosedi in detonatorji np-vih vojnih izbruhov. Te države so: Kuvajt, Katar, Bahrein, Oman in Združeni emirati.
Nobena skrivnost ni, da so skoraj vse omenjene države dolžne svoj obstoj angleškemu ali a-meriškemu «pokroviteljstvu». Brez vpliva ene od teh velesil, bi jih večje sosede prej ali slej pogoltnile.
Šibkost teh držav, pa ne izvira le iz zunanjega pritiska večjih sosedov. Formalna ustanovitev neodvisne državne tvorbe je v vseh teh deželah morala premagati precejšen odpor tako v arabskem nacionalizmu, kakor v univerzalizmu islamske vere. Družbene razmere so bile skoro povsod še na ravni jevdalnih odnosov in državna struktura ni nekaj, kar se lahko postavi iz dneva v dan. Petrolejski dohodki so nudili nekaj osnov za lokalpatriotizem, a še zdaleč ne temeljev za pravo neodvisnost.
Še najpomembnejši element kohezije in stabilnosti pomeni v teh državah vladajoča rodbina. Naj bodo kraljevine, emirati ali šejkali, vse imajo namreč vladajočo dinastijo, ki se za izvajanje o-blasti naslanja na enega izmed krajevnih rodov. Pred odkritjem petroleja so tod obstajale le posamezne ugledne rodbine, islamska vera je ovirala preveliko koncentracijo oblasti v rokah ene same. Petrolej je ta proces pospešil in če to ni bilo dovolj, so pomagale ZDA in Anglija. Postopoma, se je oblast osredotočila v eni sami družini, ki lahko šteje tudi nekaj sto članov. V večini državic so ti člani razdeljeni v nekaj struj in vse po-
membne državne funkcije so razdeljene med nje z lekarnarsko natančnostjo: nihče ne sme imeti premalo in nihče preveč.
Nasledstvo navadno ne gre po pravilu prvoro-jenstva, ampak po splošnem dogovoru med družinskimi člani. Ti dogovori so pogostoma burni: od devetih emirov, ki so si sledili na prestolu države Abu Dhabi po letu 1818, jih je bilo umorjenih pet, odstavljena dva in le dva sta umrla naravne smrti. Sedanji katarski emir je odstavil strica leta 1972, omanski kralj pa 1970. očeta. A to ni največja grožnja za notranjo stabilnost.
Santo v Kuvajtu in v Bahreinu do leta 1976 obstajala ustava. Sosedi so prisilili ti dve državi, da prenehata s tem nevarnim igračkanjem, kar sta radi storili, zlasti Kuvajt, ki se je ustrašil, da bi s svojimi 250.000 Palestinci, 120.000 Egipčani in 80.000 Iranci, lahko postal nov Libanon.
Tuji delavci so notranja šibkost vseh: v Saudo-vi Arabiji jih je nad milijon, v Združenih emiratih nad 75 odst. vse delovne sile. A tudi tuji delavci niso glavna notranja nevarnost.
Napad na mošejo v Meki, ki so ga izvedli u-čenci islamskih verskih šol, nezadovoljni z versko doslednostjo učiteljev in vladarjev, je opozoril na nevarnejšo opozicijo: tradicionalne sile gledajo z nezadovoljstvom na koncentracijo moči v rokah vladajočih družin in na modernizacijo države (Sau-dova Arabija, ki ima stavek iz korana na zastavi je uvedla telefon, televizijo i:i ce’o pravosodno ministrstvo). Verski voditelji nimajo več tradicionalne baze: nomadizem izginja, Homeinijeve baze, obubožane in urbanizirane kmete, pa niso nikoli imeli.
Dejstvo je. da se lahko država upravlja s koranom, petrolej pa ne.
Glavna nevarnost za emira so novi sloji, na katerih sloni modernizacija: tehniki, državni funkcionarji, trgovci, oficirji in profesorji; skratka meščanstvo, ki gleda na vladajoče sloje kot na u-žitkarje, nezasluženega bogastva.
Ti novi razredi so že začeli oblikovati svoje družbene strukture; do kdaj bodo čakali, da prevzamejo sami v roke krmilo oblasti, namesto da bi ga obračali v imenu emirov?
