FOR Freedom AND Justice AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Sandinistični režim baje pričakuje ameriško invazijo - Vojska v stanju pripravljenosti - ZDA trditev zanikajo MANAGVA, Nik. - Včeraj je sandini-st>čna vlada izjavila, da pričakuje skorajšnjo ameriško invazijo in da je nikaragveška voj-s a v stanju pripravljenosti. Zahodni novi-aarji poročajo iz glavnega mesta, da so voja-e enote zbrane v okolici Managve. Državni aJnik ZDA George P. Shultz, ki se udeležu-g Sest.fn*ca Organizacije ameriških držav v raziliji, je v tiskovni konferenci dejal, da so 1 sragveške trditve neresnične, izmišljoti-[!*• Shnltz je bil zelo kritičen do nedavnih vo-* ®v v Nikaragvi, ki sojih bojkotirale vse vo-'ne opozicijske stranke, ker so jih smatrale od sandinistov zrežirane. . znano, ako sandinistični voditelji res ra a*cuJejo invazijo ZDA, opazovalci nika-gveških razmer pa menijo, da bodo sandi-ko *t0 naj'3r^ namišljeno krizo uporabili za ^nsolidacijo svojega režima in za nadaljnje ski^6 ZOper notranjo opozicijo. Opozicij-P°litiki v Nikaragvi so dejali zahodnim °blasf r^ern’ Pove^anega pritiska sovi ka^e’ Nikaragva ni dobila pošiljke Nika * • ,eta*- ZDA 50 dale tako ljenarta8v‘ kot ZSSR vedeti, da niso priprav- gVev, rpeti navzočnosti takih letal na nikare-Vojašk'tl °Zem^u' ^ Pentagonu govorijo o b0ni, 1 akcij> zoper taka letala, morda z MiG jardiranjem oporišč, na katerih bi bila Sest n61313- N'karagva pa je prejela najmanj terieJ°tSebno obor°ženih sovjetskih hehkop-vito 'Pa N1I-24, ki jih sovjeti zelo učinko-PfQtj POrab}jaj° proti gverili v Afganistanu. skrblje*1^"*51^11' 8verdci v Nikaragvi so za-'‘najo ni inad prihodom helikopterjev, ki tudi ietP° e8.str°jn'c tudi rakete. Helikopter a s hitrostjo 200 milj na uro. s° astPiSCOVery'ia se nadaljuje - Včeraj onavti ulovili satelit Palapa B2 - Ho U r' 1,8 VrSt' dru®' sateht havta JfTON. Texas - Včeraj sta astro-^Pustiia A**en ‘n D3*6 A. Gardner *a Umetni VeSOl^sko letalo Discovery in ulovi-hi viJinj Sat®bt Palapa B2, ki ni bil v pravil-^etriem Zem|je zaradi okvare v svojem >200 funt mot0riu- Palapa B2 sicer tehta Sta 8a asr V’ Vendar v vesoljski breztežnosti *COvnjaki ^°navta f lahkoto obračala. Stro-f°te,n ga h ^ Zeral-ii hodo satelit popravili, b0ci0 astron ° Z°Pet izstrelili v vesolje. Jutri ?kuŠali ulonaVt'’ p°tujejo na Discoveryju, 1,na 0kvar0Vltl ŠC drugi satelit* ki prav tako Prj UsPeh res trdijo, da je bil včerajšnji 'H da Kn lnstven, ni pa mogoče pričako-nem času P°Sta* vsakdanji, vsaj v dogle-,>la*no> z m06 ■ ^0let Discoveryja poteka nor-Prave brezhTbn^1^' *Z-iemam‘ delujejo vse na- ° kospod1"0 p*smo ameriških škofov Doiuj.rftVU *n sueialnogospodarski , Was '? dvi8nHo precei prahu t^^C !lGTON- D-C’ “ Ta ‘eden je x.k Pastoraln eriškib škofov objavila osnu-h eniu gosnr,a8a p‘sma* ki govori o ameri- inrKkip°li!ikfapStVU in ° socialni in gosP°- dnb°do Škof * Plsmoie dolgo kar 112 strani > bo vsebino še obravnavali, pre- jak|°fov* ki ieoSm0 V končni obHki- Skupina lik^’ da je hi|SnU-tek pisma pripravila, je dete ,nih in 1° 'Htervjuvanih več kot 100 itH0 08°v, .k0nservativnih ekonomistov, td- POs,°vnežev, unijskih voditeljev! V pismu so škofje precej kritični do ameriškega gospodarskega sistema in politike socialne podpore. Podatki kažejo na primer, da živi 15 odstotkov ameriškega prebivalstva v revščini. Nadaljevanje tega ni mogoče sprejeti, pravijo škofje, ki menijo, da potrebujejo ZDA več programov socialne podpore, prav tako pa morajo ZDA več prispevati revnejšim po svetu. Med drugim, predlagajo, da bi prejemale revnejše sloje prebivalstva ZDA več podpore, da bi lahko dostojneje živele, manj naj bi bile obdavčene, zvezna vlada naj bi financirala programe, ki bi usposabljali brezposelne za zaposlitev, itd. Konservativnejše skupine katoličanov že organizirajo proti vsebini pisma. Med najbolj vidnimi je William Simon, ki je bil zakladni tajnik v Nixonovi administraciji, in Michael Novak, znan kot zagovornik interesov etničnih skupin in Slovak po rodu. Kritičen do osnutka pastoralnega pisma je tudi današnji Wall Street Journal, ki je posvetil uvodniški članek škofovskemu pismu. Načelnik nacionalne škofovske konference je škof James W. Malone iz Youngs-towna, Ohio. Včeraj je dejal v tiskovni konferenci, da je povsem upravičeno, da se izražajo o perečih socialnih in političnih zadevah škofje. Ne bi bili zvesti svojemu poslanstvu, ako bi molčali o splavu, nevarnosti jedrske vojne ali razlik med bogatimi in revnimi, je dejal škof Malone. ZDA zopet skušajo igrati posredovalno vlogo med Izraelom in Libanonom BEJRUT, Libanon - Včeraj se je namestnik državnega tajnika ZDA Richard Murphy srečal z izraelskim obrambnim ministrom Jitžakom Rabinom, potem pa odpotoval v Bejrut za sestanke s predsednikom Gemajelom in predsednikom vlade Karami-jem. Namen Murphyjevega potovanja je najti pot do neposrednih pogajanj med Libanonom in Izraelom o umiku izraelskih čet iz južnega Libanona. Pogajanja so se začela pretekli torek, a so jih Libanonci prekinili potem, ko so Izraelci aretirali 4 vodilne muslimanske miličnike v južnem delu države. Libanon zahteva njih izpustitev, kar pa Izraelci odklonijo. Murphy išče kompromisno rešitev. - Kratke vesti - Rajiv Gandi, novi predsednik indijske vlade, je v svojem prvem daljšem govoru po prevzemu dolžnosti dejal, da bo nadaljeval politiko, ki jo je začrtala Indira Gandi, njegova mati, ubita v atentatu 31. oktobra. Zelo je hvalil 40-letni Gandi prijateljstvo med Indijo in Sovjetsko zvezo, manj naklonjen je bil do ZDA. Jutri bo menda sklical splošne parlamentarne volitve v Indiji. Gospodarskega zastoja v ZDA ne bo, pravi Paul McCracken, ekonomist, ki je med najvplivnejšimi gospodarskimi svetovalci predsednika Reagana. V letu 1985 bosta Reagan in Kongres skušala najti pot do znižanja primanjkljaja v zveznem proračunu, je dejal McCracken. ZDA in Irak bodo vzpostavile redne diplomatske odnose, prvič od leta 1967. ZDA namreč podpirajo Irak v vojni zoper Iran. Po večtedenskem iskanju so v Sloveniji našli razbitine helikopterja, na katerem je bil gen. Radislav Klanjšček, načelnik teritorialne obrambe Slovenije. Našli so tudi trupla gen. Klanjščka in dveh drugih oseb, ki so tudi bili na helikopterju. V iskanju naj bi bilo sodelovalo več tisoč ljudi. Jesenski festival— V petek se bo začel jesenski festival pri Sv. Vidu, ki bo trajal do nedelje. Dobra hrana, razne stojnice in več drugega. Pridite! Zahvalni festival— Fara Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ima svoj letni Zahvalni festival to nedeljo, 18. novembra. Vabljeni! Prodaja peciva— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete bo imelo prodajo peciva v soboto in nedeljo, 17. in 18. novembra. V soboto bo začetek prodaje ob 11. dop., v nedeljo pa po vsaki maši in popoldne na puranskem festivalu. Gospodinje prosijo za domače pecivo. Na spominski proslavi— Preteklo nedeljo sta obe Slovenski šoli priredila spominsko proslavo v cerkvi sv. Vida ob 25. obletnici smrti škofa G. Rožmana. Sv. mašo je daroval škof Pevec ob somaševanju več slovenskih duhovnikov. Škof je imel zelo lepo pridigo, udeležba je bila velika. Novi grobovi Martin Resnik V nedeljo, M. novembra, je v Slovenskem domu za ostarele po kratki bolezni umrl 82 let stari Martin Resnik z 27400 Chardon Rd., rojen v Westfa-liji, Nemčija, v Cleveland je prišel 1. 1926, mož Anne, roj. Guzell, oče Reginalda (pevovodja pevskega zbora Jadran), 3-krat stari oče, 1-krat prastari oče, brat Franka (Wickliffe), Tonyja, Johna, Rose Reilly in Margaret DePhillip (vsi v Pa.), ter že pok. Anne Kobal, Mary Guzejl, Angeline Widmar, Matilde Nau in Josepha, zaposlen pri Fisher Body obratu na Coit Rd. 30 let, vse do svoje upokojitve 1. 1956. Mnoga leta je imel pokojnik »mink ranch« v Kirtlandu. Bil je član ADZ št. 59, Kluba slov. upokojencev v Euclidu in Euclid Beach upokojencev. Pogreb bo iz Že-letovega zavoda na E. 152. cesti danes, v torek, dopoldne ob 11. na pokopališče Knoll-wood. Družina bo hvaležna za darove v pokojnikov spomin Slovenskemu domu za ostarele na Neff Rd. Mary Butala V soboto, 10. novembra, je umrla 83 let stara Mary Butala s 19351 Ormiston Ave., rojena Potochar v Clevelandu, vdova po L 1981 umrlem Franku, sestra Frances Mey, Molly Taba-sko (pok.), Johna, Rose Primeseh in Josepha, članica Maccabees. Pogreb bo iz Žele-tovega zavoda na E. 152. cesti jutri, v sredo, dopoldne ob 9.15., v cerkev sv. Križa ob (dalje na 4. str.) Maša za škofa Rožmana— To nedeljo, 18. novembra, ob pol enajsti uri bo v cerkvi Marije Vnebovzeti na Holmes Ave. sv. maša za pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana. K čim večji udeležbi vas vljudno vabi odbor Tabora DSPB. Seja— Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima redno sejo jutri, v sredo, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Tajnica bo pobirala asesment za vsa ADZ društva od 1. ure dalje. Senklerski upokojenci— Redna seja Kluba slov. upokojencev na St. Clair ju bo v četrtek, 15. nov., ob 1.30 pop. v prizidku SND. Članstvo o-pozarjajo, da bodo na tej seji volitve odbornikov za prihodnje leto. Za december je odpovedana seja, bo pa božično kosilo za članstvo. Ker morajo kuharice vedeti, koliko obrok naj pripravijo, je vsak član, ki namerava priti na kosilo, na-prošen, da svoj namen izraža že na seji ta četrtek. Rojstni dan— Danes praznuje svoj rojstni dan Joe Cimperman iz Clevelanda. Čestita in mu želijo vse najboljše žena Majda, sin Joseph in hčerka Maria. Tem če-stitkom se pridružujemo tudi mi pri AD! Obletnica poroke— Dne 8. novembra sta praznovala 64. obletnico poroke g. in ga. Joseph Rolih, 12304 Havana Rd. na Garfield Hts. Čestitamo! Zadušnica— V četrtek, 15. novembra, ob 7h zvečer se bo darovala v cerkvi Sv. Vida sv. maša za vse rajne člane Marijine legije. Člani Marijine legije vabljeni! Spominski darovi— Anna Pinculič, Newton Ave., je darovala $10 v tiskovni sklad AD v spomin pok. moža Michaela in hčerke Alice. Josephine Sadar, Cleveland, Ohio je darovala $5 v naš sklad v spomin moža Josepha in staršev Johna in Jennie Žnidaršič. Priscilla Slapnik, Cleveland, Ohio je pa AD prispevala $5 v spomin Rudolpha Champa. Vsem darovalkam naša iskrena hvala! VREME Spremenljivo oblačno danes z možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 40° F. Deloma sončno in nekaj topleje jutri. Najvišja temperatura okoli 50° F. V četrtek deloma do pretežno sončno, vetrovno in z najvišjo temperaturo okoli 55° F. Za petek napovedujejo oblačno vreme z verjetnostjo dežja in najvišjo temperaturo okoli 51° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 ------ -------83------------------ Ar e..oKA DOMČVTNArdSSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: §28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $ 14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, ____ 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103_ No. 87 Tuesday November 13, 1984 Slovenski topilni lonec Slovenski urednik Ameriške Domovine je nedavno v svojem listu objavil tri članke o uredniških zadevah in problemih tega časopisa. Izrecno in dokaj izčrpno se je pomudil pri pojavih raznih prizadevanj in tendenc tako zvane »širše« slovenske skupnosti v Ameriki in Kanadi, ki se intenzivno trudi, da bi se vsi slovenski emigranti čimprej pretopili in stopili v enotno, ideološko in politično nevtralno izseljensko gibanje. Dr. Susel to prizadevanje zelo posrečeno imenuje »slovenski topilni lonec«, primerjajoč ga s slavno znanim ameriškim »melting pot«, kar vse skupaj takole opiše: »Slovenci v ZDA naj bi se otresli v večji meri svoje različnosti na isti način kot naj bi za širšo ameriško družbo prek delovanja tega 'topilnega lonca' razne narodnostne skupine izgubile svoje 'tuje' ideje, običaje, obnašanja itd. ter postale, oziroma naj bi njih člani in članice, postali 'pravi' Amerikanci.