let« xvn._V Celju, dne 24. julij* ltttff._Štev. 85. DOMOVINA 1'rrialili ■ lafcml« tilkrai na leden. t»k ■■■dtl|flt,BVf da In mrtete nfuU.«vAnt.h.. Avstrijo In NentfHo 12 kron, pol leta 0 kron. 3 amrr :l krone. Za Ameriko ee plačuje od vsake petlt-vrne po 20 vinariev xa vsa. j,a» Htl.i In draire dežele toUko več. kolikor saaiapoitnlaa. uamref: Na leto 17 kron. kolirat:za vtfj« lnwrate in mnoftokratno baeriranje sirau, rosopm «« ae vračajo. pol leta8kron50vin. Na«oeulua wpoilljaupra*-ui;ivu. plačaletaaprej. zusien popust Angleži o madžarski politiki. Mr. Colquhoun, znamenit angležki novinar, kateri ae je ndelelil petega vaesokolskega zleta v Pragi je napisal t „Morning Post" od 4. t m. članek o »adžarsko-hrvaškera sporu. -The Mor-ning Poet- (Jutranja pošta) je najbolj upoštevan angležki list v vprašanjih vnanje politike, zato ima njegov glas prav znaten političen pomen. V prvem dela poučuje člankar angleškega bralca'' o jedrn hrvatsko-madžarskega spora potem pa nadaljnje: iladiarska politika je, kakor se nam kale, kratkovidna. Od 18 miljo-nov prebivalcev dežel ogrske krone je samo H miljonov Madžarov. Ti storijo karkoli morejo, da bi vzbudili sovraštvo Hrvatov, Srbov. Rumunov. Slovakov in Rusinov. Mogoče je tudi. da precenjujejo svoje umišljeno vzvišenost nad ostalimi narodi. Madtari so korenjaški ljudje, polni poguma. Pa Hrvatje in Rumuni so tudi ljudje, katerim ne manjka ne poguma M moči. Razloček v naobrazbi, ki je bil nekdaj med njimi, se neprestano manjša ter se bode zmanjševal vkljub tistemu grofa Apponyija, kateri zatira rumunske šole in poneumnnje romunsko deco. Tudi Hrvatje imajo svoje prvobori-telje, in oni, kateri poznajo visoko nao-bratene voditelje sedmograških Rumunov, morajo priznati, da se odlikujejo po nenavadno trdni značajnosti. Temu nasproti ne morejo Madžari druzega nego poniževati svojo moralno vzvi- šenost m svojo politiko nasilnosti in nadvlade. Zanimivo je, da se baš v trenotkn, ko je v Budimpešti dosegla madžarska razpenjavost svoj vrhunec, vrši v Pragi vseslovanska demonstracija. Naš dopisnik v glavnem mestu kraljestva češkega opisuje zlet tisočev in tisočev slovanskih Sokolov v Pragi, podajajočih sijajno manifestacijo njih telesne dospelosti. njih discipline in narodne navdušenosti. Dejstvo tacega zleta dokazuj« najlepše, da mnoga slovanska plemena v avstro-ogrski državi stopajo vzajemno v ožje stike. Samo Poljaki se niso vdeležili zleta. Prišli so pa Srbi, Slovaki in mnogo dragih zastopnikov slovanskih narodov. Vsi ti bodo prav gotovo na strani Hrvatov proti Madžarom in vsaka demonstracija v Zagreba bode odmevala v mislih in srcih tisočev iu tisočev Čehov, Slovakov, Srbov. Rusinov, Slovencev. Politika, katero delajo možje, kakeršen je Košut grof Apponyi in bar. Banffy more pripravljati samo tla za bodoče zapletke. Sejejo veter in prej ali slej bodo Želi vihar (orkan). Čiditi se moramo, da voditelji Madžarov vkljub svoji brbljavosti o svobodi in zgodovini, se ne znajo učiti s se-dajne dobe, ki je pisana po širni Evropi. Nemčija, Italija niso samo zemljepisni pojmi, nče nas marveč tudi, da livljenske moči narodov ne more nikdo dolgo tlačiti z nasilnimi sredstvi. Madžarska narodnost pač je. ne tvori pa uiti zgodovinskega niti moralnega temelja ogrskega kraljestva. Ogrsko kraljestvo, v katerem imajo samo Madžari pravice, v katerem so pa Rumuni. Srbi. Hrvatje in Slovaki .Uitlanders" (tujci) in politično infer-jorni, ni Ogrsko, o katerem so si v dneh Ludvika Košuta (očeta sedanjega Ferencza Kossutha) Angličani domišljali, da z njimi simpatizirajo. Politični pregled. V seji driavnega zbora dne HO. t m. je prof. Masarjk spregovoril tadi o predloga dr. Laegerja. naj se iz driavaik sredstev posveti 100 milijonov kot osnovna glavnica za staroetas ia ia-validitetao zavarovanje. Maaaryk pravi: .Pričakoval sem, da bode dr. Lneger predlagal, da bi bila postavljeaa v slaibo sploinega starostnega in iavali-ditetaega zavarovanja bogata cerkev, bogata hierarhija (dnhovstvo) in bogata plntokracija (denarni mogotci). (Glasna pohvala in ploskanje.) Da bi driava izvedla invaliditetno zavarovanje kakor je to dr. Lneger predlagal, je čisto amljivo in zato ni njegov predlog nič dragega aego bizantinizem. Vprašanje starostnega in invaliditetnega zavarovanja ter obrambe delavstva, oi vpraiaaje fllantropije (ljndomilosti), ampak vpraiaaje zakona in pravičnosti — (Glasno odobravanje in ploskanje.) O istem Luegerjevem predlogu je govoril tndi Schuhmeier (soc. dem.) v seji dne 2». t. m. ter dejal, da bode njegova stranka čuvala nad tem. da bi Laegerjev predlog ne skvaril rešitve tega ie zrelega vprašanja. Obresti od sto milijonov znaiajo na leto štiri milijone, zn splošno zavarovanje pa je trebiš okolu 50 milijonov. Splošno starostno in invaliditetno zavarovanje je potrebno. Vstvaritev take zavarovalnice ni dobrota ampak dolinost drtave. Krščanski socijalci bi radi s svojim predlogom postavili svojo zvestobo cesarja v posebno ugodno luč, češ, da bodo a tem cesarja napravili še bolj priljabljeaega; cesar pa ne potrebnje te pomoči. V seji dne »i. t. m. je bil sprejet proračaaski provizorij v tretjem čitanju. Debata je trajala sicer pozno v noč, vlekla se je pa brez posebnega zanimanja ia iivahaoatL Priilo je d9 grde koatroveise med češkimi agrarci ia klerikalci, ki so se vzajemno obkladali a grdimi in surovimi priimki. Skupni predlog vseh nemških strank, naj se določi nemičinu kot izključni jezik parlamenta, so podpisali tadi krščanski soeialci. Predlog nosi