DRUGI DAN OBISKA DELEGACIJE DIŽELNIGA SVITA F-JK V HRVATSKI
Prijateljsko vzdušje in iskrena žeija za poglobitev sodelovanja
Odposlanstvo naše dežele si je včeraj ogledalo rojstno hišo p-redsednika Tita - Danes zaključek tridnevnega obiska s sestankom s predstavniki Unije Italijanov za Istro in Reko
STOCKHOLM - Letošnja Nobelova nagrajenca za fiziko’ sta ameri-ši<a umverziteum profesorja James Cronin in Val Fitch. V obrazložitvi je švedska akademija znanost poudarila, da sta profesorja dokazala odstopanje od temeljnih načel simetričnosti pri razpadanju nevtralnih mezonov «K». Dokazala sta praktično, da ni prave kompenzacije pri prehajanju materije v antimaterijo. Američana sta izhajala iz predpostavke, da je izenačevanje nepopolno, saj si lahko samo tako obrazložimo, da se nista materija in antimaterija po njunem nastanku v «big bangu* izenačili.
Asimetričnost sta Cronin in Fitch dokazala s pomočjo sodelavcev znanstvenega inštituta «Brockhaven National Laboratory». V protonskem sinhrotronu sta tako nadzirala razpadanje nevtralnih mezonov «K» (sestavljenih iz materije in antimaterije) in tako ugotovila, da so bile vse dosedanje ugotovitve o simetričnosti in delitvi desno-levo zgrešene. Odkritje predstavlja torej nov mejnik v fiziki in je praktično na daljevanje raziskav v zvezi s teorijo »big banga» o nastanku časa in prostora.
Švedska akademija za znanost je včeraj imenovala tudi letošnje Nobelove nagrajence za kemijo, 'n sicer profesorje Paula Berga (ZDA), V. alter.ia Gilberta (ZDA) in Frede-ricka Sangerja (Velika Britanija).
Prvi bo prejel nagrado »zaradi svojih temeljnih študijev o biokemiji nukleinskih kislin*, ostala dva, »ker sta prispevala pri ugotavljanj osnovnih zaporedij nukleinskih kislin, temeljnih' opek v zgradbi vseh živili organizmov*. Vsi trije pa so po mnenju švedske akademije pripomogli «k natančnejšemu v pegledu v kemijsko strukturo genetičnega mehanizma živih organizmov*. Akademija poudarja v svoji obrazložitvi, da bodo sedanja od kritja bistveno pripomogla k boljšemu spoznavanju rakastih obolenj, saj nastajajo novotvorbe, potem ko se poruši dednostni mehanizem, ki omogoča delitev celic.
Profesorju Bergu je med drugim uspelo, da je »ustvaril* hibridno molekulo dezoksi-ribonukleinske kisline (DNK), kar je omogočilo uresničitev »genetične manipulacije* in s tem proizvodnjo človeških hormonov s pomočjo bakterij.
Znesek obeh Nobelovih nagrad za fiziko in kemijo znaša 88« švedskih kron, približno 181 milijonov lir. Nagrajenca za fiziko si ga bosta razdelila na enaka dela, pri Nobelovi nagradi za kemijo bo eno polovico prejel profesor Berg. ostalo polovico pa si bosta delila profesorja Gilbert in Sanger.
Na slikah (telefoto AP) Nobelova nagrajenca Paul Berg (levo) in Vol Fitch.
TOKIO — Japonska bo v prihodnjih dneh zavrnila sovjetsko zahtevo po izročitvi razbitin ruskega rušilca «Admiral Nahimov*, ki se je potopil pred 65 leti in ki je prevažal zaklad ruskih carjev, katerega vrednost sedaj baje presega 3 tisoč milijard lir.
Po telefonu od našega poročevalca
ZAGREB — Prijateljsko vzdušje je in iskrena volja za utrditev dosedanjih prijateljskih Vezi in sodelovanja, ki sta označevali prvi dan uradnega obiska delegacije deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine v SR Hrvatski, kamor je dospela na povabilo- predsednika hrvaškega sabora Biliča, sta prišli do izraza tudi v teku včerajšnjega drugega dne obiska, ko so se predstavniki iz Furlanije - Julijske krajine pob liže seznanili s krajevno družbe-no-politično stvarnostjo. Nov dokaz torej, da so odnosi med F-JK in SRH na dobri ravni, sedanji obisk pa bo gotovo prispeval k njihovi utrditvi.
Glavna točka včerajšnjega zelo pestrega programa je bil sprejem deželnega poslanstva, ki ga vodi Mario Colli, pri predsedniku predsedstva SR Hrvatske Jakovu Blaže-viču. V zelo odkritem in prisrčnem pogovoru sta predsednika pregledala dosedanje ednose med F-KJ in SRH in ugotovila, da so ti odnosi dosegli že visoko stopnjo, da pa so dane še široke možnosti za njihovo nadaljnjo razširitev in poglobitev. Potrjena je bila važnost osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo; do izraza je prišla tudi skrb za probleme v mednarodnih odnosih, ki ogrožajo svetovni mir. Še posebej pa velja omeniti besede predsednika Blaževiča o italijanskem predsedniku Pertiniju, ki uživa v Jugoslaviji velik ugled in o katerem je predsednik predsedstva SRH dejal, da je Italija lahko ponosna, da ima takega predsednika republike.