« Presenena na slovenska tla naj bi se ideja topilnega lonca izoblikovala tako, da bi se sedanje razlike in nasprot-stva v svetovnem nazoru, v verskih, kulturnih, političnih, družbenih in socialno-gospodarskih zadevah izravnavala na ta način, da bi se vse to usmerilo na isto linijo slovenske masovne integracije celotnega izseljenstva v breznačelno čredno zavest manjvrednosti in ignorance. Urednik AD takšen razvoj dogledno odklanja, z njim vred pa ga odklanja tudi izseljenski človek, pa naj bo takega ali drugačnega prepričanja. Kajti tak slovenski topilni lonec neizogibno vodi v skorajšnji propad slovenskega narodnega elementa v Ameriki in Kanadi, kakor tudi drugod po svetu. Kar nas namreč drži nad vodo, da ne utonemo v tujem morju, so specifične slovenske narodne vrednote kot so narodna zavest pripadnosti, jezik, kulturna izročila, navade in običaji, specifična ljudska umetnost in še kaj. Med najvišje vrednote štejemo versko zavest in njeno tisočletno tradicijo, kateri ni nadomestila, če se utopi v tujem verskem ambientu. Zdaj pa samo poskusite zvodeneti te dragocene elemente v nekakšno brezbarvno »slovenstvo«, v katerem zaradi masovne enotnosti, »širine« in »širokogrudnosti« ne bodo smele priti do veljave, pa boste morali nujno priznati, da bi to vodilo samo v čimprejšnjo smrt. Smrti pa nočemo! Zato odločno zavračamo, kar urednik poroča o pojavu novih organizacij, ki »dejansko, če že ne namenoma služijo tej novi skupnosti v naši sredi«. V Clevelandu omenja predvsem Združena slovenska društva (U.S.S.), iz poročil od drugod pa vemo, da podobna organizacija deluje pod imenom USPEH v Milwaukeeju, in morda je še kje drugje katera. Delavnost takih in sorodnih gibanj med nami ustvarja neko novo slovenstvo, ki ga dr. Susel spet močno posrečeno imenuje »ersatz« - slovenstvo. Opiše pa to novo gibanje takole: »Ta nova slovenska skupnost se že razvija, prav tako njene osrednje oblike: izumiranje slovenskega jezika, vedno manjše število ameriških Slovencev, ki imajo sploh kaj znanja o matični Sloveniji in njeni zgodovini, še manj pa o zgodovini ameriških Slovencev in njih organizacij, apoliti-zacija glede Slovenije in njenega režima, prav tako do medvojnih dogodkov, ter včasih kar odkrito sovraštvo do tistih, ki o teh stvareh želijo govoriti in pisati.« Pa si ta koncizni opis oglejmo nekoliko od bliže in ga poskusimo razdrobiti in komentirati. Problem je izredno važen, zasluži brez dvoma (Dalje na str. 4) Mimogrede iz Milwaukeeja MILWAUKEE, Wis. - V novembru so vsa pota po parkih nastlačena s šelestečim listjem, po katerem se je kar luštno sprehajati, posebno če je suho in sončno vreme. Toda pri marsikaterih pesnikih mesec november že od nekdaj ni bil preveč v časteh. Trdijo, da se že začenjajo jutranji dnevi z meglami, dnevi pa se končajo z mračnimi razpoloženji, dolgočasjem in depresijo. November ima najmanj sonca v letu. Narava odmira in žalostno je gledati, ko zadnje listje odpada z dreves. Slovenci imamo za november lepo ime, listopad, kar o-značuje čas, ko pada listje z drevja. Ponekod so ga imenovali tudi listognoj, Slovenci v Prekmurju so ga imenovali Andrejščak, ker se ta mesec konča z Andrejevim godom. Druga imena za november, ki jih tu pa tam berem v starih knjigah, pa so še: gnilec, me-glevec, zimščak, vahtnik, Ustnik, martinščak in edennajst-nik. V tem mesecu je 11-ega dne velik praznik sv. Martina, ki je dobro znan, ker so to noč mošt spremeni v rujno vinsko kapljico. Pregovori tudi pravijo: Če Martina dan oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja. - Ako je na Marti-nje lepo, bo za tri dni grdo. -Če Martin sonce ima, huda zima rada prikrajša. - Martin lep, velika zima bo; če je meglen, slabo zimo dobimo. -Martin, naj bo suh, da pozimi raste kruh. - Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu plazi. - Če pred Martinom zmrzuje, je pred božičem povodenj. - Če je na Martina dež, je potem zmrzlina, posebe ozimina in je tudi draginja. - Če na Cecilijo grmi in treska, bo ob letu žita in peska. - Katarina nam laže: po sebi januarja vreme kaže. Torej naj bo vsem godovni-kom in godovnicam ter vsem, ki imajo v tem mesecu osebne praznike: iskrene čestitke in vse, kar jim želi njihno srce! Mnogokrat berem v naših zamejskih časopisih in revijah na trditev, da imamo Slovenci v Ameriki na pretek raznovrstnih malih in velikih društev in organizacij. Najvidnejše in najmočnejše slovenske skupine so v velikih organizacijah, kot so: KSKJ s sedežem v Jo-lietu. 111., ki izdaja svoje glasilo Amerikanski Slovenec, ka- CHICAGO, III. - Misijonsko kosilo - smo imeli na splošno misijonsko nedeljo 21. oktobra z geslom: za lačne otroke po svetu. Kosila so postala nekaka središča ali priložnosti za razne proslave ali za zbiranje prispevkov v dobrodelne namene. Znano je, da v misijonski dobrodelnosti prednjači Cleveland, mi v Chicagu pa delujemo po naši zmogljivosti. Meseca septembra smo imeli že Slomškovo kosilo, katerega so skoraj v vsem organizirali in delali naši Prekmurci, kajti oni so prvi izbrali Slomškov odbor pri nas. Predsednica Gizela Hozian je poslala poročilo o kosilu in seznam darovalcev za Slomškovo zadevo listu Amerikanski Slovenec. Slomškovo kosilo v septembru in Misijonsko kosilo v oktobru sta prevzeli naši znani dobri kuharici Franja Rus in Danica Vlahovič. Obema in vsem pomočnicam lepa zahvala; isto strežnikom in strežnicam ter točilcem pijače. Vsi delajo samo za: Bog plačaj! Obisk Misijonskega kosila je bil kolikor toliko zadovoljiv. Razdelili so okrog 200 kosil. Glavni namen kosila je bila pomoč našim slovenskim misijonarjem in misijonarkam, katerih je okrog 100 razkropljenih po Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Največ slovenskih je na otoku Madagaskarju. Mnogo poročil o misijonih in pisma misijonarjev beremo v zelo dobro urejevanem listu Katoliški misijoni, tiskanem v Argentini, katerega urednik je g. Ladislav Lenček. Kakšen je bil finančni uspeh kosila? Iz blagajniške knjige podajam samo glavne številke: celotni dohodki $2,616.04, stroški $805.00, ostane čistega $1,811.04 — in to vsoto že razpošiljamo najpotrebnejšim; celoten naslovnik misijonarjev imamo v tisku misijonskega lista z naslovom Katoliški misijoni. Odbor sam tudi prejme mnogo pisem od misijonark samih, katere oskrbujejo bolnike, sirote-otroke, gobavce, starčke, itd. itd. Iz rok obiskovalcev kosila smo prejeli tele denarne darove: neimenovani $100, Pepca Mokorel $100, Zofi Bogolin $10, Ana Gaber $40, Frances Žibert $5, Julka Kacin $10, Anton Glavač $10, Francka Brenčič $10, Marija Pecharich $10, Marija Vlašič $10, Marija Rigler $10, Avgust Petek $50, W. Zubek $20, Lupe Valdivie-so $10, Anna Zorko $5, Mary Poppish $10, po Gizeli Hozian še $117. Ga. Rus je darovala grocerijo, ga. Gizela Hozian izkupiček od prodanih ročnih del $150. Vsem Bog plačaj! (Darovi so všteti pri dohodkih). Pri vseh prireditvah in tudi pri kosilih moramo prišteti k dobremu ali k dobičku tako potrebno shajanje ali druženje Slovencev. Veselje je pogledati skupine mladih — fantov in deklet ko se razgovarjajo med seboj. Prijatelj sreča prijatelja, znanec poda roko staremu znancu. Po teh srečanjih se vsi zadovoljni vračamo domov. Podpisana sama potom prireditev in sestankov pozna skoraj vse Slovence, če ne po imenu, pa vsaj po obrazu. Najlepši pozdrav vsem - Ana Gaber terega slovenskega urednika je marljivi Jože Melaher. Amerikanski Slovenec se tiska v prostorih, kjer se tiska Ameriška Domovina, najboljši slovenski časopis v Ameriki, ki ga odlično urejuje dr. R. Susel, ki je pred kratkim v uvodnih člankih realistično prikazal slovensko dejavnost in časopisje tako, kot je, in ne tako, kakor si ga nekateri želijo. Sledi Slovenska ženska zveza s sedežem prav tako v Johe-tu, ki izdaja mesečno revijo Zarjo. Potem SNPJ, ki ima svoj sedež v Burr Ridge, lH-> chicaško predmestje, s svojim glasilom Prosveto. To so slovenske organizacije, ki imajo svoje podružnice oz. krajevna društva po več ameriških mestih in državah. - V raznih posameznih državah imajo rojaki in rojakinj6 svoja društva, kot npr. v Mil' waukeeju bratsko podporno društvo Sloga, ki izdaja mesečno revijo Sloga. Po v°j' ni ustanovljena društva Jugoslovanski Sokok v zamejstvu, ki izdaja revijo Sokolski vest nik, in slovensko društvo Tri glav, ki ima v svoji sredi sobo- no slovensko radijsko ur .eta 1979 je bilo ustanovljeno vseslovensko društvo >Uspeh«, ki ga vodi Inica Fani Smole, ki je tu 1 iredsednica milvvauške org® tizacije SNPJ. Torej vidimo, la so vse slovenske skupi06 oborožene z naj večjo silo °a vetu - tiskom in pesmijo-Vse navedene slovenske irganizacije, razen SNP-I> s° :atoliškega prepričanja, SN )a je strogo na levi, progresiv ii liniji. Razen »Sokola« 1 Iruštva »Triglav« so vse ostaja irganizacije v rokah sta laseljencev in njihovih 0,r° j e v Ameriki rojenih. V v66l.0 o vsi ti voditelji med zacW 'ojno in komunistično revo ijo podpirali takratni lJu janski režim in zato je razu ^ Ho VS3' bljanski oktet Milwaukeeju č kot desetimi led J pevskimi korlcer stih Amerike sve umetniški Slove jubljane. V Mj nel dva koncerta, F dvorani Audit«" pa se je vrši1 ^ tal Palace na Na Oba koncerta s o olno zasedenih d . x:u in P6VsK bravanja. ,0) Takrat se je veliko P . j, bralo in protestiralo Prot* ja, mi gostovanji iz starega . češ, daje to tipična komu ^ čna propaganda. DaneS. Poseb- liko letih, je pri mnogin ^ no prepričanje splahne > ^ več ni protestov, mnog*s ^e. pili na voz ugodja in ta v Ije samo v Ljubljano. Proti koncu meseca, (Dalje na str. 3) v t°' je ri- o- ka ;ki i£- je li- n- ije or