do sedaj 170 podpisov. Nemci se aa-dejajo, da bodo njih predlog podpisali tadi aekateri aenemški poslanci, češ, da je nemščina potrebna kot posredovalni jezik. .Deutscbes Volksblatt", največji list kričanskih socijalcev, si prizadeva dokazati, da nenemUi govori v parlamentu izusteui, ne uiivajo imunitete, češ, da niso bili podvrieni parlamentarni cenzuri. Tega policijskega nazora LISTEK. Josip Pliverič. Dne 17. julija t. 1. je umrl v Zagrebu prolesor državnega in mednarodnega prava na tamošnjem vseučilišču dr. .1 os i p Pliverič. Zagrebško vseučilišče je zgubilo enegu svojih v resnici slavnih in znamenitih članov, hrvatska veda svojega največjega pred-Stavitelja v svetovni driavnopravni literaturi. Visoke starosti ni dočakal. Rojen je bil t. februarja 1847. leta v Novi Gradiški v bivši vojaški granici. Šolal se je v Potegi Zagrebu in na Dunaja, kjer je bil 1874. L promoviraa doktorjem prava Že 1875. L se je ha-bilitiral aa novoustanovljenem zagrebškem vseučilišču za mednarodno ia sploino pravo ter za hrvatako-ogrsko javno pravo. 1876. I je bil imenovaa izrednim prolesorjem teh predmetov na vsesčiliiča v Zagrebu, 1880. L je postal redni profeaor. Od 1893. I je bil za tri dobe sa- borski poslanec in delegat na skupnem ogrsko-hrvatskem drtavnem zboru v Budimpešti. Pripadal je k prejšnji narodni imadlaronski) stranki ter se je bil vsled tega svojemn narodu malo odtujil, ne da bi se bil hotel ali da bi se bil na kakeršen si bodi način prizadeval prikupiti ae madiarskim mogotcem. Baš nasprotno! Hrvatska še do danes ni rodila mota, ki bi bil svoje hrvatako stališče Madžarom nasproti tako odločno, tako samozavestno in obenem znanstveno formuliral kakor Pliverič. Da je bil član madiaronske stranke, to mu je vzelo doma popularnost. do katere mu ni nikdar nič bilo. Pliverič ni spadal po svojem bistvu v nikako politično stranko, bil je samo učenjak. . Pliverič je spadal med prve učenjake današnje Hrvatako. on je do sedaj ediai hrvatski driavnopravni strokovnjak v pravem pomenu besede. Issel je nenavadno obseino strokovno znanje, jak kritičen, prava liki nao-*>ražen in zaostren duh, veliko pridnost in neumorno delavnost, ki ga je dliala v neprestanem znanstvenem delu. Do Pliveriča niso imeli Hrvatje v svoji znanatveni literaturi dela. v katerem bi bili hrvatako-ogrski državno pravni odnošaji znanstveno obdelani. To je v resnici čndna — in za nas .lugoalovane značilna prikazen! Od leta 1848., oziroma od 1860. leta naprej se vrti ves političen boj okrog tega dr-tavnopravnega vprašanja. 1868. I. je bila sklenjena nagodba z Ogrsko in dvajset let se ni našel nikdo. kateri bi bil na te odcošaje posvetil z lučjo drtavnopravne vede. Pliverič je bil prvi. ki je poskusil na Hrvatskem znanstveno rsztolmačiti krvatsko-ogrske drtavnopravne odnošaje in določiti drtavnopravne pojme. Kateri uatvarjajo hrvatako razmerje k Ogrski Oa je zaanstveno dokazal, da nagodba vaebaje več, aego ai je maraikak lajik pa tadi marši kak politik mislil ter je na tak načia utrdil prepričanje, da neznanje ai manjii sovražnik političnemu narodnemu napredku nego zanikarnoat ia nemarnost. Pliverič je reznltate svetovne drtavnopravne znanosti prikrojil na spe-cijalno hrvatske razmere ter je s pomočjo čiste znanosti opravičil in utemeljil hrvatske narodnopolitične težnje za svobodo in samostojnostjo. Rezultat njegovega znanstvenega preiskovanja hrvatsko-ogrskega oagcdbenega odno-šaja je bil ta, da je dokazal, da Ogrsko s Hrvatsko ne tvori jednotue in ene držsve, da je mariveč zveza dveh posebnih drlav. Odnoiaj kraljevine Hrvatake k ogrski driavi je po Pliveriča nagodbeni odnošaj dveh ravnopravnih strank, dveh koordiniranih držav. Cisto pravilno kaie ua to, da nosi cela hr-vatsko-ogruka nagodba značaj vzajemnega sporaznmljenja. obojestranske pogodbe ter pravi, da ako bi bila Hr-vataka samo del Ogrske, bi se Ogri ae bili nikdar t njo dogovarjali v obliki nagodbe. Kraljevina Hrvatska kot posebna driava je torej samo združena z ogrsko državo v svrho vzajemaega zvrievanja določenih pravic ter akapaega opravljanja določenih reči Vee hrvatako- bi m vuk Mani pnvdaik sramoval, ker ae protivi ae um rama. ampak Mi lovejii Mai praksi, katera ie p rim vala imaaiteto tadi govorom, ki aiao bili akjer objariJM Sedal ak-javlja mimike govore .Reickanie. correspoadeat" ter jim daje tako po- pol ao praronraoet • V nji dae t2. L a. je iaterpeliral poti. Jdtornik ia dr. uradi dieeipU-airaaja vaenJililkega proietorja Fritcb-aata. Peri. dr. Beakovič la dr. je iiter-peHral uradi okrajaega tattopa cdj-■kege ia ta radi okrajaega ioL aveta v Celji. Poti. Goatinčar ia dr. je iaterpeliral uradi ieletaiike trete Ljabljaaa-lirija. • Pod. Hribir in dr. to vlotili ki. predlog, aaj te otanje slorenako vte-ačiliiče r Ljibljini. Predlog to pod-pitali vti tlovaatki podanci, iivtemli Poljakov, podpitali to ga tadi Uhi. • V teji 23. t m. je bilo itvoljeno deiiitivno predaedaiitvo podanike tboraiee. Prvim predeeiaikom je bil ttvoljea kričanaki eoeijalec dr. Wetaa-kirdtaer a 911 glaaovi, prvim podpred-tediikom Staročeb dr. 2iM. dragim po^reiaeiaikom poljtki ilakcic dr. Stanjflaki Dr. 2iček te je takvalil aa izvolitvi nemtki ia MU. To pot te je v prvič t predMaiikegi meta glaaila čeMiu v ivstrijskem pariameita. To je tadi en korak naprej v dooego rav-nopravnoeti. Ognkegi trgovintkegi miaiatra Kottutba je prodi aredaik .Badapeata", aaj pove noje mnenje o govora miti-•trakegi predtednikt Becka. Koanth ai kotel o taa govoriti, dejal je pa, ia aagodba a