V	dopoldanskih urah je odposlanstvo F-JK krenilo v Kumrovec, v rojstno vas predsednika Tita. Člani delegacije so si z velikim-zanimanjem ogledali njegovo rojstno hišo in se s polaganjem venca pred spomenikom, ki spominja na jugoslovanskega državnika, poklonili njegovemu spominu. Ogledali so Si tudi Bom borcev narodnoosvobodilnega boja' in Dom mladine Jugoslavije ter se nato odpeljali v Gornjo Stubico in se ustavili pred mogočnim spomenikom, ki predstavlja velike kmečke upore izpred štiristo let, ki jih je . vodil Matija Gubec.
V	popoldanskih urah pa si je delegacija iz Furlanije - Julijske krajine ogledala velik industrijski obrat »Rade Končar*, ki zaposluje kakih 20.000 delavcev, katerim je predsednik Colli prinesel pozdrave delavstva in prebivalstva iz naše dežele ter jim zaželel veli’.o uspehov v njihovi dejavnosti za nadaljnji razvoj Hrvatske in Jugoslavije. Italijanski gostje so se v obratu zadržali tudi na kosilu, ki ga jim je priredil ravnatelj Ante Markovič.
Tridnevni uradni obisk delegacije deželnega sveta F-JK v SR Hrvatski se bo zaključil danes na
iiiiMitiiiiHiiiimiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiMiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Strahote iransko ■ iraške vojne
PRIZNANJA ŠTUDIJEM AMERIŠKIH IN BRITANSKIH ZNANSTVENIKOV
V Stockholmu določili letošnjo nobelovce za liziko in kemijo
lat fiziko sta nagrajenca prof. CrpJMpjomf- JEitcb^pbftjuJZDA; za kemijo pa prof. Berg in prof. Gilbert (ZDA) ter prof. Sanger (VB)
Trupelce iranskega otroka, ki je zgubil življenje v Iraškem bombnem napadu
(Telefoto AP)
Plitvicah, kjer bo sestanek s predstavniki Unije Italijanov iz Istre in z Reke
ALEKSANDER SIRK
Svečanosti v Kraljevu
KRALJEVO — V Kraljevu sta bili včeraj dve sklepni manifestaciji v okviru oktobrskih svečanosti, ki jih pripravljajo vsako leto v spomin na 6000 rodoljubov, ki so jih ustrelili oktobra leta 1941.
Na svečani seji občinske skupščine in izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij Kraljeva so podpredsedniku predsedstva Jugoslavije Sergeju Kraigherju izročili listino proti nasilju in vojni, za mir v svetu. Ko se je zahvaljeval za priznanje, ki ga Kraljevo od leta 1972 podeljuje ljudem, ki so življenje posvetili za krepitev in ohranitev miru med narodi, je Sergej Kraigher dejal, da je počaščen, ker prejema listino, .ki jo je to svobodoljubno mesto najprej podelilo Josipu Brozu Titu. Dodal je, da listina zanj pomeni spodbudo in obveznost za nadaljnje delo.
V spominskem parku streljanih domoljubov je bila osrednja žalna slovesnost. V navzočnosti blizu 40 tisoč občanov so umetniki iz Slovenije izvedli glasbeno - scenski program z naslovom »Iz krvi rdeče*.
(ddj
Pomembno priznanje za jugoslovanskega arhitekta Maksimoviča
BEOGRAD — Kuvajtska vlada je uradno obvestila beograjski center Sava, da so sprejeli projekt arhitekta Stojana Maksimoviča za zgraditev velikega konferenčnega kompleksa v Kuvajtu. Glavni projektant beograjskega centra Sava je bil februarja izbran v ožji krog za izdelavo idejnega projekta konferenčnega centra v Kuvajtu. Glavni konkurenti pa so bili strokovnjaki iz Finske, ZDA in Filipinov. Izbor Maksimovičevega projekta pomeni veliko priznanje jugoslovanskemu projektantu.