te- ie- ij° na 1., im lo- ic- i ije [ii- no ija oj- 1°' /u, isl- 'ri- j jo- \ to. j :no vo Ise- nd> ga- tlO, j ine, na j ske so IPJ siv- in tale irit1 ok. Sini ni« iia- ub' nf' ;i j{ ti’ oV' isk au pr riu |V0' tiO' i IvO a i* ,egJ id0 aie ak' aj^ isf' seb ste 'P1 te: L Ha-Hec-Hi' j Ho-Humor! v iT Skuhal-? , »|8 pogrel mecan ►W o ~; IZNAJDLJIVI TRGOVEC Bilo je še pred začetkom tega stoletja, nekje na vzhodni strani Clevelanda, najbrže nekje na 55. cesti, med Euclidom ln St. Clairjem. Preprost slovenski poštenjak se je opogumil in kot prvi med prvimi naseljenci v tem mestu, odprl trgovino s Pohištvom. Najel je srednji del ogromne zgradbe in nad vrata obesil napis: THE FURNITURE STORE. Ko je neki nevoščljivi jud videl, kako temu Slovencu r9ovina cvete, je na njegovi levi strani tudi sam odprl trgo- X'no in obesil napis: THE BIGGEST FURNITURE STORE IN OHIO. Mašemu rojaku je začela trda presti, toda nekaj kupcev je še vedno prišlo k njemu od časa do časa. Ko ti kar na Pem še en jud začne trgovino na njegovi desni strani in Pritrdi napis: THE BIGGEST AND CHEAPEST FURNITURE bTORE IN OHIO. Ljudje so odslej prihajali, prebrali vse tri napise in šli skateri na levo, še več pa na desno stran, le k našemu jOjaku ni bilo nobenega kupca več. Res je, da sta imela oba ^ a večjo izbiro pohištva, toda živeti mora vsak. Kaj naj redi? Snel je svoj stari napis in nad vrata napisal z velikimi crkami: THE MAIN ENTRANCE. Ljudje so seveda spet prihajali, prebrali napis na levi ar'i in tistega na desni, vstopili pa so vsi skozi srednja ata. In naš rojak, trgovec, je bil vsakega vesel. Oba juda kar na hitro zaprla svoji trgovini in brez slovesa izginila ne*nano kam. - KRIŽANKA - str .y^ORAVNO: 1) Zakrament sprave. 5) Vrsta raz-*a d* ne9a orožia- 8! Nepridiprav, lump. 9) Utežna enota trič ra9ulie in 2,at°- 10) Vogal. 11) Ovčja koža. 12)Elek-hje 1merskaenota' 13) Dišava. 14) Nikalnica. 1 5) Upa-«a k i lzraz pri aaflu- 1 ^ Kvadraten platnen pokrovček §tVaei^’ 18) Moško ime. 19) Muza ljubezenskega pesni-de| ' ^0* Hudič, mamon (tudi ime nekdanjega sovjetskega sna 9ata pri 2N-)- 21) Raje rastejo kot padajo. 22) Čreve-d kuga. 2) I^AVPIČNO: 1) Pred- in medvojni ljubljanski dnevnik. ^ Zopet, spet (hrvaško). 4) Domača žival. 5) Ču-org a ^rar>a Izraelcev v puščavi. 6) Nekdanja medn. beg. Vjju * Kraljica športa. 9) Domača perutninska žival. 1 1) $£e 9a' 0kjjuk. 1 3) Več kot nič. 14) Zemeljsko podnoži-17|' Medmet ponujanja. 16) Križanci oslov in kobil, ha > °9 9°zdov- rastlinstva in pastirjev. 1 8) Oranje, zora-ernlja. 20) Kratica za Montana. Rešitev zadnje križanke: V °RAVN0: Kor, Andi, Dno, Post, Odbojka, Pakt, Rak, L 8L Kabel, Rajni, Mizar. Babi Pxl?N0: Kdo' 0nda' Rob< Noj, Itak, Pot, Skat, KSKJ, ' * * * * vera. Elan, Lani, Ilir, Eta. (f* reš‘tev urednikove uganke odzadnjega dopisa: Film je 1 »Casablanca«), " Zak26*' S° m' vozn'^° dovoljenje. ^er sem imel premalo krvi v alkoholu. Zdr ------------- sbietTl avn'k mi je naročil, da se ne smem jeziti in da ne Sbiem pj*j' A kako' hudimana, se ne bom jezil, če pa ne Mimogrede iz Milwaukeeja (nadaljevanje z 2. str.) rek, 23. oktobra, v organizaciji milvvauškega pevskega zbora »Uspeh«, je gostoval s pevskim koncertom Ljubljanski oktet v dvorani Centralne šole na West Allisu-Milwaukee. Koncerta se je udeležilo v ne preveč akustični dvorani okrog 500 rojakov in rojakinj. Predsednica lokalne SNPJ in društva »Uspeh« Fani Smole in predsednik pevskega društva »Uspeh« John Frangesch sta imela častno nalogo in dolžnost pozdraviti in predstavljati predstavnike domačih organizacij in goste iz Chicaga in Ljubljane. Na lepo okrašenem odru je stala lepa lesena tabla s posvetilom: »Best Wishes - Ljubljanski oktet. Uspeh Chorus«. Na vsaki strani tabli je bila na desni ameriška, na levi pa današnja jugoslovanska zastavica z rdečo zvezdico. Ker so pred par meseci pevci in pevke zbora Uspeh bili na koncertnem gostovanju v Ljubljani in drugih mestih Slovenije, mi je prišlo na uho, da so doživeli velik pevski uspeh. Toda do danes še nisem zasledil ne v starokrajskih ne v ameriških slovenskih časopisih nikakega poročila in ocene teh pevsko-koncertnih nastopih širom Slovenije. Bral sem samo, da so pevci in pevke iz Milwaukeeja pod vodstvom pevovodje prof. Leo Muskateveca peli v Cankarjevem domu na proslavi 80. letnice ameriške SNPJ in 50. letnice Progresivnih Slovenk, in na znanem iz- ŠTAJERSKI KLUB se zahvaljuje vsem članom z družinami, rojakom in prijateljem kluba na obilnem obisku, posebno pa društvu »Večerni Zvon« iz Toronta, katerih člani so s svojo živahnostjo razveselili vse. Zahvaljujemo se jim tudi na lepem daru za našo 25-letnico in želimo, da nam ostanete zdravi in da spet pridete med nas. Prijateljstvo pa želimo, da ostane med nami za vedno. Hvala našemu predsedniku z družino, ki nam tako lepo vse vodi, blagajničarki z družino, gospodarju in njegovemu predsedniku z družinama. Zahvala odbornikom in odbornicam v kuhinji, ki so tako okusno hrano pripravili, ter članom in članicam, ki so pomagali v kuhinji, odbornikom za baro, vsem, ki so pridno stregle, članicam in odbornicam, katere so pekle, podarile za klub ter sploh vsem vam, kateri ste kaj pomagali. Iskrena hvala! Hvala dr. Pavlovčiču, ki je pridno oglašal na radio oddaji. Hvala našim »Veselim Slovencem«, ki so razveselili naše goste s svojimi lepimi melodijami. Hvala Ameriški Domovini. Želimo, da se drugo leto spet najdemo na martinovanju in da praznujemo ta lepi praznik skupaj! Slavica Turjanski, taj. seljeniškem pikniku v Škofji Loki, kjer se je pelo, pilo in zavabalo tja v pozno noč. Pa bi bilo zelo razveseljivo, če bi kdo od članov Uspeha opisal pevske koncertne večere v raznih mestih Slovenije. Nazaj pa k Ljubljanskemu oktetu. Zbor obstoja 12 let in je začel kot Študentski oktet, iz vrst ljubljanskega Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. (Tone Tomšič je bil mlad in vplivni komunistični voditelj, ki je bil v gramozni jami ustreljen kot talec). Ljubljanski oktet je danes znan in priznan širom Evrope kot oktet visokih pevskih umetniških dosežkov. Pevci so peli, čeprav že malo utrujeni od potovanja, sproščeno in ubrano. Pevske točke okrog 20 skladb naših pevskih skladateljev, od narodnih do umetniških pesmi, so bile dobro izvajane. Začeli so z »Oj Triglav, moj dom« in končali z »Venčkom narodnih pesmi«, kjer so trije pevci, med njimi njih umetniški vodja Igor Švara, spremljali pevce s harmoniko in kitarama, kar je pri rojakih in rojakinjah vzbudilo val navdušenega aplavza. Vse pevske točke je v angleškem jeziku vezala in tolmačila znana ameriška rojakinja in pevka Violet Ruparcich. Ljudje so odhajali iz pevskega koncerta veseli in zadovoljnega srca. Tiskani spored tega koncerta je bilo zelo površljiv, nepopoln in samo v angleškem jeziku. Ker pa vem, da so pevci in člani Uspeha z drugimi rojaki zelo navdušeni za slovensko kulturo in pesem, in ker vem, da ima Uspeh tudi tečaje slo- venskega jezika, se zelo čudim, da spored ni bil tiskan v obeh jezikih, kar bi bilo lepo in pravilno. Ne bi rad, da bi še za časa mojega kratkega življenja zapeli »Requiem« slovenski besedi v Ameriki, kot je pred kratkim v svojih člankih v Ameriški Domovini prikazal prof. Jože Velikonja. V mesecu oktobru vsakega leta na univerzi v Stockholmu in v Oslo na Norveškem podeljujejo izbranim nagrajencem Nobelove nagrade. Letos so prejeli nagrade in sicer v medicini Danec Niels Jerne, Nemec G. Koehler in Argentinec Cesar Milstein, v literaturi je zmagal Čehoslovak Jaroslav Seifert, za »mir« je prejel nagrado škof Desmond Tutu iz Južne Afrike, za ekonomsko znanost jo je prejel Anglež Richard Stone, za fiziko sta nagrado delila Italijan Carlo Rublia in Nizozemec Simon Van DerMeer, v kemiji pa najdemo edinega letošnjega Ame-rikanca: Bruce-a Merrifielda. Od leta 1901, ko je švedski kralj prvič izročil Nobelovo nagrado francoskemu literatu Sully Prudhommeju, je minilo že 83 let. V teh letih je prejelo Nobelovo čast in denar okrog 500 osebnosti iz vseh koncev sveta. Do danes, vštevši letošnje nagrade, je Amerika prejela 163 Nobelovih nagrad, sledijo Anglija (78), Nemčija (60), Francija (30), Švedska (25), Rusija (13), Italija (12), Švica (12), Danska (12). Jugoslavija je leta 1961 prejela Nobelovo nagrado v literaturi po pisatelju Ivo Andricu. Ne smemo iti preko dejstva, da je leta 1921 prejel nagrado v fiziki Slovenec - Ljubljančan A. Pregelj, toda na žalost kot avstrijski državljan. Tudi Hrvata, prof. Lavoslav Ružička in dr. ing. Vladimir Prelog sta prejela Nobelovo nagrado v kemiji, toda oba kot švicarska državljana. O volitvah, ki so se vršile v torek, 6. novembra, bo zgodovina napisala, da sta predsedniški kandidat republikanske stranke Ronald Reagan in podpredsedniški kandidat George Bush bila z ogromno večino volivcev obojega spola ponovno izbrana, da vodita politično in gospodarsko krmilo ameriške države. Predsedniku Reaganu in podpreds. Bushu iskreno čestitam. Preds. Reaganu naj Bog nakloni zdravja in še večjega uspeha v prihodnjih štirih letih. Življenje pa je bilo ustvarjeno vedno tako, da se zmagovalec smeje, poraženec pa joka. Toda k sreči, čas zaceli vse rane. Kot je bilo pričakovati, bo ostal spodnji dom 99. kongresa v rokah demokratske stranke, senat pa s 53:47 večino v republikanskih rokah. V naši državi Wisconsin je z lahkoto zmagal Reagan, kongresniki (5 demokratov in 4 republikanci) so bili ponovno izvoljeni. Liberalni senator iz Illinoisa Percy je bil to pot poražen, dočim znani sen. iz N.C. Jesse Helms je za las obdržal svoj senatorski sedež. Večjih presenečenj in razočaranj pri teh volitvah ni bilo. Gojim pa pobožno željo, da bi vodja spodnjega doma Tip O’Neill, ko bo ponovno izvoljen na to mesto januarja 1982, bil malo bolj objektiven na svojem važnem mestu, ne pa tak, kot je bil do sedaj, zagrizen, brezkompromisen demokratski strankar. Koristil bi vsej Ameriki. Resnica je, kadar ljudje živimo v svobodi in blagostanju, pozabljamo na hvaležnost, da živimo v neprecenljivi svobodi. Res je, da v Ameriki je še veliko socialnih krivic, pomanjkanja, veliko je še kriminala in drugih moralnih ter abnormalnih krivic. Toda kljub temu Amerika je ena najlepših, ena najboljših, najbolj delavnih in zmožnih držav na svetu. In dokler bomo v Ameriki svobodno živeli in svobodno volili, se nam ni treba bati ne notranjih, še manj pa zunanjih sovražnikov. Naj Bog ohrani ameriško demokracijo in svobodo v nedogled! A. G. Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! - VESTI IZ SLOVENIJE - Jakčev dom v Novem mestu bo imel stalno galerijo njegovih mojstrovih del Jakac podaril 850 izbranih umetnin NOVO MESTO - Dne 27. oktobra so v tem mestu odprli v hiši staršev znanega slovenskega umetnika Božidarja Jakca stalno galerijo, v kateri bo razstavljenih več sto njegovih pastelov, risb in olj, same unikate, iz let od 1910 do danes. Jakčev dom, kakor galerijo imenujejo, bo sestavni del Dolenjskega muzeja, katerega novi ravnatelj je Franc Šali. V pritličju in dveh nadstropjih je v dvanajstih prostorih na 800 kvadratnih metrih razgrnjen eden izmed mnogih presekov skozi bogato in ustvarjalno življenjsko pot Božidarja Jakca, piše ljubljansko Delo. »Fascinantna so nova odkritja v že znanem opusu. Sam umetnik je v nagovoru dejal, da je s presenečenjem odkril starejša dela, ki se jih ni spomnil več ali ni mislil, da jih je ustvaril«. Nov obrat v Špitaliču KAMNIK - Konec oktobra je tovarna usnja Utok praznovala šestdeseto obletnico svojega obstoja. Praznik so povezali z otvoritvijo obnovljenega obrata v Špitaliču, kjer so pred leti staro šolo preuredili v krojilni-co. Sedaj bo v obratu v Tuhinjski dolini dela za 30 delavcev. Delo pri tej novi galeriji še ni končano. Tako nameravajo v podstrešnih prostorih urediti Jakčevo knjižnico, grafične depoje, filmoteko ter možno razstavo ekslibrisov in znamk, v pripravi pa je katalog Jakčeve zbirke. Jakčev dom bo odprt vsak dan, razen v ponedeljkih, dopoldan in popoldan. Pred kratkim je Božidar Jakac slavil svoj 85. rojstni dan. Odprli nov razvojno aplikacijski center LJUBLJANA - Proti koncu oktobra so v tem mestu odprli novi razvojno aplikacijski center. Novi center je zadnja in naj večja naložba (150 milijonov din) preteklega desetletnega obdobja. V njem so ortopedske delavnice, delavni prostori za čevljarje in prostori za razvijajočo se dejavnost službe za tehnično pomoč deželam v razvoju in knjižnico. Akademik prof. dr. Bogdan Brecelj je ob odprtju centra dejal: »Nikoli ne bom pozabil dneva, ko je delavcem zavoda uspelo postaviti paraplegika na noge. Program funkcionalne električne stimulacije, ki je svetovni dosežek v rehabilitaciji invalidov, je zavod uveljavil tudi zunaj meja. Osnova in Na belokranjskem martinovanju Na sliki vidite g. in ga. Al Grajzl, ki sta prišla prva na belokranjsko martinovanje preteklo soboto zvečer v SND na St. Clairju. G. Grajzl je lastnik Kimberley Jewelry na W. Market St. v Akronu, O. pogoj za vse njegove uspehe pa je skupinsko raziskovalno delo.« Danes uživa zavod ugled vrhunske ustanove za rehabilitacijo invalidov doma in v svetu, poroča Delo. Ker združuje medicinsko rehabilitacijo, izdelovanje raznih pripomočkov in usposabljanje za zaposlitev, so mu na zasedanju generalne skupščine ZN pred tremi leti tudi zaupali službo za pomoč deželam v razvoju na področju rehabilitacije. Nov telefonski kabel Ljubljana - Kranj KRANJ - Med Ljubljano in Kranjem polagajo koaksialni kabel, ki bo precej izboljšal telefonsko povezavo Gorenjske z Ljubljano, z drugimi deli Sloveniji in z ostalimi republikami SFRJ. Sedanja povezava s kablom in radio-relejnim si- V BLAG SPOMIN ENAINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA JOHN MIVEC ki je umrl 12. novembra 1963. Enaindvajset let je ie minilo, odkar si, dragi, šel od nas, vedno svež spomin je na Te. pogrešamo'Te vsaki čas. Žalujoči: Anna Mivec in Mary Kaucnik, hčerki, John Mivec in Frank Grdanc, sinova. Cleveland, O., 13. nov. 1984. Slovenski topilni lonec (nadaljevanje z 2. str.) v bodočnosti še kako razpravo ali vsaj kak glas, da se nanj ne pozabi. Lepi, do kraja izdelani in bogati izrazni slovenski jezik hitro izginja iz slovenskih družin, tudi onih inteligenčnega sloja, vedno manj ga je po dvoranah in prireditvah, umrl je med mladim rodom. Z velikimi napori ga hvalevredno še skušajo ohranjati slovenske župnije, kolikor jih še je, in tiste cerkve, kjer še deluje slovenski duhovnik. Farnim slovenskim šolam gre visoko priznanje za njihovo požrtvovalno delo, da se jezik še goji, z njim pa tudi vsaj nekaj znanja o slovenski zgodovini. In vendar zločesta aktivnost gotovih krogov, ki širijo ersatz slovenstvo, spodrezuje korenine farnim šolam in jih bo uničilo, če se ne uvede uspešna proti-akcija. Upravičeno menim, da leži jedro načrta, ki ga želi in propagira ersatz-slovenstvo, v depolitizaciji vsega izseljenskega dejanja in nehanja. Se pravi napraviti debelo črto čez vse, kar se je od začetka revolucije v domovini dogodilo in se še danes dogaja, in o vsem molčati, ker da nas to razdvaja. Toda kar se je zgodilo med revolucijo in tik po njej I. 1945 ni za poštenega človeka nobena politika, temveč zločin nad narodom, ki po vseh zakonih terja od nasprotne strani priznanje in obžalovanje ter rehabilitacijo opljuvanega dobrega imena nasprotnika. Revolucija je rodila dva bregova, med katerima je reka po krivem prelite bratske krvi, a med njima ni mosta. Vsak most se gradi od obeh strani, a volje graditi od nasprotne strani ni prav nič videti ali čutiti. Dokler se pa to ne zgodi, je nesmiselno govoriti ali delati za enotnost Slovencev, kar je jasno izjavil sam včliki partizan Edvard Kocbek. Ni to nikaka politika, je neizmerno več, je tragedija malega naroda. Pa tudi navadni politiki se ni mogoče odpovedati, dokler hodijo med nas na agitacijo eksponenti oblasti, ki je za zgoraj povedano odgovorna, in ki s svojo politiko uničuje dušo naroda. Kdor more prek vsega potegniti črto in pozabiti, se ga Bog usmili. A mnogo jih je, ki tega ne morejo in nikoli ne bodo mogli napraviti. Poborniki slovenskega topil-nega lonca naj zatorej začno svojo srečo z akcijo na onem bregu, kjer se' gotovo veselijo velikega vpliva in prijateljstva. Ameriška Domovina bo po zatrdilu svojega urednika ostala neomajno zvesta svoji tradiciji ter objektivno, nepristransko branila resnico in se borila za pravico. L. P. Sternom med glavno avtomatsko centralo v Kranju in tranzitno centralo v Ljubljani je namreč že preobremenjena, kar povzroča precej težav pri telefoniranju. Novi kabel za prenos visokofrekvenčnih zvez bo imel tolikšno zmogljivost, da je bodo za začetek izkoriščali manj kot tretjino in da bo zadoščal za najmanj 25 let. Prek tega kabla naj bi po dograditvi karavanškega predora potekala tudi telefonska povezava Jugoslavije z Avstrijo in drugimi zahodnoevropskimi državami. Novi grobovi (nadaljevanje s 1. str.) 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Mary Rogell V četrtek, 8. novembra, je v Slovenskem domu za ostarele, kjer je stanovala 6 let, umrla 97 let stara Mary Rogell, rojena v Sloveniji, vdova po 1. 1963 umrlem Johnu, mati Mary M. Farinacci, Rose F. Skoda, Millie A. Smiciklas (Texas) ter že pok. Johna in Henryja, 10-krat stara mati, 11-krat prastara mati, članica društva sv. Ane št. 4 ADZ, Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti, Woodmen of the World kr. št. 110 ter je bila Gold Star Mother. Pogreb je bil iz Sankovic-Johnston zavoda, 15314 Macauley Ave., v soboto, 10. novembra, v cerkev Marije Vnebovzete in od tam na pokopališče Vernih duš. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele. MALI OGLASI For Rent 6 rooms, up. Carpeted. St. Clair area. Call bet. 6 & 11 p.m. 946-8714. (87-92) LOST DOG KIKI Sheltie (miniature collie), tan, brown with white bib. Contact 248-0621 or 431-7963.’ (87-88) Rooms For Rent Bonna Ave., up. Call 431-2814 (85-88) Sem moški, star 50 let, nealkoholik. Želim spoznati dobrosrčno žensko, staro od 40 do 50 let, za skupno življenje. Prosim samo resne ponudbe. Tel. (312) 425-3715. (85-88) Investment Property Nottingham area. 2 family house. Newly decorated. 2 car garage. $39,900. Income $475 a month. Use as tax shelter. 951-3225. (84-87) For Rent Single 3 bdrm. home. Grove-wood area. Call 331-5421-(84-87) For Rent 2 apt. 3 rooms and 7 rooms-E. 45 St. No pets. Call 338-3616. (86-87) For Sale Euclid. 2 bdrm. bungalow. Garage. Fenced-in yard. Basement. Attached family room-High 40s. Call 449-4145. (85-87) Apartments for Rent 1 bdrm. Utilities inC. N° pets or children. Near S ■ Vitus. $150.00 a month. 431-7297. Small 2 bdrm, up. Stove, refrigerator and carpeting,-No children and no pe‘s-$120 a month. 431-7297. (86-87) Wanted: Cleaning Woman 2 times a week, 'm a Brate nahl home. Call after 6 P- “*-4,<'0' (84.871 GARAŽO IŠČEM V Euclid, Wickliffe okolici- Kliate: 944.2417.6 87| FOR SALE One double home an single home; both ^°^jce on the same Pr°Pert^’ nye-street, close to all c niences. St. Vitus y Asking mid thirties. 391-6093 gg.s9) ___ -—------ ST. MARY’S. Aluminum a ed. Income. 5 and 3. ^ V4V4. - o car month income. gj, Ma^sc^oo^V HOLY REDEEMER- 3 colonial. Natural n. work. Excellent co $29,900. j. Manak Realty 486-9083 (g6,g7) For Re"1 ..^hah1 5 rooms up. Not Lg * area. New deco p6r carpeting. Garage- 6 month. 951-3225 p.m. (86-89) T.K. General Contractors, Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo stre^1 »driveways«, nove garaže in vsa Potre^?ah. gradbena dela na hišah ali poslovnih stav ^ Hiše barvamo zunaj in znotraj in taPecira^ Zidamo tudi nove hiše in poslovne stav - Vprašajte za brezplačen predračuni - 831-6430 - Ž o zr sr \ "O Kanadska Domovina ZGODO VINA RE VOL UCIJE ;e a- ORONTO, Ont. - Nešteto-rat je politična emigracija m faznih sejah svojih društev pri-a do zaključka, da je najbolj P^eča in nujna naloga napisa 1 Zgodovino Slovenije v nesrečnih letih 1941/1945. Zbrala je bilo ogromnega gradila- V primeru z ostalimi naro-d' Jugoslavije v diaspori sme ovenci o revolucijskem času m e,P0sebej o Vetrinjski tra-bi napisali zdaleka največ. Mesečnika Tabor in Vestnik a napravila v tem smislu Srontno delo. Začuda pa ni r* o do res prave sinteze vseh eJ člankov, knjižic in različ- bn *5r*?evanj- Upalo se je, da recimo dr. Tine Debeljak ^Pa g. Mirko Javornik in šc e emigracija bi za take dena tUC*' na^a potreben in^S? ^Irvala in to res velika narju’ Je vsemu na' »St 'i- narozgle-ko/68 u^n^ovrta in je vseka-deln113! mestu- Če je kaj priza-dan?S °Vens*<' režim, ki je še žici'S V Zac^evai1 politične opo-druc/ Sta*'nisti2ni kot nikjer ''•aknjigVah0dn'mbl0kU’8a pr^?luc'ja režim, ki je eije VSe Pridobitve revolu-Žno’!!3 P°stavUena na nevzdr- narod!