Avstrijo ie vedao ai go-tova ia da obetajejo ie vedao rupori aed ttaliiči obeh vlad, čeprav aiaajo poeebae vilnotti. rV interen obeh drtar je, da bi te, tko li mogoče, ikleiila aagodba'. Madlarom n torej bolj hlače trenejo nego bi te koma rdelo, čeaar te pa ae moremo čnditi, kajti vojakovati m na tri imate, ai maleakoet: proti Avttriji, proti Hrvattki ter proti toc. demokratom ia narod-aoatia doma. Ce ledij Beck ae dooeie kakega upeha proti OgrtU, ga ae io-tele nikdar reč, take prilike ae bo aikdar več iael. Dopisi. la ■aairja. Nekateri takajiaji ljudje to d itbrali lepo ulogo, da r ogrtki odaoiaj poaredije oeeba akap-nega vladarja ia koaplekt določenik rečij (tadev), katere ao kot ikipae proglaiene. T tea aagodbeaea ttanjl pa daa-daaee Kadiari le vedno nadvladajejo ter talijo revnopravaott Hrvatje ai tato pri i tl»ljo priboriti d popolno političlo aaaoetojaod. Plivtrič je napiaal dolgo vrato knjig, knjitic ia raiprtr r aeaikea ia kmtaktm jedki. Njegovi aeaika delt m aa pridobili velik igM aed iriavaiai pravniki vaek evroptkih narodov. Kajigo: .Daa rechUiehe Verkkltaia Kroatieot n Uagira 1885' itdtli tU tkapaj t davnim proleeotjea driav-nega prava v Hddelbeiga Jirijta JeUinkom, kateri iaa o Piiveriča Jako triaoko mnenje, čeprav ae toglaia r raeh točkah t njim. Nadaljai apid n: .Bdtrige nm aagaritch - kroatiachen Baadenachte 188«", .Der kroatitche Staat 1887", .Batvitak aedjinirodnog prava 1876" r .Mjeeečaika praničkog draitva'. tataem obrekljivem listu. .Slovenskem Ooepodirji*. blatijo celo gornjo Sa-viatko doliao ter ob vaeki priliki mogočno trkajo na uvojo .vero" in .ka-tolUtvo". Ponkili pa ao tinti vodje teb aeiakov aa lep naik Krittaee urnega, kateri Je dejal, la ai dovolj umo prepričaaje, ampak ia w je treba tadi po veri — ravnati. Pa, eto aaie prvoboritdje .ta. Zrele": kapUaa motirtkegi (o tea ime nak človek, ki gi dobro potni, tod bo, ia mn aič ne pomaga, če ga ie tako pere .Slov. Gospodar"), itdelontdja tv. podob, kiteri mora biti rerea radi trgovine in m Je pokazal poeebno vernega tedaj, ko ae je tekli in tretjega v dralbi. g. Karla, kateri je agitiral proti Jeiovniku. čet, da Jetovnik ne hodi k spovedi. Kaj pa g. Kari? Ali VI spolnjujete tako vemo Vale verake dolliotti V Toda kaj zato. da kak Jen .verni prittii .Km. zveze" tidi ne kodi k spovedi, dotti je. da ima versko prepričanje" in je trden klerikalec: t tem je ob jedaem poklican todnik v verskih vprašanjih Ne laemo porabiti ie ni četrtegi gospodi, onega, kateri je nekoč dopitovtl .Štajerci", te čez loč prelevil v .liberalci" ia je priiet eedaj nt retne betede g. kaplana do uveeti, di je njegovt diit v ne-varnorti. SkočU Je v klerikalni tabor, kjer to ga « veodjem tprejeU. — Imamo le več alik nalik gg. klerikalcev v zalogi. Za daaea aaj tadoUlje ta četvorica. ©peter tlec. M ■aliaaJalja Zadajo ae- deljo aam je priredilo doaače .Kmetijsko bralno draitvo" u Seačarjevea vrta Ijadtko vetelico, t katero ao bili ni tadovoljai. Doaače pevke in pevci to pokazali, čeu to te atičili pod rodttvoa aeitradljivegi pevovodje, nčiteljt g. Prt.ogt; posebno lepa je bila .Ljabica", taao tal, da Jo jo pelo premalo pevk ia pevcev, uko, da m je petem ai prostem ikon čido tgn-bila. Šaljiv prizor .Na plaalai" aam je kazal zaljaUjeae bolečine dveh prebivalcev v planinah, katerik ie ai toliko oblizala grelna kaltara omikanega aveta, da bi zaaia prikrivati troja prekipevajoča čaatva. Dobro n je igrala igra .Trije lički"; od aarar-aott iz bornem Straeaclja doli do matere Špele, katera oči vidno aiaa preveč vere r aeprittreaoet aoiaikov, ker je hotela eodaika podkipiti • klobasami ia jajci, ao bili rri trdni v tvojih alogah. Beeedllo aleg m imeli izvrstno r oblaati; Mi ai bilo aapačao, ia je te ia oai .apaatU* kakiao krepko .pjielko", kar Je obče agajalo. Titto pretinraaje taiataa ter malo aegotov .Bealaa i penoaalaa aaija" 1878 r .Mjeeečaika", .Veriiktdje sabo rakih izbora" 187» r Mjeeečaika Glavno delo, njegovo tivljeijrto delo. 'to aaili po aorti dovrfaio r njegovi oeteliai ter te iaenaje: .Hrvatiko-■rtrtko drtavno pravo". To Je predmet, o katerem je predaval 30 let aa zagnbikem neičlUKi ia nad jati te je, da bode te kajiga, r katero je polotil koačae uspehe ia ipotaaaji trojih proačaraaj ia zaaaatveaih preitkoviaj, kmaln objavljena. Do tedaj to naa znani uao odlomki ia skice iz nje S Plireričem Je legel r grob mol globoke, airae ia trezne rodoljtbnoati. kiteri je teiaje trojega naroda po politični aaaoatojnoati teoretično ia tnaa-ttveno utemeljil ter driavaopravao formaliraL Pliverič Je t velikim itper koa tavrail madlarake difavaopravae nauke ter pridobil hrratakeai ttaliiča prizaaaje r evetovai driavaopnvai literatari. Zadalaje torej, da aa Hrvatje, pa tadi ai Slonaci kot ajik najblitaji eorodaiki, okrnimo kvaleiei tpoaia! ntstop pi bi llhko odstranil dober ia velč reiiter ia Miliaedeljt bi te lihko pomiili t igralci, kikorinih nima vuko bralao draitvo na deleli! Po pravem vtporedn ae je učel v gostiln ples, aa vrta pa običajaa ia-Ijiva poita la bitka t koaieti. Ne-umorai pevtkl zbor Je ie .rekel' marsikatero lepo. dokler ai ratgaal veielib ljudi del in pozaa ara. Draitra pa čattitemo na prireditri ia letimo, da. bi oetalo delavno in priredilo topet kaj veedega. Da vedo ijadi« ceniti njegov trad. to pokazali z dobrim obitkom: videti je bilo tadi sosede iz Vačje viti, Kriievcev, 8r. Lovreica. eelo oi daljnega Sv. Boifeaka na Riia. Slovenske novice. Štajaraka. — Za eeUtkl odsek .Proevete" Je dirovil g. A. Aneniek