Protinadstične manifestacije
Pred francoskim konzulatom je bila včeraj manifestacija newyorških Židov, ki so protestirali proti zadnjim atentatom, katerih je bila tarča francoska židovska skupnost	(Telefoto AP)
ČETRTI TEDEN ZASEDANJA V OKVIRU UNESCO
Za vzpostavitev novega mednarodnega sistema komuniciranja in informiranja
Zahtevno posredovalno delo predstavnikov neuvrščenih držav
BEOGRAD — 21. generalna konferenca UNESCO je četrti teden razprav v posameznih komisijah in na plenarni seji šele zašla v najostrejši spopad metF-rtvema-kon-cepcijama sveta. Ne gr«, za. ideološke razlike med Vzhodom in Zahodom. ki so se začrtale v uvodnih dneh konference, temveč za merjenje sil in interesov med Severom in Jugom
Kot je znano, je posebna neodvis na mednarodna komisija, ki so jo sestavljala pomembna imena tiska iz vseh koncev sveta (med njimi so bili kolumbijski pisatelj Gabriel Garcia Marquez, generalni direktor sovjetskega Tassa Sergej Losev, nekdanji tunizijski minister za informacije Mustafa Masmoudi, politik in profesor Bogdan Osolnik iz Ljubljane) sestavila pod vodstvom Nobelovega in Leninovega nagrajenca za mir Irca Seana Mac Bri-dea poročilo o sedanjem stanju v svetu komuniciranja in informiranja. Ta komisija je ugotovila, da se sedanje stanje bistveno ne razlikuje od tistega, ko je bil dobršen del sveta pod kolonialno upravo in ko je nekaj svetovnih agencij v skladu s politiko svojih matičnih držav oblikovalo informacijsko podobo sveta. Postregla je s prepričljivimi podatki o neokolonializmu na področju informiranja, o monopolizmu, ki zavira svoboden in predvsem enakopraven pretok informacij. Zato ta komisija, ki jo je imenoval UNESCO, predlaga novo informacijsko ureditev, ki bi presegla tako enostranskost in bi zagotovila enakopravnost vseh narodov pri obveščanju sveta o svojih vprašanjih in dosežkih.
Že med nastajanjem tega dela so se kresala mnenja med Vzhodom in Zahodom o tem, da se Zahod v politiki informiranja obnaša po starih kolonialnih tirih, z druge strani pa z očitki, da Vzhod noče ukiniti cenzure in dovoliti tako imenovane svobode informacij. Pa vendar je konec koncev pri nastajanju poročila Mac Bridove komisije prevladalo spoznanje, da je treba te ideološke razprtije preseči v prid dežel v razvoju, ki še niso deležne enake komunikacijske in informacijske pozornosti kot ostali svet. Tako je v poročilu te komisije, pod naslovom »Mnogoteri glasovi, en sam svet* potrjena potreba, da je treba storiti več za enakopravnost vseh.
Po prvih dneh razprave o tem poročilu pa se je že izkristalizirala takale podoba; svetovni Sever (ne
SREČEN KONEC GUSARSKEGA PODVIGA V TURČIJI
ANKARA — Preusmeritev letala boeing 727 turške letalske družbe, ki je letelo na progi Munchen -Istanbul - Ankara, se je srečno končala: včeraj zjutraj je v letalo, ki je stalo na pristajalni stezi turškega letališča Diyarbarkir, vdrla enota posebnega oddelka turške vojske, ki je onesposobila ugrabitelje in osvobodila potnike; pri tem je bilo pet potnikov lažje ranjenih.
Letalo je devet ur stalo na letališču Diyarbarkir; zračni'gusarji so pristali na pilotova zahtevo po pristanku, ker je letalu manjkalo goriva; vendar pa oblasti niso izda-
le dovoljenja za polnjenje rezervoarjev. Začela so se dolgotrajna pogajanja; medtem ko so na letališču pripravljali napad je znotraj letala r uvela prava islamska mrzlica. Teroristi, turški državljani, a islamski skrajneži, so prisilili vse ženske v letalu, da si zakrijejo obraz, so recitirali odstavke korana. Na letališču so bile ugasnjene vse luči in v popolni temi se je skupina »modrih čepic*, kot je ime posebnemu oddelku turške vojske približala letalu. Napad je bil bliskovit in .je presenetil gusarje. Vojaki so vdrli v letalo skozi zadnja vrata in- v nekaj minutah- je bUo
napada konec. Gusarji so bili ra-1 zaprto za civilni promet. Tako so njeni, prav tako pa so bili ranjeni nekateri potniki, med temi neki italijanski državljan; njihovo stanje I Diyabarkirju, da se založi z go-
se odločili za polet v Aman, vendar pa je moralo letalo pristati v
pa vsekakor ni zaskrbljujoče.