|t°: Po vsem tem> kar dobrih °21v*ja tekom zadnjih let in HanaSnipon 9) ai d- & , n-‘^osvobodilno f ^oduTn 2 naŠimi SOS narod n severu je slo Vcivi‘izacnialV80SP°d: ^ J o Clp’ ln v svobo Srw"° 0Pifc rev eiji je l , ar J« služilo Sstvorfa’pri Poje J ’pa četudi o fin. Nov'' ° laž’ izdajJ razred je z in ta a ra2nterja d«, toda ; T',.,cl' ^r0 0 Pičice resi »h. 4Jann ie pisK ^rez v J Je eel naro ',U8°slavfke 0pozici rali prnJ°- Slovenci P,ritisk °d Avstrije x Je bila asimillra S Sevamo3 na °si Du a naja St Ital'je. ki ji tna- Kak02emlja- j« l >Cega gibanja Nko dr? Samost0 ?a'eč od aV° ni bilo ‘918. °d Vsake realno ^ ie „aka2a njenje, ki je sicer bilo zaželje-no, toda je bilo radi Srbov in njihovih načrtov napravljeno brez nujnih garancij za samostojno razvijanje slovenske in hrvaške avtonomije v okviru nove države. Pisec v tej fazi gleda mogoče preveč s slovenske perspektive. Srbi so namreč napravili sebi medvedjo uslugo, namesto, da bi si iz perspektive koristi srbskega naroda leta 1918 zasigurali meje Srbije, kot je to Pašič želel. Tako so malo neradi vstopili v državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ko so potem tekom dveh desetletij poskušali iz te države napraviti Veliko Srbijo, jim je to izpodletelo, kar je končno vodilo k tragediji od 27. marca 1941 in celo k dananšnjemu stanju, ko je srbski narod nacionalno v SFRJ najbolj ogrožen. Prvo Jugoslavijo pisec opiše objektivno. Kljub vsem težavam, je postala ta država faktor v mednarodni politiki. Ekonomsko je tudi kazalo, da bi se po veliki krizi mogla postaviti na noge. Slovenske politične razmere v prvi Jugoslaviji pokaže zelo razumljivo. V opisovanju slovenskega gospodarstva, ki naj bi preveč plačevalo, je pa enostranski, ker samo našteva verjetno preveliko davčno obremenjenost Slovenije, le malo ali pa nič ne našteva koristi, predvsem v industriji. Zelo objektivno opisuje slovensko politično življenje in razmerje med liberalci in SLS. Liberalce opisuje kot jugoslovanske unitariste, ki so le redko zastopali kaka slovenska stališča. V tem je mogoče malo odstopil od dejstva, da končno liberalci so bili razen prvih dveh let stalno v opoziciji, do-čim je bila SLS stalno v vladi. V opoziciji komaj moreš kaj ustvariti, dočim SLS, stalno v vladi, še posebej ko je bil dr. Anton Korošec tako zelo vpliven v celem jugoslovanskem prostoru, ni niti vrgla na tapeto slovensko avtonomijo, to v času, ko je omenjeni dr. Korošec tako energično delal na hrvaško-srbskem sporazumu. Povsem novo je dejstvo, da pisec opisuje napor in poskus slovenskih politikov prve dni aprila 1941. leta ohraniti Slovenijo kot politično enoto. Kot je znano, so Nemci že leta nazaj imeli načrt, da Slovenijo vključijo v nemško državo in so zato bili gluhi na sugestije slovenskih politikov. Banu dr. M. Natlačenu je preostalo samo še interveniranje pri Italijanih, (la za okleščeno Ljubljansko provinco najde neko sprejemljivo družbeno življenje, za katerega se je vedelo, da bo trajalo samo par let. Pisec, navaja, da naj bi šel Natlačen v teh korakih predaleč, kar je krivično. Ako je kaj bilo zoprno slovenskim politikom, so to bili nujni kontakti in intervencije pri okupatorju. V tem pa je ravno njihova veličina! Ako bi recimo dr. Maček na Hrvaškem sprejel ponujeno vlado v letu 1941, bi bil verjetno v silnih težavah leta 1945, povsem krivičnih, toda rešil bi bil narod strašne tragedije in zmage revolucije, ki jo je indirektno povzročil dr. Ante Pavelič, ko je srbsko manjšino postavil izven zakona. Kako je režim - in tudi mnogi dobronamerni kritiki! - krivičen do slovenskih politikov, ki so hočeš nočeš morali imeti stike z okupatorji, se vidi recimo v tem, da ni nihče kritiziral Primorcev. Pred kratkim je izšla knjiga »Tigrova sled« od Dorče Sardoča, vplivnega primorskega rojaka in politika. Na str. 114 opisuje pozdrav spoštovanih primorskih politikov in nacionalistov dr. T. Tončiča in dr. Kukanje Mussoliniju leta 1933 v Gorici: »Čutimo se počaščene, da lahko pozdravimo Duceja na naših tleh.« Tončič je bil velik Slovenec do konca svojih dni in je verjetno potihem preklinjal, ko je govoril te besede, pa vendarle zavedal se je, da nekdo mora reševati interes in življenje manjšine. Knjiga »Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941/ 1945« navaja podrobnosti, ki kažejo, kako je komunistična partija spoštovala Leninov nauk, ki pravi, vse je moralno, kar partiji koristi. Ko 1000 in več oficirjev in podoficirjev v Ljubljani ni hotelo v partizane, jih je partija še pismeno v odprtih poštnih dopisnicah povabila v gozd. Posledica je bila jasna: vsi ti ljudje so bili pobrani in odpeljani v taborišče Gonars! Našteti so imena v Ljubljani od VOS-a pobitih duhovnikov in drugih likvidirancev. Vloga majorja Novaka je podrobno opisana tako, da je prikazan kot človek, ki je hotel nadaljevati projugoslovansko tradicijo, to pa ko je vendar slovenski človek še kako čutil, kako nas je Jugoslavija odnosno srbski pučisti s svojim udarom in izdajo demokratičnemu procesu prepustila nam samim in tuji okupaciji! Kakšen smisel naj bi bil, boriti se za neko ilegalno vlado, ki te bo ob prvi priliki zopet spravila v nesrečo? Podrobno je opisan nastanek vaških straž, omejitve, ki so jim postavili Italijani, tako, da se niso mogli organizirati v neko udarno vojaško formacijo. Povsem jasno in točno pisec opisuje položaj demokratskih Slovencev pod okupacijo in revolucijo. Bili so postavlje- Kanadski rojaki! Poročajte o društvenih in osebnih novicah! ni povsem jasno v položaj, ki ga niso zmogli brez vsake lastne krivde. Na eni strani revolucija, ki se je posluževala vseh načinov, da je zmagala. VOS je morila, ustrahovala in denuncirala okupatorju in ta je povsem jasno imel neki dokončni cilj asimilirati in po potrebi likvidirati slovenski narod. Vse to trenutka, ko revolucija ni predstavila nek vojaški problem Italijanom, so ti potihem tolerirali divjanje revolucionarjev proti lastnemu narodu! Slovenska demokratska stran pa ni nikoli aplicirala pravilo zob za zob proti revoluciji. Četudi so potem domobranci v Ljubljanski pokrajini počistili teren, to ni mnogo pomagalo, ker je bila v preostali Jugoslaviji in še posebej v Bosni in Hercegovini povsem druga slika. Kar napravi izvenreden vtis pri tej knjigi je njena objektivnost. Pisatelj se takorekoč bolj poslužuje uradnih virov iz Slovenije kot pa virov slovenske opozicije, ki takorekoč samo dopolnjujejo celotno sliko. Ravno radi tega je knjiga tako osovražena režimu, ker se njena navajanja in dejstva komaj dajo objektivno ugovarjat. Pisatelju, kjer koli je že, bi samo leteli očitki v smislu Leninovega nauka, da je pač nacist, izdajalec, ubijalec ali pa še kaj slabšega, a je vse to etikiranje tako dobro poznano kot pridobitev novega razreda. Na mejah vse od julija 1984 naprej se ta knjiga vneto išče, uspehi so neznani. Vsa čast našemu piscu, ki mu gre v slovenskem prostoru zasluga velikega objektivnega dela, ki ga bodo brali in citirali bodoči rodovi. V tej zvezi je komaj potrebno omeniti, s kako napetostjo se pričakuje drugi in zaključni del. Obenem z dokončno Belo knjigo, ki jo pripravlja Tabor, in spomini slovenskega politika, ki bodo obsegali to obdobje, je slovenska opozicija svoje poslanstvo pričevanja opravilo nadvse častno in temeljito. ZU Napetosti med Cerkvijo in partijo na Hrvaškem GORICA, It. - V zadnjih mesecih je prišlo do novih napetosti med Cerkvijo in Zvezo komunistov Hrvaške. Ozračje je precej naelektreno. Vzroki so različni. Najprej dva velika verska dogodka. Narodni evharistični kongres pri Mariji Bistrici je bil ne samo veličastno versko slavje, temveč tudi velika ljudska manifestacija, mimo katere ni moglo tudi partijsko časopisje. To je do kongresa zavzelo različno stališče. Nekateri so o kongresu dokaj objektivno poročali, drugi so se pa spotaknili ob nekaterih govorih, npr. ob govoru kardinala Kuhariča, češ da je žalil ateiste, ali škofa Tomka, češ da je istovetil Hrvate s katoliki. Sklepati je mogoče, da v hrvaški partiji niso vsi enotni. Prav tako je bilo za nekatere kamen spotike odprtje pravoslavne cerkve v Jasenovcu, kjer se je tudi zbralo veliko ljudstva. Jasenovac je in bo ostal sporna točka med Hrvati in Srbi, ker je tam med zadnjo vojno več deset tisoč Srbov v ustaškem taborišču izgubilo življenje. Kljub temu je slavnost posvetitve cerkve v Jasenovcu želela biti izraz pomirje-nja in sprave, kar je posebej poudaril papežev delegat na evharističnem kongresu. Potem so tu razni procesi proti duhovnikom. Tako je sodišče v Duvnu obsodilo na 60 dni zapora župnika Jožo Križiča, frančiškana, zaradi pridige, ki jo je imel na praznik sv. Elija, preroka. Med pridigo je dejal: »Slavimo spomin moža, ki še danes živi. Mnogi nespametni vladarji, predsedniki, carji, ki so jih v življenju proslavljali, so umrli in izginili. Bolj se oddaljujemo od njihovih grobov, vse manj postajajo slavni in končno se njihov spomin pozabi.« Sodnik je menil, da se je s to pridigo župnik pregrešil zoper člen 310 kazenskega zakonika in je zato Jožo Križiča obsodil na 60 dni brezpogojnega zapora. Drug primer je obsodba duhovnikov Marjana Milovana iz Raše v Istri ter Josipa Stanka Škunca iz Pule, ker sta imela ob sebi in brala izseljenski list Nova Hrvatska. Zadnji primer se je pa zgodil v Donjem Brišniku pri Duvnu. V noči 31. avgusta je mladež v tej vasi pela v javnosti nabožne pa tudi domoljubne pesmi. To je vzbudilo protest pri političnih oblasteh v Duvnu, ki so za dogodek obtožile domače duhovnike. Ti so energično in javno protestirali s pismom, ki ga je podpisalo 18 duhovnikov dekanije Duvno; vsi so frančiškani. Še vedno polemika o hrvaškem evharističnem kongresu Josip Vrhovec, član predsedstva SFR Jugoslavije in svoj čas jugoslovanski zunanji minister se je v Splitu obregnil tudi ob zadnji hrvaški evharistični kongres v Zagrebu in Mariji Bistrici. Dejal je, da imajo ob sedanjih težavah in slabostih v družbi hierarhije (načelstva) verskih skupnosti vse večje ambicije. Hočejo stati na čelu »svojega« naroda. Vrhovca jezi, »zakaj je bilo katoliškim prelatom treba njihov praznik, evharistični kongres, imenovati nacionalni. (E)alje na sir. 51 KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. NOVEMBER 16., 17. in 18. - November- fest pri Sv. Vidu. 18. - Fara Marije Vnebovzete prireja svoj vsakoletni Puran-ski festival v Baragovi dvorani. 24. - ADZ prireja banket v SND na St. Clairju ob 74-let-nici svoje ustanovitve. DECEMBER 6. - Slovensko ameriški kulturni svet priredi večer s škofom Pevcem v Borromeo semenišču. Pričetek ob 6.30 zv., sv. maša ob 7., potem kratek program. Vstopnine ni. 9. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3h pop. 1985 FEBRUAR 17. - Fara Marija Vnebovze- ta priredi srnjakovo kosilo v podporo Slovenskega doma na ostarele. Kosilo bo v SND na St. Clair Ave. 17. — Slov. šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 pop. 24. - Misijonska znamkarska akcija priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. MAREC 23. - Primorski klub priredi večerjo s plesom v SND na St. Clair Ave. APRIL 13. - Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj pomladni družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. MAJ 11. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. JUNIJ 15. in 16. - Tabor DSPB, Cleveland poda spominsko proslavo 40-letnice umora slovenskih domobrancev, četnikov in civilistov. JULIJ 28. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 22. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v šolskem avditoriju. OKTOBER 19. - Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. DECEMBER 8. — Slovenska sola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri pop. Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villa view Road at Neff 692-1172 Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 1053 E. 62nd St. Grdina Trgovina S Pohištvom 531-1235 15301 Waterloo Rd. “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 : ' : . . ■ ■ ........................................................................................................................................................................................................................................... ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) Za premoč v novi republiki sta se spočetka kosali dve struji politične filozofije. Mnogi Gandijevi pristaši so črtili vsak modernizem. Zavračali so vlado s parlamentom in centralno upravo, ker jih je preveč spominjala angleške nadvlade; narod naj bi se povrnil k svojim starim tradicijam in se odtujil zahodu. Vso oblast naj bi prevzel starodavni občinski pančajat, odbor petorice starešin. Po želji strogih Gandijevih pristašev bi se morala država razkrojiti v samostojne vasi in za vselej zavreči vladni ustroj, katerega je uvedla Anglija. Tovarne naj bi se zaprle, velika mesta razcepila in opustila, armada in policija odpravila; ostali naj bi samo občinski stražniki. Kmečka Indija bi postala zveza pančajatov, morebiti z osrednjim parlamentom za posvetovanja po strogo indijskih običajih, ne po londonskem načinu. Gandijevci so podlegli zagovornikom novih ustanov. Osvoboditev torej ni predstavljala revolucije, temveč nadaljevanje britanskega sistema. »Mogoče smo celo preveč vztrajali s kolonialno ustavnostjo in zakonitostjo,« je pomišljal minister Bonsal. »Vse se je vršilo v prevelikem redu; narodi in posamezniki potrebujejo za svojo duhovno čilost dramatičnih izbruhov in kriz vsaj od časa do časa.« Odhod Angležev s podkon-tinenta je pomenil cepitev na dvoje, ta pa krvoprelitje, kakršnega Indija v svoji dolgi zgodovini ni doživela: verski spopad z muslimani, pristaši Pakistana. V Indiji sem ponovno slišal, da so pokol zakrivili muslimani; v Pakistanu so zavračali vso krivdo na Indijce. Krivda pade pač na oboje: zločin se je vračal z zločinom in klanje je postalo splošno, s stotisočerimi žrtvami. Napetost je rastla zadnji dve leti pod angleško oblastjo. Če bi se Angleži ne bili odločili za cepitev v dve državi, bi bila državljanska vojna neizbežna. Pa tudi ta modra odločitev ni preprečila gorja. Prvi izbruhi so počili v obmejni provinci Punjab, kjer je bilo prebivalstvo po veri zelo mešano. Pripadniki Pakistana so napadli sovaščane Hinduje in Sike, ki pa so morili muslimane. Umorjenih niso šteli. Splošno se sodi, da so pomorili od štiri do pet milijonov ljudi na vsaki strani. Pobijanje je bilo elementarno, brez vodstva ali nadzorovanja. Prebivalstvo je gnala k ubojem divja verska goreč- nost; politiki so le tu in tam podžigali ljudi k iztrebljenju nasprotnika. Gandi je bil umorjen januarja 1948. To je bil drugi zločin, ki je pretresel Indijo. Morilec, Indijec, se je na ta način maščeval nad voditeljem, ki je narekoval svojim ljudem, naj je-njajo klati muslimane. Če bi bil atentator mohamedanec, bi se bili Indijci brez dvoma znesli nad drugimi milijoni in jih poklali. Po teh strahotah je v Indiji zavladal mir. Vlada se je sestavila. Obratovala je ne samo po vzoru Anglije, temveč tudi v njenem jeziku, ki ostaja do danes poleg indijskih uradni jezik. Angleščina je združevala vse kot edini splošni jezik v državi. Celo strogi nacionalisti so to odobravali, sklicujoč se na geslo glavnega Gandijevega pomočnika Ražagopalačarija, ki je dejal na narodni univerzi: »Angleški jezik je izreden dar, katerega nam je podelila Sara-svati« (indijska boginja znanosti). Modroval je takole: »Naša boginja Sarasvati je podarila različne jezike različnim ljudem. Zakaj se ne bi posluževali tega, kar nam je naklonila? Angleži so prišli in iz številnih razlogov zapustili svoj bogati jezik. Zakaj naj bi jim ga vrnili? Nimajo pravice do njega. Jezik je naš. Ni ga nam treba pošiljati nazaj na Angleško z odhajajočimi Angleži. Po izvoru je naš; sestavila ga je Sarasvati in ga nam poklonila«. Parlamentarno poslovanje se je ukoreninilo v stolnem NAPETOSTI... (nadaljevanje s 5. str.) Zakaj so morali klicati Stepin-čevega zlega duha. Zakaj so dovolili, celo prosili, da so gostje gazili s političnimi in nevljudnimi izjavami gostoljubnost jugoslovanske države. Zakaj so za vsako ceno razglašali, da je bilo prisotnih na kongresu petsto ali celo šeststo tisoč ljudi, ko jih je bilo 150.000 ali, recimo 200 tisoč. Očitno so hoteli Marijo Bistrico iz verske manifestacije spremeniti v politično, v merjenje moči z našo družbo. To nas navaja na en sam sklep: katoliška hierarhija vztraja na zoperstavljanju in nasprotovanju naši družbi. Toda bojevita Cerkev je ljudstvom na tem ozemlju vedno prinašala nesrečo. Zato smo tudi zaskrbljeni, ko se ti duhovi spet oživljajo.« Katoliški glas (1. nov. 1984) mestu za vso državo in v provincah. To je Indijcem prijalo, ker se radi razgovarjajo. Seveda v parlamentu ni šlo vse po predpisih kot v sličnih angleških ustanovah drugod. Vse je vodil kongres, tako rekoč edina stranka, zastopajoča najrazličnejše interese provinc. Politične borbe se zato niso porajale v parlamentu, ne8° med strujami kongresa. Splošne volitve leta 195 L 1952 so potekle mirno s l"o milijoni volivcev; od teh je bilo 85 odstotkov nepismenih. Stranke so na glasovnicah ti skale značke, risbo dežnika ah pluga za kmetovalce, tako a je volivec znal glasovati. Pri prvih volitvah je prišl3 na glasovnico tudi komunistična stranka, ki je v treh južn pokrajinah prejela s 0 enako število glasov kot o grešna. V parlamentu pa je bila 21 sedežev proti 362 ko _ grešnim. Komunisti so 1 druga stranka; predstavlja edino opozicijo v parlamentu. Indija je proti napovedi Id tikov povoljno prestala P preizkušnje neodvisnosti, dvoma je najbolj svobodna žava v Aziji, brez politlcneS preganjanja in brez k°nc^ cijskih taborišč za poM*" nasprotnike. Gospodarski r voj pa ni bil hiter in zados kot so borci za odpravo ° nializma obljubljali. Zaos lost prebivalstva, staro a običaji in vraževerje so mo v razvoju, ki se ne dajo odp viti tudi z najbolj prosve nim parlamentarizmom. Kakor Indija je tudi Pak^ stan obdržal angleške v^jne ustanove, zakone in n ^jo upravljanja, a vse je šlo z ^ ^ težavo in zaprekami, ko diji. Zato je bil razv0J Lje-snejši. Nova država je vn J s0 vala dele podkontinenta, bili gospodarsko manj .n in v katerih se angle5*’ vladanja ni zadostno u nOVUiai »j- c s0 se jih -h>e rijemali, so oni ni odbijali. V Pak’ tvit srednji sloj ot v mnogih deh * med musi.m ^ lo cepitve, je dni tV° ZT v hod*1 d«' ,ma tudi vzh° y )C na. Izobražence j. talo zelo ma!o- gj-je torej sestaja 0 javila popolnoma ^ yla. icev. v r<* doos sedem let, Prefl ala. b nadaljuj6' Imenik raznih društev Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Boz-nai'; predsednik Joseph Baškovič; Podpreds. Joseph Hočevar; taj. ^bin Orehek, 18144 Lake Shore tel. 481-1481; zapis. John Hočevar; blagajnik John Turek. Nadzorniki: Mary Hodnik, James Debevec, Dominik Stupica, vratar rank A. Turek. Vodja athletike in jP'adinskim aktivnosti Joseph Hočevar. Za pregledovanje novega lanstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo Padeljo ob 10:15 zutraj pod cerkvi-i° sv. Vida. Mesečni asesment se Prične pobirati pred sejo in 25. lan., 25. julija od 6. do 7. ure zvečer ^social room sv. Vida. V slučaju olezni naj se olnik javi pri taj niku, a dobi zdravniki list in karto. r e 'i r- ;a v M l- n, o- a- ni I j« a- je- ki' [ne ine čjo m- Sa- Je- so viti m ;ni' [ge; roti led' ast' dne u i1’ ;aP' lij«1 ima' | uta' bo'i j inčo ie ^ ! odi" de> . j.e Teb1' rves' :5olr jvla' jiteU1 le Pfl ;tav°' ?di‘vt zbff' an"^ in«8 DR. SV. LOVRENCA ST. 63 KSKJ o ubovni vodja Rev. Anthony ®°°l. predsed. Joseph L. Fortuna r- .pred- Hay Habian; tajnik Ralph °dec, 847 E. Hillsdale 524-5201: aPisnikarca Mary Ann Sray; ®9ajnik James T. Weir, 15052 44n7."e Dr-' Maple Hts’ 0H '^nadzorniki Anthony B. tuivf0^6’ 0,93 Sray’ Vitfllnia For-^ZastognikazaSNDna80. St. °®ePh Fortuna in Ralph Godec. Jos h*3 za SND Maple Hts-: Za-fdP HpHuna in Ralph Godec. cluh°Pnlki za at,etiko in booster God Joseph Fortuna in Ralph aec- Zdravniki: Dr. Wm. Jeric, in slJelerQic- 53lfi c ° vsaki 25 ega v mesecu Sp Pleet Ave- ob 7:30 p-m- — 6o | ,erna članstvo od rojstva do starosti. Bolniški asesment bolni*!,3 mesec in plačuie $7 lan u | Podpore na teden, če je Newt? an pel dnl a,i veC- Rojaki v 5V , Ur9hu, pristopite v društvo v' Lovrenca. društvo sv. ane št. tso D.,h KSKJ R6bo|,0vni vodja Rev. Anthc Winter’. predsednica Angi Krofi- J podP'edsednica He 3555'p RniCa Josepbine Winl Bardym, ° St-; blaganničarka La Theres biadzornice Anna Wim ZaPisnfb 2upancic, Helen Kr ^Pišnica3 Katherine Zab Arko: ;Caa Za SND 80. St, Al Heien na Map,e He'9f dejaVn vstopnici mladini Alice J Josephine Winter Arko j/ ° 23 Federacijo Al sioven-j,. Josephine Winter. Seje So' n družinski zdravniki ’besecu ^Sako tretjo nedelj« ha 80. je°p. ^' uri popoldne v S MAGn*TVO Sv' MAR,JE Sprejema ^ENEŠT- 162 KS 5k® cert?ftČ,anS,V0 od5 16- d ?ddeiek ^„a'e naPr®t. V mla« 5tva Pa h SpreJema otroke ftoe s, dp J5 leta. — Odi Nj>h BoTn DUh' V°dia 7e,bani^Žnar' preds Fr, ^Sšek podpreds. ^ E- 21?'ainicar Mary Ann St’’ Eucl,d. OH Mary Hoc 1 r p 1 c e tFrances Nova! Pa>bine F:ances Mac Pa|c|c. ne Gorencic in S^Ske?0SaliaPa,c|cZ ^PskLi? rnlad|n. akti enich, Zastopn Ohio KSKJ Federacijo. Anna Zakrajšek, Frances Novak, in Frances Nemanich. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki, _ Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu popoldne ob 1.30 v društveni sobi avditorju — Asesment se pobira le 2 krat na leto in sicer na 25. jan., in jul. od 5.30 do 7. ure zv. v družabni sobi avditorija pri sv. Vidu. Če je 23. dan meseca sobota, se pobira v petek, če Je nedelja, pa se pobira v ponedeljek. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Predsednik: Eugene Kogovšek Podpredsednik: Anthony čTolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleve., OH 44110, tel. 541-7243 Pomožna tajnica; Anica Nemec Bol. taj, Helena Nemec, 541-7243 Blagajnica: Jennie Tuma Zapisnikarica: Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra, John Obat, Antonia Lamovec Direktor za atletiko: John Obat 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: Tony Bolden Zdravnik: Dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki. Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Dorothy Ferra Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8.00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo od 7.30 naprej in po vsaki seji, kakor-tudi 25. vsak drugi mesec (jan., marec, maj, julij, sep. in nov.) ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek. Društvo sprejema člane od rojstva do 55 leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70 leta za zavarovalnino od 2,000.00 do 40,000.00. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica: Draga Gostič Podpredsednik: Frank Kuhel Tajnica: Ludmila Glavan, 13307 Puritas, Cleveland, OH 44135, tel. 941-0014 Pomožna tajnica: Tanja Gostič Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikar: Bogomir Glavan Ravizorji: Joseph Lach, Angela Bolha, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Častna predsednica: Theresa Lach Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september, november na domu tajnice ob 7. uri zvečer februar, april, junij avgust, oktober in december v Baragov Dom, 6304 St. Clair isto ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje. IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler tel. 943-2306 Podpredsednica: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Semen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc in Anthony Rigler športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vršijo na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 12 url. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem obrnite na tajnika društva. Slovenska ženska zveza PODRUŽNIC ŠT. 10 SŽZ Duhovni vodja, Rev. Victor Tomc Predsednica, Jean Planisek Pod-pred., Frances Žagar Zapisnlkarca, Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleve., OH 44110, 531-7635. Tajnica: Rosemary Susel Nadrodnice Marie Gombach, Caroline Stefančič. Sunshine Committee: Faye Moro and Joyce LaNassi. Historian: Mary Zimperman Seje se bojo vršile tretji sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem Domu na Holmes. Mesec: Jan., Marc., May, June, Sept., Nov., Dec. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja, Rev. Francis Paik Predsednica, Agnes Tomc Podpred., Mary Stražišar Tajnica-blagajničarka, Donna Tomc, 1000 Dillewood, Cleveland, OH 44119, Tel. 481-9374 Zapisnikarica, Addie Humphries Nadzornice: Vera Bajec, Toni Zabukovec, Frances Plut Zastopnice Slov. društvenega doma na Recher Ave.: Anna Cekada, Mary Stražišar, Agnes Tomc Zastopnice klub društev: Celeste Frollo, Ann Cekada Seja se vršijo vsak prvi torek v mesecev v SDD na Recher Ave. ob 7:00 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja: Rev. Joseph Boz-nar Predsednica — Cecelia Kermavner Tajnica in blagajničarka: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleve., OH 44103, tel. 881-4798. Zapisnikarica Marie Telic Nadzornice — Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrši vsaki drugi torek v mesecu ob 1:30 popoldne. Asesment se pobira pol ure pred sejo v družabni sobi v avditoriju sv. Vida, in mesece Jan., Aprila, Julija in Oktobra, na 25-ega od 5:30 do 7:00 zvečer, ako pride 25-ega na soboto se pobira en dan prej in ako pride 25-ega na nedeljo se pobira en dan pozneje. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica, Amelia Oswald Podpredsednica — Justine Girod Tajnica-blagajničarka Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, Phone 261-8914. Zapisnikarica — Cecelia Wolf Nadzornice — Rose Pujzdar, Justine Girod Poročevalke: Cecelia Wolf, Justine Girod Seje se vrše vsak tretji torek v jan., mar., maja, sept., dec., v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. ob 1:30 popol. sobi "2”. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodia Rev. Anthony Rebol predsednica Mary Mundson podpreds. Olga Dorchak; tajnica In blagajničarka Mary Taucher, 15604 Shirley Ave.; Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957; zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice; Anna Harsh, Elsie Lovrenčič; zastopnica za vse SND. Jennie Gerk in Mary Taucher. Seje so vsak drugi mesec, začenši v marc, maj, septembra, oecembra na drugo nedeljo v mesecu ob 1:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsednica Antoinette Malnar. Podpredsednica Ann Zak;.tajnica Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735. Blagajničarka Josephine Orazem Ambrosic, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol, Mladinske aktivnosti Nettie Malnar. — Poročevalka Frances Kotnik. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1:00 uri popoldne v St. Vitus Social Room, E. 62nd and Glass Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik John Nestor, taj. in blag. Frances Štete, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117. tel. 531-6109. Zapisnikar Harold Telich. Nadzorniki Mark S. Telich In Frank Štefe, ml In Edward Pečjak. Vodnik mladinskln dejavnosti Harold kD. Telich. Društvo zboruje vsako trejo nendeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice 1482 Dille Rd. ob 10 a.m. Za preiskavo vsi zdravniki, priznani od ADZ. SLOVENSKI DOM NO. 6 A.M.L.A. President — Vivianne Cecelic Vice-pres. — Marie Hosta Secretary — Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119. Treasurr — Virginia Kotnik Recording Secretary — Anne Cecelic Pres, of Audit Com. — Jean Fabian 1st Auditor — Caroline Lokar 2nd Auditor — Louise Fabec Youth Activities Coordinator: Vivianne Cecelic Medical Examiner — Dr. Anthony F. Spech Meetings: 2nd Tuesday of the month at Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, OH at 7:30 p.m. NOVI DOM ŠT. 7 ADZ Predsednik Anton Švigelj, podpredsednik Janez Žnidaršič, tajnik in blagajnik Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, 0.44103, telefon 431-7472, zapisnikarica Jennie Antloga, nadzorniki: Joseph Gabrič, Ana Mihelich, Gabariel Mazi. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10, dopoldne pri tajniku. Društvo nudi članom življenjsko in bolniško zavarovanje, pa tudi vse ostale ugodnosti organizacije ADZ. DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ Preds. — Vida Zak Podpreds. — Mary Price Tajnik — Anton M. Lavrlsha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag. — Sophie Matuch Zapis. — Jennie Kapel Nadzorniki — Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. Odbor — Joseph Skrabec Seje: drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slov Domu na Holmes Ave. CLEVELAND ŠT. 9 A.D.Z. Predsednik — Albert Amigoni Podpredsednik — Stanley Ziherl Tajnik — Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117, tel. 481-6437 Blagajnik — Robert Menart Zapisnikar — Ronald Zarnick Nadzorni odbor — Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzlnski, mladinskih dejavnosti — Albert Amigoni, tel. 692-1424. Za zdravniško preiskavo — vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v uradu AMLA, 19424 So. Waterloo Rd ob 10. uri. DANICA 11 (ADZ) President — Louis Graham Vice-Pres. — Julie Zak Secretary — Mimi Turk,23790 Effingham Blvd., Euclid, OH 441178 Treasurer — Mimi Turk Recording Sec. — Mary Hrovat President of Auditing Committee — Josephine Levstick 1st Auditor: Josephine Levstick °nd Auditor: Ann Bell Medical Examiner: Dr. Spech Meetings: Second Tuesday each month. DRUŠTVO RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik, Louis M. Sile Podpredsednik, John Cendol Tajnica in blagajničarka, Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, OH 44092, telefon 944-7965 Zapisnikarica, Frances Tavzel, Nadzorniki: Frances Tavzel, John Cendol, Louis Sile. Mladinske aktivnosti: Carole Czeck. Seje se vrše ob nedeljah ob 2. uri popoldan 18. marca, 15. julija, 21. oktobra,, in 16. decembra 1984 v uradu AMLA, 19424 So. Waterloo Rd. Zastopniki: klub druš. John Cendol Slov. narodni dom: John Cendol, Frances Tavzel Slov. druš. dom., Recher Ave.: Frances Modic, Frank Plut, Louis Sile Slov. dom za ostarele: Louis Sile, Frances Modic, Frank Plut Slov. čitalnica: Louis Mrhar COLLINWOODSKI SLOVENSKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Tina Collins, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clearaire, 481-6955; zapisnikarica Stephanie Dagg. Nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak. Zdravnik: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., spodnji dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Ann Perko, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar; zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice: Dolores Hrovat, Mary Prosen, Mary Sever. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettle Zarnick, podpredsednica Anna Sile, tajnica in blagajničarka Mrs. Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapisnikarica Marie Bond. Nadzorni odbor: Frances Steple, Anna Ribic. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 popoldne v šoli sv. Vida. MARTHA WASHINGTON NO. 38 A.M.L.A. President — Terry Hočevar Vice-President — Rose Zalneratis Secretary-Treasurer — Bertha Richter Recording Secretary - Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Jane Royce Youth Coordinator — Joanne For-dyce Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.) AH je tudi Vaše društvo zastopano v našem Imeniku društev? OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; predsednica — Pavla Adamic; podpredsednica — Mary Kokal; tajnica in blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Ivanka Kete. Nadzornice Maria Ribič, Mary Podlogar, Amelia Gad. Zastavonošinja Addie Humphreys. Skupno sv. obhajilo vsako prvo neceljo v mesecu pri 8. Maši isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvenena ura po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Članarina je bila povišana na $5.00 letno. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja č.g. Jože Božnar Predsednik — Greg Hribar PodpreoseoniK — emil Goršek Vice-President (Eng) — Joseph Hočevar Tajnik — Stanley Hribar, 1253 E. 60 St., tel.: 432-2979 Zapisnikar — John Hočevar Slov. Zapisnikar — Daniel Postot-nik st. Blagajnik — Charles Winter, ml. Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA President — Joseph Penko 1st. Vice-pres. — Olga Klanchar 2nd Vice-pres. — John Vatovec Secretary — Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246. Treasurer — Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Sheldon Hopkins, and Carolyn Sudan Wardrobe — Marie Shaver, Mary Bat is Librarian — Molly Frank Publicity: Molly Frank, Chas. Terček, Lori Sierputowskl Director — Vladimir Malečkar Pianist — Reginald Resnick Rehearsals — Monday evening, rm. 2 at 8 p.m., 6417 St. Clair Ave. New members are always welcome. PEVSKI ZBOR KOROTAN ODBOR Pevovodja: g. Rudi Knez Predsednik: Frank Lovšin Podpredsednika: Janez Šemen in Barbara šemen Blagajnik: Tomaž Gorenšek Tajnica: Martina Košnik Arhivarica: Kati Likozar Nadzornika: Jože Cerer in Mari Er-dani Odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem in Tatjana Pogačnik Naslov: 1026 E. 61 St., Cleveland, OH 44103. JADRAN SINGING SOCIETY President — Florence Unetlch Vice-president — Don Gorjup Secretary-treas. — Frank Biltene Recording and Corres. Sec. — Betty Rotar Auditors: Steve Shimlts, Frank and Ann Kristoff Librarian — Josephine Tomslc Musical Dir. — Reginald Resnik * Pianist — Alice Cech ^Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 p.m. to 9:30 p.m. at the Slovenian Workmen's Home, 15335 Waterloo Rd., rm. 3. SLOVENSKA PESEM CHORUS President — John Vidmar Vice-president — Lojze Arko Treasurer — Bili Trlnko Secretaries: Krista Arko, 811 Valley Lane, Lockport, IL 60441, tel. 1-815-834-1435, and Jenny Skull. Director — Rev. Dr. Vendelin Špendov Rehearsals — Every Sunday at 6:00 at Baragov Dorn in Lemont. Dramatska društva ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za I. 1984 Predsednik, August Dragar Podpredsednik, Ivan Jakomin Tajnik, Frank Zalar ml., 7107 Hoover Dr., Mentor, OH 44060 Blagajničarka, Martina Košnik Zapisnikarica, Mojca Slak Programski odbor: Janez Tominc, Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Mojca Slak, Zdenka Zakrajšek, Peter Dragar, Edi Mejač. Oderski mojster, Slavko Štepec Arhivar, Srečo Gaser Bara, Tone Štepec, Rudi Hren, Miro Celestina Kuhinja, Marija Hočevar, Ani Nemec, Julka Zalar Reditelji, Ivan Tomc, Jože Tomc, Matija Hočevar Knjižničar, Srečo Gaser Športna referenta, Frank Zalar st., Matt Grdadolnik Nadzorni odbor, Frank Hren, Miro Erdani, Tone Nemec Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v prostorih Slovenskega doma na Holmes Ave. Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKE President — Charles Ipavec 1st Vice-pres — Joseph Petrič Jr. 2nd Vice-pres. — Tom Meljac Secretary-Treasurer — Bill Janša, 20251 Bali Ave., Cleve., OH 44123 — tel. 481-0124 Corresponding Sec. — Pauline Slepic Recording Sec. —Robert Kastelic Executive Sec. — Frank Mahnič Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, Sr., Stephie Pultz Historian — Ella Samanich Legal Counsel — Charles Ipavec DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave. Predsednik — Joseph Klinec Podpredsednik — Ken Ivančič Blagajnik — Joseph Pultz Zapisnikar — Edward Steple Finančna tajnica — Pauline Stepic Nadzorniki — Stephanie Pultz, Theresa Stefanlk, Elaine Saxby Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8. ure Zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. 6409 St. Clair Avenue President — Edward Kenlk Vice-pres. — June Price Secretary — John N. Perencevlc Treasurer — Josephine A. Stwan Recording Secretary — Julia Pirc Legal Advisor — Charles Ipavec Auditing Committee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee: Edward Bradach, Mary Balls, John E. Leonard, James rsovax, Louis Peterlin, John Vatovec, Thomas Slak, Daniel Shimrak, Don Mausser. Ways and Means Committee: Anton J. Petkovšek, August Pus* Alternates: Frances i avear, Frank Stefe Seje direktorija so vsak drugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Zapcetek ob 7:30 url Uradne ure: 11 a.m. do 3. tel. 361-5115. SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue Cleveland, Ohio 44110 President — Daniel L. Pavšek Vice-pres. — Keith Smrekar Recording Sec. — Mary O’KIcki Financial Sec. — Frank Koncilja Treasurer — Leroy Koeth Auditors: Frank Ferra, Mary Podlogar, Gus PetelinKar Mouse Committee: Gus Petelinkar, Frank Podlogar, Daniel Pavšek Club Room Mgr. — John and Alba Plutt Federation Rep.: John Habat Jr., Al Marn, Dan Pavšek Sr. Other Directors: John Habat Jr., Jeannie Grm, Al Marn, Jim Krann, Gus Dragar, Roy Sankovič Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road Cleveland, Ohio BOARD OF DIRECTORS President, Anthony Sturm First Vice-pres., Steve Shimits Second Vice-pres., Mary Dolšak Secretary, Millie Bradač Treasurer, Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec, Cecelia Wolf Legal Advisor, John Prince Auditors: Frank Bittenc, Ann Kristoff, Frank Kristoff. House Comm.: Tony Site, Frank Koss, Helen Sturm, Frank Kristoff. John Vicic, Ernest Tib-jash, Stanley Grk, Luka Mejak Alternates: William Bayux, Joe Puhalj, Albert Comenschek. Rep. to Fed. of Slov. Homes: A. Shimits, Mary Dolšak. Alt.: Frank Koss, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed., and Fri 7 to 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HTS., OHIO Predsednik, Robert Kastelic Podpredsednik, Frank Urbančič Tajnik, Tom Meljac, 663-5111 5704 South Blvd., Maple Hts., OH 44137 Blagajničarka, Millie Lipnos Zapisnikarica, Marjorie Church Nadzorniki, Frank Urbančič, Anton Kaplan Odborniki: Louis Champa, A1 Lipnos, Anthony Zupančič, Louis Fer-folia,Charles Hočevar, Martin Planisek, Larry Legan, Wm. Ponikvar, Anton Kaplan. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v S.N.D., 5050 Stanley Ave., Maple Hts.. Ohio Tel. 662-9731. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM“, 6304 St. Clair Ave. Cleveland OH 44103 Predsednik, Stanko Vidmar Podpredsednik, Vinko Rožman Tajnica, Marija Meglič Blagajnik, Anton Oblak Gospodarja — France Tominc, Jernej Slak, Social Klub — Jazez Žakelj. Nadzorni odbor — Jože Melaher, Franc Sleme in Lojze Bajc Odborniki: Franc Kamin, Anton Lavriša, Maks Erste, Anica Kur-bos, Erika Kurbos, Janez Košir, Anton Meglič, Ferdo Sečnik In zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. — Dom ima sobe za prenočevanje, razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št. 881-9617. SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION President: Dr. Karl B. Bonutti Vice President: Ann M. Opeka Secretary: Frances Kosch Treasurer: James E. Logar Executive Committee (At Large): Hon. August Pryatel Hon. Edmund J. Turk (Parliamentarian) Frederick E. Križman (Legal Advisor) August B. Pust (Programs) Dr. Rudolph M. Susel (Publicity) Joseph Skrabec (Membership) Mailing Address: c/o James E. Logar, 504 Karl Dr., Richmond Hts., OH 44143._______________________ TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin Duhovnik vodja, Rev. Dr. Joseph Gole Predsednik, Joseph Kunovar Podpredsednik, John Bambič Tajnik, Frank Menchak Zapisnikarca, Marija Kadunc Blagajničarka, Milka Modic Pomočnica blagajničarke, Helen Coffelt Upravnik parka Triglav, Frank Mejač Pomočnik upravnika parka, Stane Jaklič Prosvetni vooja, Vladislav Kralj Pomočnica prosvetnega vodje, Biba Kralj-Bambic Pevovodinja, Mara Kolman športni referent, John Mejač Referent za plesno grupo Triglav, Biba Kralj-Bambic Zastopnica S.K.D. Triglav pri USPEH, Lonie Limoni Dopisnikar za Ameriško Domovino, Frank Rozina Bara — Darko Berginc Pomočnik pri bari, Albert Zigoy Kuhinja, Loni Limoni Nadzorni.odbor: arel Maierle, Rezi Kotar, John Limoni Razsodišče: Ludvik Kolman, Luke Kolman, John Levičar KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Častni predsednik — Louis Peterlin Predsednica — Margaret Kaus Prvi podpred. — John Škrabec Drug. Podpred.—Frances Kotnik Blagajnik-tajnik — Stanley Frank Zapisnicar — Anton Žakelj Nadzorni odbor: Jewel Karpinski, Hattie Gorgan, Nettie Malnar Potovanji odbor: Margaret Kaus Veselični odbor: Margaret Kaus Veselični odbor: Frances Tavžel, Michael Vidmar Kuhinje mesečno: Frances Tavžel, Vida Dovjak Gospodarski odbor: Michael Vidmar Sestanki se vrše vsak tretji četrtek v mesecu ob 1:30 popoldne v spodnji dvorani slov. nar. doma na St. Clairju. PLESNA SKUPINA KRES: Predsednik: Matej Lončar Podpredsednik: Jože Gaser Blagajničarka: Marta Švigelj Tajnica: Milica Gobetz, 29227 Eddy Rd., Willoughby Hills, OH 44092 Zapisnikarica: Martha Košir Svetovalci: Srečo Gaser in Jože Zupančič Odborniki: Miha Košir, Peter Hauptman in Tomaž Kmetič Učiteljici: ga. Bernarda Avsenik in ga. Breda Lončar ST. MARY’S PARISH P.T.U. ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor, Father Tomc Honorary President, Sister Margaret President, Jennie Jesek Vice-President, Joan DeNardo Recording Sec’y., Kathy Kanuk Corres. Sec’y., Karen Luberger MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja rev. Charles A. Wolbang C.M. predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Frank Kuhelj, tajnica in zapisnikarca, Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel. 331-5298, blagajničar Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleve., OH 44103, tel. 431-5699, nadzorniki: Zofi Kosem, ing. Joseph Zelle in Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Strancar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Lojze Petelin; ramestnik: Vinko Rozman, Jelka Kuhelj. BALINCARSK KROŽEK, SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik — Toni Svigel Podpredsednik — Feliks Breznikar Tajnik — Joseph Marinko Blagajnik — Toni Škerlj Odborniki — Viktor Domines, Stane Frisian, Maks Jerič, Avgust Dragar, Janez Švigelj, Nace Tavčar, Ani Breznikar, Cilka Švigelj, Tončka Švigelj, Vera Žnidaršič, Nadzorni odbor — Milan Zajc, Jože Sojer, Ivan Kosmač Seje se vršijo po dogovoru. SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU Predsednik: Joseph Cah Kodpreosednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 293W Shaker Blvd., Cleve., OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, Tel. 261-6746 Odborniki: Dr. KarfBdnutti, Vince Sfiligoj, Stefan Durjava, JO« Delost, Karlo Družina, Danilo Man-jas, Olga Valenčič, Katy Gorjup Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik) Redarja: Gino Bremec, Lojze Cenčič ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Cah Tajnik/blagajnik: Gus Babuder, Zapisnikar: Bob Kogovšek Orožjar: Branko Perpar Odborniki: Alojz Pugelj, Kogovšek, Elio Erzetič, Frank zo • man st. SLOVENSKA PRISTAVA, IN • Duhovni vodja: č.g. Viktor Predsednik: Dr. Mate Roesma Prvi podpredsednik: Stan o oSpodpredsednlk: Stanko RUJ Tajnik: Stane Mrva, Rockefeller Rd., Willoughby DH 44094, tel.: 943-1442 Blagajničarka: Marija Le ® „ Nadzorni odbor: Eng. 3orenšek John Hočevar, Dvsenar norlec, Razsodišče: Eng. Ivan -rank Kovačič, Frank Uranka ^ Slovenska šola sv. vida. Zakrajšek M r|je Slovenska Sola IY HOLY NAME SOC-519 HolmeS*Ve Victor * Director — Kev-— Frank Zernic ..MikePozun z Vice-pres. - K“ _ Dennis Susn'k ^ .ArtEberman, 3 oH ford Ave., Clevei- . Frank slu?! ier, oiev«.’ Daniel Rei0er k Matthew Nouaak John Burchard Thomas Kirk Richard J- Mot ’ T„|. uclld, OH 44119' 431-6062-B. gr. ,ocm. """5 Villlam Lipo1^ Anthony Grdil1 riartin Strauss ^ ustee, Jame® t- h month i" sabled, car« ^osB ahans- ®s®ct|vltie9: n yootH ach and lerlcanlsm gfte, m, and '° un|ty