v Celja 3 K — trčaa hvala! — Paalaaee Boblek in tovariii ao interpelirali pravoeodnega miniitra glede prediranja slov. jezika pri porotnik obravaavah r felja; iaterpeli-rali to tadi glede iaeaovaaja novega okr. aodalka v Laikea trgi. — Paalaaee dr. PKJ ia tovariii ae povdarjali pri poljedelikem mini-sterstra potrebo, da n aaj odre pri aataačnejiih izvrievalnlh določilih glede novega vindtega zakona na one vintke kapce, kateri ie tedaj kale jo, kako n hočejo izogibati ttrogia odredbam norega vindtega zakona Stavijo namreč ln arejajejo aa Ogrtkem ob itajerski ia ipodajeavatrijtki meji kleti, v katerik bodo vino na veliko .poboljie-rali" ia kvarili, uto ker jim tam tega aikdo ae brani. Potem pa midijo to vino triiati aa Štajerako in Niljeav-ttrijtko ter tako oikodovati potettnike viaogradov. Poljedeltki miaiater je odgovoril, da n bo oziral aa to in da ae bo zlaati ob aeji drogo nadzorovalo kleti ia vintke kapce. — Iaterpelaclja. V driavnem zbori tU iiterpelirala potltnct dr. Keroiec ia dr. Beakovič pravoeodnega miaietni uradi ntevljenegi kazenskega pottopaaji pri birleai brelUkean glt-rarja VMariaija — Telefon je učel v nedeljo r Celji podonti. Dooedtj je 52 niroč-alkov u teleioatko centrala Skazilo m je. da m aipravili to veliko pre-majkao; tato jo kodo pritodajo spomlad zdatno raziirili. — Zrllaaje radarskih plač. Uradae poročilo o nji dogovornega ■rada raianke zadrege n celjaki rad-atfki okraj poroča, da te Je iploino določilo 5 oditotao triiaaje plač. V onih jaaak, v katerik vlada vročina aal 30 atopinj CeUija. dobe radarji povprečao aad 3 K. Obljabilo n je tali podariti pri radnikik kopalliča. Potrebno hI bilo, da bi ta beeeda meto podila! — Varatdiaake toplice je dodej okitkalo r poletai sezoni 1120 strank t 1173 oaebami. — Ha 8r. THarje rabi glatilo Ikoia Aatoaa Boaareatare in ajegovik zrntih dagjoičaiike mole tloveatker .Sloveaec" pile: .Ceiki is diaijiki kričanaki molje le aiotro let zaporedoma nako leto roaajo, prvi aa 8v. goro pri PHbraiaa, dragi r Mirijlno Celje . . . Skopaj molje! Pojdimo k Miteri bolji pričit tvojo vero. pritegtt zre-dobo Bogi! Zikaj ravno aa Sv. Viiarje t — Viiarje eo idealaa točka 2 njimi Jo zdrateao nekoliko Uriztike. ki je daan teko moieraa . . . Kvilku: molje kričanaki — u goro viianko!" m ; Tako .Sloveaec". Modernost ti. rittike — ia romanje! Nedeljski turiai bodo Imeli največji viitek, majhen hrib jim provzroči prijetno tejo in gori — na vrha to dobre godilne. Po tea — ae reč nenavadnem, pohotnem okoliti vabijo se .krlčanski molje tloveatki. r gostilno. — Da, Maurjk imi prav, to Je pravo pravcato gostilniike kričanstvo. Ji romirji-tiristi so ubili, ali morda aito aikdar vedeli, kaj pravi Matevt evangelist 8. pogl. 5. ia 6. v. .Ia ko molli. ne bodi kakor hinavci, ki tako radi postajajo in molijo v daagogah in na cestnih vogalih, da je ljnije vidijo. Resnično vaa povem: oni ao ie dobili tvoje pltčilo. C'e pa molil, idi v svojo izbico in ukleni vrata in moli k svojema Bogo; in Bog, ki na skrivnem vidi, ti bo to očitno poplačal." Posebno daleč ao ti romarji-tariati od Janez. Evangelista, ki pravi: .Ia pride čaa — ter je le tu. ko bodo pravi molilci Boga aolili v duha in r retnici; kajti Oče uoteva. da ae ga tako moli. Bog je Duh: ia oni, ki ga molijo, morejo ga moliti v duka in resnici" (4. pogl. 2». in «3. r.) Ia le nekij: .Najriiji pa ne biva v tempeljlh, ki to teddani z rokami, kakor prerok pravi: .Nebo je moj predol in zemlji moje podooije; kakino bilo mi '.-»čete seziditi? pravi Gotpod; tli ao je prodor mojega počitka? Ni li aoja roka rte to stvor !«» (Zgod. ipoit. 7 kap. 48, 49, 50 v.) Oema torej na Vilatje ali celo v nemiko Marijino Olje, v laiki Rim. Iraneotki Lord? Ali domt ne morete moliti? — Br. Mirtia v Bolni dolini. Naii Ijudtki slivnost, ki um jo je priredilo udnjo nedeljo domače bralno in pevtko draitvo, je uspeli ud vte pričakovanje lepo. Nikdar dotlej ie nismo videli take udeleibe. počastili ao naa godje iz Vojnika, Galicije. Non cerkve in Celja, kar naa prai veseli, ker se tako vtdrinjejo in vstvirjajo med teboj prijitdjike vezi med sosednimi kraji, ki eo pogoj upeinegi de-lovanji in napredka narodovega. Za tmeh to nam potkrbeli igralci-dijaki, ki to redili svojo nalogo zares dobro. Kar pa pri aaa vsakoletne dri-itvene veselice najbolj polivi ia odlikuje — to je petje nitih pevcev in pevk. Pesem n pesmijo m vrati, oh •branih giimb uradnih petaij ti po-tečejo ire in človek vidi to doaače vetelo tloventko Ijidttvo, ki ie hrani tvoj značaj, tvojo aamouveet in ponoa, ki te ae klanja vukoaar. član .Proevete" U. I. Prekotiek je v kratkih beeedah poudarjal potrebo in pomen izobrazbe, pomen časopisa u človeka, ki mora iti dalje, ki aora napredovati, ako noče, da gredo dragi preko ajega. — Izobrazba je aoč, ia močan mora biti narod, ki hoče iiretL G. Rebek, vukoletai obiakovalec it Cdja, je govoril o izpolnjevanju geda .Svoji k tvojim". V tem leti naia aoč. v tem je naia narodna rili, ki aam pribori nanj aaie pravice, da poeta-nemo spet na lastni zemlji umi troji goapodirji. Ne umo zabavi — tadi potka aaj bodo poevečeae aaie Ijl^tke veselice, če hočemo, da te ta rod vzgaja Saarčaaoa, poaebej pa ie pevkam ia pevcem, pa. kličemo: vrlo aaprej po tej čutni poti! — b Tijiika. Podrataica dralbe tr. Cirila ia Metoda u Škof jo ru ia okolico priredi r nedeljo, dne 28. t a. ob pol 4. iri popoldne aa vrti poao jilnične hiie domačo vetelico z raznovrstnim vsporedom. — Poje imartiMi pevtkl zbor. pp — T Žalcu bodemo slavili dne -i. avgusta veliko narodno slavaost. žalski Sokol' razvije tega dne svojo aastavo. Opozarjamo vsa draitva na u •dan, da ne prirede slavnosti, ki bi z aaio kolidirale, da se marveč nnle kolikor mogočo polnoštevilno ndeleie. — T Gemllokem dobijo po od-todbi trgovskega ministerstvn nov brzojavni urad. — Toda je pobila zadnjo soboto docela okolico Paike in Bečiške vazi Driavaa pomoč je nujno potrebnn! — fastnlns sbčsnsm je imenovala okčiau Zreče pri Koniicnk tam-kajšajegs nndučitelja gospoda Ljud. Triknika. O. Triknik eluibuje v Zrečah la 18 let In si je pridobil za občino — «. Fr. Lovec, del iolaki nad-aatuik r Ljubljani, je odkUil predsed-■Hn .Slov. Matice" To je posledica IjUSfg1 fkaovaaja sa Prolta v del — Kemiki teater la slovenska . Lalčaai smo le taki: kdor zmetja ia zazmekuje, tistemu ae vsiljujemo ia klaajamo. Tukaj je otvoril pri Benketu svoj teater neki Gutmann, kateri aa vso moč zabavlja čez Slovence. Pri Sonaeaaeadfeier je imel svojo Btaadrodo proti Sloveacem, zadnjič pa je bil toten. ker je zmerjal aaktga Slovenca z .vindiscber H sad". Za takvalo obiskujejo njegove predstava skoro izključno Io Slovenci — Nemci te jih itogibljejo — ie vejo tukaj. — Zn to velikodulnost zahvalil se bode Gutmann Slovencem skoro gotovo po noji nemtko radikalni maairi ia opozarjamo daaea obiskovalce aje- preč. dakovičtao, samo aa dovtip, katerega ao zabrusili v obrez pred leti slovenskim ohitkovtlcem uemlkegn gle-diKa v Celji, ako ae an motimo, ravno pod vodstvom Outmaaovim. Na vpraianje prvega igralca: ,Was ftieast im deutscken Tbeater hber", odgovoril je drugi: .Die Wlndiachen — weil sie »tirdlisig sind". Nn to vendar ae bodete čakali! Eden, U al taka penite«. — Trg Kogjo. (Okčiaake volitve.) PO končanih ehčiuzk"' volitvah vrUa ta je dae SI. t m. vo nev starešinstva. Žapanom je bil enogiaeao izvoljen dr. Joaip Burit Dotedtjul iapau Iran Elsbacher jo svojo trgovino prodal iu se preseli v Laiki trg. — T Slav. Bistrici to aztavili zidarji ia delavci pri novi sUvbi Poso-jUnične hiio delo. Zahtevajo krajši delavnik, od 7. ure zjutraj do 6. ure popoldan. — Sv. Jurij ok Stavnici. Ta-kajiajo bralno drnitvo priredi dno 4. avgusta t. I. v spomin dvajsetletnice svojega obstanka veliko narodno veue-lico na vrtu, kakor tadi v gledališčnik prostorih. Delajo ee velike priprava Veselica obeta vsakovrstne zabava Natančni spocad la objavimo. — b Varkerga so poslali ,ter-javi" volilci dr. Ploju nezaupnico. Ako jik jo kdo imenoval svoj čaa .črne" ■u .terjave" — je storil to popolnoma opravičeno. To potrjuje besedilo ne- priobčeno v .Slovence", dajejo dr. Ploju Io nevoUd tt upnice in okoUčina, da ti vtede an to terjavo" usssnpuico g. tajmoitrn celft 8* Obvodnih" volilcev. — It Sevalec. Prihodnjo nedelja oM^a .aturtk.- M. mj« vsakoletno ioltko davno«. Svetujemo pa gospodi, naj ne Izzivajo in naj ml-rujejo - da aa ko potim zopet .vea kulturni" met kričal nad .grozovitimi dogodki" v Sevalci. — V Budgeol ee pokopali v nedeljo prejiajega iupaika pri MaU Nedelji g. Lorenčiča. Pokopa se je udc- leiil okr. glavar grof Stllrgh in 85 duhovnikov. Svoje precejinje premoienje je zapustil deloma za stavbo nove cerkve pri Sv. Juriju ob Sčavnici deloma dijaikema semenišču v Maribora. — T Bogaikl Slatini je postav-Ijen zavod za acetjlen, a katerim bo odalej razavetljeno kopališče. Zavod bo dajal plina u 100 javnih in 1100 zasebnih ivetilk. — V Kehlju pri Eonjicak to dobili pretekli teden nove tvonove tu lamo cerkev. Blagoslovil jih je preteklo sredo g. škof Napolnit — Zaupnice dr. Ploja so poslale nekatere občine pri Sr. Marjeti nile Ptuja in občina Sv. Barbara v Ptujski Ornlk se pridno vozi po okraju in agitira za se in druge nem-ikatarje v okrajnem zastopa, da bi bili zopet izvoljeni. Pri nekaterik veleposestnikih je bil ie po trikrat Upamo, da te ne bodo dali pregovoriti ia dn ostanejo trdni ta narodno stvar. Tndi te t slovenske straai pridno delu in je skoro sigurno, da bodo splavali vsi Ornikovi upi po — Dravi — Ptujski obč. svet ni zadovoljen z Mnlikom. V petkovi oeji je sprejel nn predlog dr. Plnckkiju sklep, v katerem itjavlja, da ae nikakor ne strinja z dooednjnim nastopom poslancu Mnlikn v d rta vnem zboru in gn po-zivlju, naj te loti letnega dala ae pa dela braploduo demonstracijsko politiko. Ta aklep je telo podoben — ne-ttupnlcL - rtajahl .Stajerc", U nesramno trdi, da je aloreaskema kmetu vse eno, nko ga aprejme v uradu aasstki ali iloveaaki ali tartki uradnik, molči kakor grob o sklepa ptujskih mestnih očetov, v katerem aaktarajo od svojih driavaih psalaacev, aaj g nemi sredstvi delajo na to, da ae ohrani zlaati v aradih ia iolah v Ptuja la drugih spodnjeitujerskik mernik ki trgih aomikn potett Zakaj pa .Stajerc" takaj ae pove svojim Nemcem racale* v okna: .o aamtki vza-jemaosti kričite, o majki .Germaniji" pojete, tlorenakegn kmeta pn odirata do kade!" Seveda .Stajerc" min tako raii Ornig, Plachki, Straiil i dr. Migajo. Zato pa bodi aaie geslo veelej ia povsod: .Proč z aemtkstarsklm .Štajercem"! - .Wackt na Bkelu", skrajno izzivajoča uemlkn in prodavatrijAn peoem. aaila je zagovornika v nem-ikatankam ptajakcm .Štajerca". Sij pa tadi ae more drugače biti, ko ao goopodje okolo .Štajerca" najbolj zn-grizeai .praajaki". Čudno je le, da ae ie vedno najdejo med Slovenci ljudje, ki čttajo tako s Mikat irsko trobilo, kukor je .Stajerc". — T Ptuju so imeli kalotki vinogradniki, največ ptajaki atdčuni, keteri imajo po Uakmak vinograde, odbor, ki M naj ohdirao seetarfl se-znamek škode po Halozak in ae okrnil potem na poalanca dr. Ploja in Malika, da bi iipoalovala drtavno pomoč. Dr, Ploj je sicer ie itoril pred tem shodom, kar je bilo potrebno. - Ptujska glaaattja je itela preteklo leto 170 (!) učencev, mod njimi le — 85 Slovencev. To je aad aočaveaega pritiska asmikih profesorjev aa slov. dijake. Meato, da M imeli Sloveaei v ptujskem, oimoikem ia ljatemsrtksm okraju v Ptuju, kukor ja to naravno, Inatno gimnaaljo ali vaaj gimnatijo a slov. »porodnicami, obstoji tedaj v Ptuja popolnoma aemika gimnazija! - la Pabalaka pri Ptaju ae tanje kmetij*a pedruMca In poeeJH-aiea-rujfujzeuevkn Ustanoviti tukaj poeojilnico je gotovo kvalevredaa misel. škoda le, da bo pristopila, kakor se sliii, nova posojilnica k graiki zvezi — Ali bi ne bilo bolje pridratiti ue vaii slovenski celjski .Zvezi", kukor pa se vklanjati in klapčevati tajcem? Naj bi veljalo tudi tuknj geslo: .Proč od Gradca!" — Pogorel je Bnppov mlin v Spielfeldu. Posestnik imn veliko ikodo. Potar je naztal aaj hrt radi tega, ker je bilo aeko leseno kolo pramoio namazano in se je rigalo. — Ii Bat. "T nedeljo zvečer se Je potegnil telezuiiki naaip med Bulami ia Folom skoro 50 metrov daleč v uiiino. Potniki ao morali prestopati pri ponočnih vlakih. V pondeljek zjutraj' je bila ikoda ie za silo popravljena. — Konkurz je dovolilo okroino sodišče v Maribora za pramoionjo AL Lianingerja, komisijskega trgovcu v Maribora. — Nakup. Kupil je g Mat Polič it Maribora gralčino Frajštaja bliža Ptajske gore z 878 orali gozdov ia nasadov. — Maat postavijo v Poberite pri Mariboru čet Dravo, da bodo imeli krtjto in ladjo caatao zvezo a atestom. Pobirali bodo mottaiao v isti viliai kakor jo aedaj brodariaa. Seveda bo moral aajpraj drl poslanec Malik doseči drtavno podporo — kar ko pa menda ta precej dnin trajalo. — Baastave kaattv priredi o priliki .jeoemskega sejma" v Gruden .štajerske drnitvo za rajo kancev". Z razstavo ka sdraleaa gosti Iaa. v kateri bo dobiti aa vae aačiae prirejeno mtao kuncev, da m bodo obmktrvaki sami prepričali, kako okaaao ia dobro je to Pri aaa aa Sp. Stajerja jo poraja domačih zajcev še prav redka; U trebelo več zaaimaaja za ajo! — Pridelek aadfa aa Atajer-a>eai. O letošnjem pridelka aadja aa Štajerskem poroča zveza ttajerskik poljedelskih zadreg po natančnih poizvedbah o stanju začetkom tega moteča: obrodile ao letae dobro le čretnje in trte, koder niao pomrzaile. SpMno pn ko letot mulo sadja Glavni vzrok tegu jo dolgu zima, vsled katere ao pomrzaile a. pr. breskve in sureliee. Slivo to maaj trpele. Jablaae ia kratke to dobro cvetele, poaekod bolj, ponekod manj, kakor so pat lani maaj ali bolj obrodilo la kilo je opati povprečao aa srednje dober pridelek. Tega pn to aaičili mrteai ob čaaa cveta ia nezgodno takratno vreme — Ker letoa tudi v Švici, nn Nemikem ia aa Nizozemskem ae bo sadju, bodo lahko oni, katerih aadouounlki vendnr nekej obetajo, doeegli lepo cene ca sad. — »Katodna tiskarna" v Ljubljani attaaovi aa Jartjčerem trga noro kajigotrtaico zdraieno t prodajalno za papir, piaalae la risarske po-treUčine. Kajigotrtaka ima aeomejeao koncesijo. — It 6». Jakoba v Moda. V nedeljo, dne 14. juliju t. L amo obhajali naroden praznik kakor ga slovenski Korotaa ie nikdar ni rideL Polotili smo temeljni kamen aaie narodne in gospodinjske Me. Zato ae ai čuditi, dn ao prikiteli k tej iavanradni slavnosti gostje in prijntclj! od blizu in daleč v našo s trobojnicami okraieoo vaa, da te veselijo t nami velepomambaegu dnevu. Bil je to naroden praznik v pravom smisla kmdu; kajti klin aa taatopann pri tem slavija vaa komike slovenska draitva korpentivao ali pn po zastopnikih. uddtHli ta ao te slaa-sesti odlični meljo ia geepe, krepki laetje in vrla raiautku in tOjtka de- kleta v narodni noši, prihiteli pe so tudi bratje in »astre onkraj Karavank, po preteiai večiai za korotke Sloveace vneta narodna inteligenca. Dobro vedo, da Bas aaafrntniki vedao aupudajo iu dn preže kakor volkovi po naii domovini in naii narodnosti. Dolgo let si prizadevamo, kako bi se v bran postavili ter ao jih odkriiali ia obranili pred njimi svoje najtvetejie pravice iu tvoj materni jetik. Ko smo pa v nedeljo dne 14. julija videli toUko navdnieue inteligence onstran Karavank, se je aam prijetao ogrelo aaie rodoljabno srce in priili smo do prepričanja, da iloveaaki Korotan oetaae slovenski: .Dn nn vek' slov en tk' bo Korotan, Ma šola naia bodi tkala, bran" te prelepe besede, ki ao se svetile and stavMiče, ao nnm kile dn komiki Slovenec ne tpnvu več, ampak ae zaveda svoje narodnosti, ae zaveda, dn je Slovenec iu da mora ostati Slovenec. Ob 11. nri pozdravi domači iupnik Balnn v nav-datenik besedah od daleč la blizu dotle goste in prijatelje. Nato sta za peli draKvi .Drava" in .BoMei" Fajg-ljovo .Molitev zn tlovanaki rod' tako točno In izborno, da ae jo marsikdo čudil aad dovrieuim petjem tek dveh drnitev, ki stojita pod spretnim vodstvom potrtvovaluegn in vztrujuegu g. L. Bernota. Po pridigi g. prolta Gregorja Einapielej ja se je blagoslovu temeljni kamen mogočne naroda« trdnjave, ta tem pa je abrnno mnoiico molki zbor .Nzrodne čitalnice" iz Kranju nuravnost očaral z D. Jenkovo .Molitvo". Marsikateremu to solze igrale v očeh. ko je sliial krepke in obenem čiste glaaove nalik rodnik bratov in prijateljev. K 6. točki tpo-reda ja govoril aai g. drtuvui poslanec Graf ena ser. Ko se je dični orjak po-kaanl nn odru, burnih poudravov in livijo-kiicov ni bilo no koncu ne kraju. G. drl poaL si je izbral tndi zelo tračno govor, v katerem je obrazlotil pomen tole V narodnem ozira. Dn je pri tem uaio slavno viijo ioltko njenim hubaričaim šolskim mar« kaka pikra, a resnična beoada, je pač aamoohoehi razumljivo Navdaleno ploekanje in pritrjevanje ter iirio-klicL ne to je pričalo, da je g. Grafenaur vdaril pravo straao. Po koačaaem sporeda je korakala veli-kaaaka maoiica v St Jakob k obede Po lentjakobekih gostilaah ao ae ibrala razna pevska draitva, kranjaka ia komika, ia tako aa je vrstila med obedom peoem za peamieo. Brnet: .a ia narodna. Hitra ao minile vuuele urico ia korakalo je ne v .Naradai dom' k koncertu, pri katerem ao aaatopale .Dravo" ln .Bolica" ia pevaki zbor .Kranjske čitalnice" aad vse pričako-vaaje izvrstno, nn vrtu pn se je ibrala velikunakn mnoiico oaik, ki v zgornjih prostorih .Narodnega doma" aiao več azili prostora. Ti po so sumi skrleli tu zabavo. Vrstila te je peoem za pesmijo, napitnica za napitnin. S poeebno pohvalo moramo omeniti kroane pasmi, ki ao jik nam zapeli goriiki pevci. Takik pevcev pač svoje dai ie nikoli nismo sliiali. G. dr. Ferdo MUler, odvetnik v Celovcu ae je koaečao v lepih besedah sakvalil bratom-pevcem. ki to prikiteli k aam ia aaa aa vdale, vali z uetaomilo slovensko pesmico ter jik proaU, nnj pridejo todi za nap rej ie v večjem itevila k navadnim slav-nostim, kakor daaea. Nardaioai iirijo-kllci to sledili dr. MhUorjorim izbranim beoedam. Tako je bil 14. Jalij ta koroške Slovenca res aarod so prazzlk. dan ve-aelja ia vstajeaja. Koraiki Sloveaec ju vstal t strak vuak kMftotnikav. ki ao gk teptali ia andUvuK. s ae »»teptali in uničik. a Gospodarstvo. — Hal na Npodajea Stajor-ekeat: Do« 1«. t. ■. v Tekarjik pri Olji,/« Framu pri Maribora; dne 27. L a. t Breiicah (svinjski sejm); dne »9. t m. t Sv. Martina pri Vurbergu, t Omota; dae .10.ta rOrmotu (iriaj-«ki sejm, t Zagorji. Koetrivnici t rogaškem okraja: dae 31. t. a. pri St. Jakobn v laškem okrajn, v Sr. Lovrencu r SI. goricah, v Ptnjn (svinjaki sejm). r Zagorju T kozjanskem okraju, r Imenu (svinjski seja) r istea okr.. r Jlarbergu, r Konjicah, r Bniah T kozjanskem okraja; dne 1. argasta r Breticah (svinjski sejm), v Pišecih; dne 3. avgusta v Breiicah (svinjski seja), v Spodnji Polsksvi (svinjski seja); dne S. avgusta na 8v. Gori v kozjanskem okraju, v Arnsčah v šo-štanjskem okraju, v Lembern v šmar-skem okraja, v Loki pri Laškem, v Ptaja, v Celja; dne 6. avgusta v Or-moiu (svinjski sejm). v Novi Cerkvi v ptujskem okraja, v Ptuju, v Konten, v Radgoni, v Mariji Snežniv maroškem okraju; — dae 7. avgasta v Ptuju (svinjski in kramarski sejm; dae S. avgusta v Breiicah (svinjski sejm.) — Skod nemških rokodelcev se je vršil 16. t m. na Daaaju. Razpravljalo se je o diiavaem obrtnem svetu ter se sklenilo naj ae premeni to ime v državni rokodelski svet Skod rokodelcev je sprejel vladni predlog aaj polovico članov tega »vete imenuje minister, drago polovice pa naj volijo obrtniške organiucije. Bavil se je aa-dalj > z vprašanjem mojsterskih izpitov. Zastopnik vlsde je izjavil, dn kani vlada prepustiti izvrševanje izpitov v prvi vrsti zavodom u povzdigo obrti, v dragi vrati obrtnim strokovnim zadrugam. v daljši vrsti strokovaim in industrijulnim šolam. Shod je vzel z odobravanje to izjavo na znanje. Sklenjeno je bilo nadalje, aaj se zahteva, da se ona dodajanja n armado, katerih se tadi rokodelstvo lakko adeleii, razdele po razmerju 60 : 80 t j. naj se propasti polovico rokodelara polo-vico*industrijelcem. Shod nemških rokodelcev je izrekel nezupnico sekcijskemn nnčelnikn Eiuerju, ravnatelja dunajske državne službe u povzdigo obrti v vprašanja o dodajanjih u armado v preteklem zaaedaaja delegacij. — Stanje žetve na Ogrskem. Uradno poročilo o stanj« žetve u. julija t L eeui približno pridelek pšesice n 3», rži nn 1016, ječmena na 19'68 ia ona 1110 milijonov metriikih centov. Tnriica, repa la krompir se dobro razvijajo, aadje slabo, trta tadi po večini slabo. Oziaine bodo dale po priliki sredaji dohodek, po nekod tadi srednje dober. Tobak ae razvija slabo. Krae se dobro razvijajo, le trava aa pašnikih in pastah zelo zaostaja Sadje ia trte so veliko trpele vsled viharjev in toče. — Stanje žita aa Easkea. Po zadnjem poročil« od S. (16.) t a ao se nsde na ledno v ded boljšega vremen po noj evropakej Baaiji zbolj-šala. Zimska pšeaica je srednja, ril sradaje dobra, jaro žito srednje dobro, r zspsdnih in v južno npadeih gaber-nijab ter oh Volgi slabo. je sroje kmete popolnoma žrtvovala svojia indnstrijakia in trgonUa in-daaea iaa ie sicer ksKte, a je to, da ti kaetje nimajo zemlje. Zato n Angleži sedaj rano bavijo a vprašanjem, kako ki bilo mogoč« zopet aaaeUtl Angleško s kmeti Poaknaiti hočejo tadi a nasilnim koloniziraš jem Najprej bi n nasilno prodala ia kupila od države zemlja, U jo imajo veleposestniki v obilici; aa la zeaijo M držav« naselila kmet« Kmet pa te zemlje «ikd«r ne M smel prodati, ker bi eetala drlaviaa last Tako bi bil kaet aaao aajeaaik in na gaapodar; aaajkal bi aa oni ao-mini aaaeat aeodvisaoeti. ki je n kmeta naravsoat življenska potreba Prvo pa je, da mora opustiti Aagleika svobodno trgovino, ki je s svojo konkurenco uničila kaete. Ker p« je Angleške ravno s tem prišla aa današnjo rišino, ne vemo, knko se bo v bodoče angleškim .kmetom' godilo. Avutrijska poštna hranilnica je sls vila 88. maja t. I. petindvajset-letnico svojega obstsnks. 8 početka n mislili omejiti rje delovsnje le na majhea delokrog po vzgledu aagleike poštne hranilnice. Od leta do leta se je pa delokrog poštne hranilnice širil; nje ustaaovitelj Koch jo celo nameraval plemeniti jo v drtavno banko, katera bi bila prevzela vse posle, katere dandanes izvriaje avstro-ogrska in druge privatne banke za driavo. Razai nasprotniki so Kochu preprečili izvedbo njet-vih načrtov, ki bi bili visoki tnsnci odvzeli msrsikak bogat nsluiek ter državi, oziromu davkoplačevalcem prištedili mnogo milijonov za provizije in druge stroške pri upi-sovsnjn novih državnih dolgov, Izdz-jsnjn obligscij in raznih državnih papirjev. Veadar se je poštaa hranilnica zelo razvila ter razširila svoje delovaaje aa skoro vse bančne stroke. Ves dobiček poštne hranilnice od početka pa do konca 1906. leta znaša 40,633.019 K. Promet v clearingovem obrata je znašal v prvih ,95 letih 169.967.192.3S3 K, promet T hranil-ničnem oddelku pa 3.258,625.31» K. Svetovne vesti. — Oeetllal Carji niso dolini poriniti škode, ako izgine t njihovih prostorih gostoa obleka, palica ali detnik. Tako je razsodilo aajvišje — Strašna aart V Novem Jorka to obsodili morilca Whietea aa smrt V državnem upora so ga nato prive-zali na poaeben stol, da bi ga usmrtili z elektriko. Dvakrat so spestili vanj tok n 1150 voh, kateri pa morilca ai asmrtil. Nato ao spustili trikrat tako aočen tok nanj. tako, da je pričelo telo goreti. Dognalo te je, da ga ai asavtil - električai tok, temreč da je sgoreL Tako aaarienje ai nič boljše, kakor t srednjem veka grmada — Češko tiskarska la zalodaltke društva .MelaaMek* na Daaaja. Pred jedaia letom ao ti bili Cehi aa Dunaju ouaovali poeebno udraiao Hakano. Podjetje n je tako dobro spoaeelo. da n zaoral! ie po treh mesecih podvojiti peiaoaal ia inreatar, pa tadi to ne zadostuje ni potrebam dunajskih Cehor. Razpisali n spis norih deleter, da tisksrao vsestranski razširijo ia dviga«jo aa stališče, odgovarjajoče potrebam velikega podjetja. V tiskani „Melaatricb* n tiska tadi .Videftzkj deanik", glasilo daaajtkik Cehov. Sabekripcija novih deležev je bila 1». t. a. zaključena Knjilevnost in umetnost. ako aladiao. Urejaj« ia izdaja Aaton Kosi. učitelj v Središču. 13. zvezek. Stane 30 vin., t poštaiao 35 vin. V zvezku jo mnogo ia prav primernega berila n šolske otroke in jo tndi pri-poračamo n te v aakap. — Slaven spesiell Pošaa, Taeke-ckea, Weaiea. Voa Dr. W. Eialeldt Wien. Preis Mk 1'20. Verlag von A, Ren srh. Mlluehen. Kakor pravi piutelj te brošare v predgorora. hoče t njo podati nekak pregled sereroupadne slovanske zgodovine. Razen tega je dodal tadi nekaj iz lastaega, namreč kritiko dosedaaje sloveaske politike ia proti Slovaaom. s katero hoče dokanti, da je slpvanska politika, kakor je bil« v prejšnjih stoletjih navadna, danes nemogoča. Znanstvena stran knjige je suhoparna kompilacija iz različaih zgodovin. Kar pa je pisateljevega, to se mora iz večine odkloniti. Čudno se nam zdi. da pisatelj pravi kar n« prvi strani, da Slovanov te uradi njihovega jezika ne smemo šteti k lndogermanom. Ali je vprašal kakega poklicanega z« svet; menda ne, ker sicer bi ne napisal teke gorostasne bedastoče. D« je del Leh svojemu plemenu ime Lehtti, to je stara fabula, ki si jo razlsgsmo drugače. Sicer pa :i piutelj aasprotuje s«m aa mnogih straneh ter pogreva posebno v prvem, splošnem poglavja, teze. ki so se že davno preživele. — Znanstvena stvar knjige je suhoparns, ker podaja knjiga prazna imena in letaice, kar pa je piutelj dodal iz svojega, to je neporabno, ker nima nobene veljuve. — Slovenska šolaka dražba. Ciril in Metodovi številka .Omladiae". Vsebina te številke .Omladine", katero najtoplejše priporočamo vsem, kateri se uuimujo u času primerno reformo v naši šolski dražbi, je mnogovrstna in izbornu. Med dragimi je napisal dr. Ilešič krasen članek o narodni vzgoji, ravnatelj Ustrednl Matice Skol-ske" F. Bčlehradek o narodni ali maaj-šiaski šoli. Ta se človfk prepriča, kako-potrebna je preureditev nuše šoNke družbe! številka še podaje mnogovrstnega gradiva o delovanju naših narod-nih nasprotnikov, podaje maraikak dober nasvet zs Dražbo in kaže vobče, da se je v manjšiaskih, aam tako zelo 'potrebnih, a doslej neznanih odsekih onrodno-radikalnih ak. društev . Adrije", .Slovenije* in .Tabora" veliko delalo. Naj si tedaj prečitajo in resno premislijo vsebino te številke vsi oni. katerim je mar življensko vprašanje Slovencev — narodna samoobramba. SO polovnjakov iz ("'rešujte iz letnikov 1903. 1904. 1905 in 1906. Ceni u liter od 40 vin. sm naprej. Več se izve pri i j Joiaf Vrečep-Ju posestnikn v Vojnikn pri Celju. Pozor mlinarji! Kdor »II kupili en par 1 naj te oglasi pri »lajam Inpea, mlinarju v Sv. Lovrencu, p. Sv. Pavel pri Preboldu Štajersko, kateri ja proda 3S3 zaradi opustitve obrti. 3-3 Steekenpferd lilijino milo 50-17 od Beigmaaa a dr. Diatdaal is I)e(la aa Labt (Čaiko) «7 je la o.tane po priiaaajlb. katera doMvaao daa za daevoa. najbolj!« idravtlao milo proti pagam aa lira la v doargo aetae. mehke kole la idrave barve aa obran. tatd H »i jt tam H n« Mtiak, tac*«!, bfnlak i lUntal h a In dr m brijedlk. Razpis stavbe. V soboto, dne 3. avgusta 1907 ob 3. url popoldne oddala ss bo v šolskem poslopju v Keblju potom zmanjiovalne dralba atavba raziirjenja šolskega poalopja. Izklicna cena 1B.720 K Rt v. — JamiCina 10% izklicne oone. Natančnejši pogoji, načrti in proračun atroikov n lahko vpogleda jo v šolskem poslopju * Keblju. «7 1-9 Krajin šolski svat Kebolj, dne 15. julija 1907. Načelnik: Jtadr« P. KOSTIČ V CELJU. I*aMk: Klatil ilj bata .Duaovias" m draitva Jnaaa taskaraa* t Celja Odgovorni uradnik ia izdajatelj Ljadevit Farlaai.