Med aretiranimi gusarji je tudi časnikar Yilmaz Yalchner, znan po svoji skrajni usmerjenosti; kot islamski integralist je bil že večkrat zaprt pod obtožbo rovarjenja proti civilni ureditvi države in torej ni nič čudnega, da se je znašel na letalu s skupino islamskih skrajnežev, ki so, kot znano, hoteli preusmeriti letalo v Teheran ter so se premislili šele, ko jim je pilot pojasnil, da. .je teheransko letališče
rivom.
Najprej so sporočili, da je bil med gusarji tudi dopisnik francoske tiskovne agencije Sipa-presse, fotograf Coskun Aral, ki so ga tudi aretirali. Kasneje je’ pilot letala pojasnil zmešnjavo: Aral .je v tistih devetih urah, kolikor jih je minilo od ugrabitve, govoril z gusarji in jih fotografiral; zaradi tega druženja z gusarji je marsikdo mislil, da je tudi Aral član gusarske tolpe.
aiiiiiiuiMiiiniiiiiiiiiiHfMHiiiaiiimiiiiiiiiiiiMiuiiinniiiiiiuuMiiHciiiiiifHiiiuniiHHiiHHUiiiniHiiiiMtiihiiHiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiliiHiiiiiuiKiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiHmimiHiVžar
Partizani iz Verone v Pulju in Rovinju
ROVINJ — Skupina 160 bivših italijanskih partizanov iz Verone je v nedeljo končala tridnevni obisk v Pulju in Rovinju, kjer .je bila gost krajevnih borčevskih organizacij predstavnikov italijanske narodnostne skupnosti. Bivši partizani iz Verone so se srečali s soborci iz ter' krajev, med temi je bil tudi Arialdo Demartini, legendami poveljnik italijanskega partizanskega bataljona Pino Budicin, ki je med narodnoosvobodilno vojno deloval na območju Istre in Gorskega Ko-tora.
Gostje1 iz Verone so se sestali tudi s Skupnostima Italijanov iz Pulja in Rovinja. Seznanili so se * razvojem Istre in s položajem italijanske narodnostne skupnosti, ki je aktivno vključena v družbenopolitično, gospodarsko in kulturno življenje. Poudarili so tudi, da je enoten boj italijanskih, hrvaških in slovenskih partizanov iz teh krajev v drugi svetovni vojni prispeval k razvoju prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavije ter k podpisu osimskih sporazumov. Gostom so obenem predstavili tudi vlogo italijanske skupnosti v Jugoslaviji in slovenske v Italiji pri krepitvi in razvoju odnosov med obema državama. Na koncu srečanja so še ugotovili, da priprave za pobratenje Verone in Pulja ugodno napredujejo.
E. OPASSI
glede na to ali gre za Vzhod ali Zahod) sodi, da mora vprašanje v predal in naj počaka ugodnejšega trenutka. V resolucijah, ki sta jih predložili obe ideološki grupaciji seveda to- ni ..rečeno s tako jasnimi besedami, vendar dovolj jasno, da je skupina neuvrščenih, ki med zasedanjem UNESCO nenehno sproti rešuje tekoča vprašanja, pripravila predlog, naj bi tiste določbe iz Mac Bridovega poročila, ki so uresničljive, uveljavili takoj.
Vsekakor bodo šele naslednji dnevi razprave pokazali, kaj se bo odločilo. Vsem v kongresnem centru Sava pa se zdi razprava okrog tega najbolj pomembnega vprašanja letošnjega zasedanja UNESCO na las podobna razpravi o hotenjih dežel v razvoju o novi gospodarski ureditvi, ki se .je pred dobrim mesecem tako klavrno končala na posebnem zasedanju Organizacije združenih narodov.
JURE PENGOV
Zle posledice vojne med Irakom in Iranom
LONDON -■' Nto prostem tržišču s petrolejem v Rotterdamu se že hudo’ občutijo zle posledice vojne med Irakom in Iranom.. Cena nafte se je v zadnjih dneh povišala na 36,50 dolarja za sod. mnogo više od 32 dolarjev izpred srednjevzhodnega spopada. Na podražitev so vplivali predvsem nakupi velikih petrolejskih družb, ki hitijo dopolnjevati zaloge v strahu pred daljšim trajanjem vojne, in pa Japonske, ki že močno čuti usihanje dobav iz obeh bojujočih se držav.
ATLANTA — V eksploziji, do katere je prišlo v ponedeljek v središču za zaščito otrok v Atlanti (Georgia), je izgubilo življenje sedem otrok, medtem ko drugih 15 o-seb je bilo ranjenih.


<&>
o«'








An#

^ ^ ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA