St. 18 Psihi« piafaaa v ifitnhi (biti trate cu li r soboto 21. januarja 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVI1 |Z>J|J«, izvzem'i pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: u' A«JSkegi ŠL 20. !. nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo urcdnlt pisma se oe sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In od| Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost. Tisk tiskarna Edinost. Naročnini znala za mesec L 7. —,3 mesece L 19 50, polleta L 32. —, in celo leto L SO.— Za Inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva In uprava SL 11-67. Lice jaka knjiži* cOINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 ftotink. — Oglasi se računajo v fcirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglas! trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent* osm tnlce, In zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, maj nanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Aslškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ln uprave 11-57* Naše volitve -J£ 1 Odločitev se bliia. Niti polnih štirin-dvajset ur nas ne loči od volilnih žar. ;Vse stranke so izvršile že svoje zadnje priprave. Volino gibanje, ki je bilo do sedaj še v rokah posameznih volilnih odborov, je zašlo z vso svojo silo med ši-rroke množice tržaških občinarjev, med Ivolilce same. Naša domača slovenska stranka je prva med vsemi predstavila ; našim zavednim volilcem kandidate, ki ;si jih je naše ljudstvo v mestu in okolici samo izbralo. Videli smo jih na raznih volilnih shodih in poslušali smo njih bese-*do. Način njihovega govorjenja, njih nastopa, njihovo obnašanje, njih obče-ivanje z našim ljudstvom, vsaka njihova 'beseda in vsaka njihova kretnja nam je ;pokazala, da so to naši ljudje, da je lista 'naših kandidatov izraz našega domačega •ljudstva ter njegovih želj in potreb. Sestava naše liste je obenem tudi izraz ;programa, ki si ga je naša stranka začr-.lala in ki ga bo neumorno izvajala tudi v mestnem svetu. Na čelu tega programa • stoji neomajno geslo: domaćinstvo. In [kdo je starodavni in pristni predstavitelj •tega tržaškega domaćinstva? Naše krasne narodne noše so izginile že davno. Ni pa in tudi ne bo izginila nikoli zavest, da so naši slovenski okoličani najpristnejši in najizrazitejši predstavitelji tržaškega domaćinstva. Tako je že nad 1000 let, za-stciij se naši nasprotnika trudijo, da bi našim poljedelcem in delavcem dokazali, da siso tu doma. Prebivalci naše zavedne okolice so po večini poljedelci. Zato bo ena prvih skrbi našega zastopstva v mestnem svetu, da izsilijo od občinskih mogotcev za naše kmete takšno podporo, ki jo kmetijstvo po svoji važnosti v družabnem življenju zasluži. Povzdiga kmetijstva je prva točka našega programa. Kmetijstvo pa se mora podpirati nesebično in brez političnih so-namenov. Prava povzdiga kmetijskega stanu bo mogoča le tedaj, ako bo občina smotreno in izdatno podpirala in pospeševala gospodarske organizacije, ki zares predstavljajo kmetsko ljudstvo naše okolice. Vsaka polit- prime«, predvsem pa politika narodnega sovraštva, ima in je ža-libog imela do sedaj ravno nasprotne uspehe. Podpirale so se nekake «agra-rie ki jim je politična špekulacija ves program a pravi interesi naše okolice deveta briga. Temu se je treba odločno u-preti in za to pa je predvsem potrebno, da pridejo v mestni zastop naši domači zastopniki, ki so sinovi naših kmetov in delavcev in ki so edini v stanu razumeti vse potrebe našega ljudstva. Poleg kmetskega stanu je v vsakem narodu najvažnejši delavski stan. Kmet m delavec: to je narod v glavnem pomenu te besede. V zadnjih časih je postalo v Trstu delavsko vprašanje zelo pereče. Število brezposelnih raste z vsakim dnem. Brezposelnost je največji sovražnik naših delavcev. Borba proti brezposelnosti je vsled tega eden najglavnejših ciljev nase stranke. Razmere, ki so povzročile v našem mestu pomanjkanje dela, se morajo odpraviti Dve dejstvi sta v tem ozt- ru predvsem usodepolni za nase delavce: nepotrebno priseljevanje delavcev iz drugih krajev in gospodarsko propadanje Trsta. Glavni vzrok brezposelnosti pa je^ gospodarsko propadanje našega pristanišča. Vsi priznavajo — Slovenci in Lahi — da so temu krive nove razmere, ki so nastale po vojni. Mi smo to že ponovno naglašali v našem listu. Obrt in trgovina, ki sta začeli propadati, se morata rešiti Zato je naša stranka za svobodo vsake poštene obrti in trgovine, ne da bi bila radi tega nasprotna organizaciji male obrti in trgovine v zadrugah in drugih oblikah. Prospeh obrti in trgovine ne sme imeti za posledico, da bi veleobrt in veletrgovina uničila male in srednje trgovce in obrtnike. Zato smo proti izkoriščanju maKh po velikih« slabih po močnejših, naj se pojavi že t kakšnikoli obliki. Vsi stanovi morajo prispevati k zopetni povzdigi našega pristanišča in dosledno k povzdegi blagostanja vseh stanov in vseh slojev prebivalstva. Naša stranka tudi ni nasprotna poobčin-jenju občekoristnih javnih naprav (elektrarne, tramvaja itd.). Toda glavni predpogoj za uspevanje takih naprav je ta, da se poveri njih vodstvo sposobnim ljudem; predvsem pa, da se povsod iz občine iztrebi vsaka politika. Dosedanji neuspehi teh naprav dokazujejo, da se je delalo ravno rasprotno. Vsi vzroki sedanjega propadanja Trsta pa se ne morejo pripisati le vojni sami, temveč mora biti že vsakemu jasno, da gre velik del krivde zato domačim razmeram, ki so jih laški mogotci sami ustvarili in pomagali ustvariti v našem mestu. V Trst se mora povrniti mir, red, svoboda, enakopravnost, varnost imetja in osebe. Dokler se to ne zgodi, se bomo zastonj ozirali proti zaledju, bomo zastonj vabili trgovino v naše pristanišče. To dejstvo je neizpodbitno. Vsled tega gre naša stranka v volilni boj v znamenju mirit, sprave in ljubezni. To smo dokazali predvsem s tem, da smo nastopili kot manjšinska stranka s samo 16 kandidati. S tem smo povedali našim nasprotnikom, da je daleč od nas vsaka misel <.zavojevanja >. Tak je naš program. Proč s politiko iz občinskega sveta, proč s sovraštvom. Naš program je izraz interesov vseh slojev tržaškega prebivalstva, predvsem pa domačih delavcev. Mi nismo proti temu, da dobijo zaslužek tudi delavci iz drugih pokrajin, toda zahtevamo, da se vpošteva-jo predvsem domačini in potem Se le dragi, ako jih je treba. To zahteva najenostavnejša pravičnost. Do tega imajo domačini pravico. To svojo pravico pa bbmo u-veljavili le tedaj, ako pride v mestni zastop naša odločna domača manjšina. Od našega uspeha pri jutrišnjem glasovanju je mnogo odvisno. Za te ideje gremo v volilno borbo, za te ideje in za pravice našega rodu in našega jezika manifestiramo s svojo glasovnico. Jutri torej na volišče! Dokazati moramo v vsakem slučaju, da nas je dosti in da morajo z nami računati. Jugoslavija Narodna skupščina. — Za ustanovitev cdbora za vnanjo politiko. BELGRAD, 20. Razprava o vladni izjavi se nadaljuje. Poslanec Lazić (zemljoradnik) je začetkom govora poudarjal, da sedanja vlada ni nova in da so se v njej izvršile samo csebne izpremembe, medtem ko je v svojem sistemu ostala enaka prejšnji. Očita, ia je deklaracija vlade pomanjkljiva. Pritožuje se, da se prepušča poslancem i.-kati orientacije edinole v časopisju, .ato naglasa potrebo sestave parlamentarnega odbora za zunanje stvari, po ka-ierem bo mogel imeti parlament direktne zveze z mednarodnim življenjem. Poslanec dr. Milan Korun (soc. dem.) govoril o nezadovoljstvu, ki obstoji med ljudstvom ter naglašal, da so temu zrok mnogi razlogi, med njimi tudi nezdrav razvoj našega političnega položaja. Crivda temu je vladni sistem, ki ni nikak istem. Zahteval je, naj se čimprej ustva-i zakon o samoupravi občin in oblasti. Glede ustave pravi, da ni dobra, toda vsi oni, ki zahtevajo sedaj revizijo ustave, vodijo reakcionarno politiko, ker bi revizija pomenila sedaj odložitev uveljavlejnja potrebnih zakonov. Govoreč o zunanji politiki je kritikoval vladno delo in zlasti zahteval vzpostavitev zveze z Rusijo. Prihodnja seja bo v petek ob 16. ter bodo na dnevnem redu interpelacije, medtem ko se bo v soboto nadaljevala razprava o vladni deklaraciji, na kateri bo bržkone govoril posl. Stojan Protič. Iščejo se stiki z Bolgarsko. BELGRAD, 20. Momčilo Ivanić je odpotoval te dni v Sofijo. Njegova misija je v sporazumu s Pašičem in zunanjim ministrom dr. Ninčićem, kakor tudi Protičem. V političnih krogih smatrajo, da je Ivanić odposlan v Sofijo, da vodi razgovore z bolgarskim ministrskim predsednikom Stambolijskim glede prijateljskih odnoša-jev med Bolgarsko in Jugoslavijo. Imenovanje v konzularni službi. BELGRAD, 20. Minister za zunanje zadeve je imenoval za sekretarje IIL razreda dr. Vladimira Rybara pri konzulatu v Berlinu in Ljudevita Koserja pri konzulatu v Budimpešti. Jugoslovenski klub stopi v vlado? ZAGREB, 20. «Riječ» poroča iz Bel-grada: V parlamentarnih krogih govore o možnosti pogajanj glede sporazuma Jugo-slovenskega kluba v vlado. Vsekakor trdijo, da bo v slučaju izstopa muslimanov iz vlade stopila vlada v stik s klubom dr. Korošca, ki bi podal izjavo, da bo v parlamentu podpiral vlado, če tudi ne bi stopil vanjo. Ugledni politiki sodijo, da je ta kombinacija mogoča. Glede tega se je vršila v predsedništvu radikalnega kluba konferenca, katere sklepi so tajni. te hoslovaška Masaryk se udeleži poroke kralja Aleksandra. PRAGA, 20. Listi javljajo, da dospe v kratkem v Prago jugoslovenski zunanji minister dr. Momčilo Ninčič. Minister ima posebno misijo, da povabi predsednika Čehoslovaške republike dr. T. G. Masaryka k svečanosti poroke našega kralja Aleksandra. Ob tej priliki se predsednik Masaryk ustavi na Dunaju. Čehoslovaško posojilo Avstriji. DUNAJ, 19. Na podlagi prejšnjih pogajanj je čehoslovaška vlada naznanila avstrijski vladi, naj pošlje svoje zastopnike, ki se bodo sestali s čehoslovšakimi zastopniki v svrho sklenitve obljubljenega posojila Avstriji. Posojilo bo znašalo baje 500 mljonoy čehoslova-ških kron. Itarja Papež na smrtni postelji. RIM, 20. Papeževo stanje, ki je ostalo do snoči neizpremenjeno. se je to noč nenadoma poslabšalo. Okoli 4 je imel pi-pež krizo, ki se ima pripisati predvsem kataru, ki se je razširil na obojna pluča. Zdravnik Cherubin, ki je prebdel noč v, Vatikanu, ji bil takoj opozorjen, da se je papeževo stanje poslabšalo. Sel je k odličnemu bolniku in ga našel zelo potrtega. Bolnik je zelo težko dihal in je bil zelo razburjen. Zdravnik je videl, da je stanje zelo resno in je dal bolniku blažilo, ki pa, žal, ni imelo zaželjenega uspeha. Zdravnik Cherubini je dal vsled tega poklicati prof. Bignamija. Avtomobil se je takoj odpeljal v ulico Torino in se kmalu vrnil z odličnim profesorjem. Prof. Bigna-mi, ki je bil že snoči presenečen zaradi nenadnega pomanjkanja kašlja, vsled česar je ostal bolniku vas katar v prsih, je šel takoj po prvem pregledu bolnika klicat prof. Marchiafavo, s katerim se je kmalu vrnil. Zdravniki so se nato zbrali k posvetovanju in so ugotovili, da je bolnikovo stanje zelo resno. Vatikan je poln kardinalov, ki se nahajajo v Kuriji in na katere je naredilo zdravniško poročilo veliki vtisek. Nekateri so šli k papeževemu stanovanju v tretje nadstropje, toda ni jim bil dovoljen vhod v bolnikovo sobo. Tudi diplomatski t zastopniki so se zapisali v register. Zdrav-inik Battistini je izjavil da čvrš na plu-čih ni velik, da pa je splošno stanje precej resno. Stanje skrajno nevarno. — Majordom molitve po rimskih zavodih. RIM, 20. Okoli 10.30 je odlični bolnik vendar nekoliko kašljal in zaradi tega se je upanje nekoliko povečalo. Okoli 11 se je njegovo stanje zopet poslabšalo in zdravnik so moral rabiti oksigen. Pri papežu se nahajajo sakrist svetih palač, mans. Zampini, ceremonijski prefekt mons. Reupighi in mons. Mignone. Majordom de Sampor je ukazal, naj se vršijo molitve v vseh katoliških zavodih v Rimu. . . V Vatikanu vlada veliko razburjenje. Stanje postaja .vedno bolj nevarno. Nekateri kardinali se nahajajo stalno v bolnikovi sobL RIM, 20. Ob 17.30. Papežu grozi nevarnost, da ga zaduši katar. Pljuča ne delujejo zaradi katarja, ki ovira kroženje zraka. Zdravniki so dali bolniku injekcije kanfornega olja. Zdi se, da je pljučnica nalezljiva. Papež je vendar še pri zavesti. Zaveda se resnosti položaja in priporoča kardinalom naj molijo zanj. Romunska Nora romunska vlada. BUKAREŠT, 20. Nova vlada je prisegla danes v kraljevi palači. Ministrsko predsedništvo je prevzel Bratiano. Francija Poincarejev nastop v zbornici. — Zbornica izrasla vladi zaupanje. PARIZ, 20. Novi ministrski predsednik Poincare se je včeraj predstavil zbornici z odločnostjo, ki je presenetila njegove pristaše in nasprotnike. Že ob njegovem prihodu v zbornico se je zbornica razdelila v dva tabora. Center in desnica sta ga pozdravila z burnim odobravanjem, socialisti in komunisti pa z velikim krikom. V zbornici je bilo zbranih kakih 500 poslancev. Poincare je začel čitati vladno izjavo glasno in razločno. Izjavil je predvsem, da njegova vlada nima druge želje, nego samo to, da zajamči sporazumno z zbornico spoštovanje mirovnih pogodb. Zato pa je vladi potrebno zaupanje zbornice. S tem, da je zbornica v normalnem času odobrila letošnji proračun, je spravila državne finance v redni tok. TocLa vkljub vsem naporom bodo francoske finance v nevarnosti, če Nemčija, na katere račun se je potrošilo že toliko miljard, ne plača odškodnine in popravi vojne škode. Bila bi sramotna krivica, če bi morala država, katera je bila napadena in je bilo mnogo njenih pokrajin opustošenih, po zmagoviti vojni na svoje stroške popraviti škodo in zavaliti na pleča svojih državljanov ogromno breme pokojnin in odškodnin. Proti Franciji se širi zavratna propaganda, katere vir se lahko ugane, češ da je imperialistična in da kuje tajne načrte, kakor da bi ne bila vojna prinesla Franciji dovolj žalosti in žrtev, kakor da bi Francija ne bila najbolj drago plačala miru, ki ga hoče sedaj utrditi. Francija zahteva samo izvršitev pogodeb, katere je zbornica odobrila in ki nosijo poleg francoskega tudi nemški podpis. Nemčija pravi, da ne more plačati, v resnici pa sistematično razsipava svoje državne rezerve. Davki, ki jih morajo plačevati njeni državljani, so manjši od davkov, ki jih plačuje francoski narod. Nemčija kazi vrednost svojega denarja z izdajanjem papirja in pospešuje s tem svoje izvažanje. Njeni industrialci zalogajo svoje tuje devize v tuja podjetja, toda medtem ko tako organizira svojo navidezno bedo, razde-jlujejo njene družbe ogromne dividende, njena industrijska podjetja živahno poslujejo in njena gospodarska moč raste od dne na dan. In Če država prepada, bogati njen narod. In ravno narod mora jamčiti za državni dolg. Ko brani Francija svoje pravice, izvršuje lojalno delo, ker brani mednarodne dogovore« Nje ne vodi mržnja, jeza ali egoizem, ona želi, da bi se Evropa čim prej rešila sedanje krize, toda vlada smatra, da je glavni pogoj za splošno gospodarsko organizacijo obnovitev opustošenj krajev, predvsem dveh držav, ki ga je Nemčija prva napadla in ki ju je vojna preizkušnja nerazdružlji-vo storila. Gre za Francijo in Belgijo. Francija in Belgija, obsojeni v pogubo, bi bili nepremostljiva ovira za vsak drug večji poizkus. Vprašanje odškodnine je bolj važno kot vsa druga. Če bi Nemčija na tem polju ne izvršila svojih obvez, bomo imeli pravico proučiti sporazumno z odškodninsko komisijo ukrepe, ki naj se ukrenejo. Predvsem se bo morala uvesti stroga kontrola nad nemško bilanco in nje-no trgovino z inozemstvom. Toda ne samo določbe glede odškodnine, temveč vse določbe versailleske pogodbe se morajo izvršiti. Dokler se te določbe ne izvršijo, bo imela Francija pravico, da ostane na Renu. V svrho izvršitve tega programa bo Francija delovala sporazumno z zavezniki, poizkušala bo poravnati sperna vprašanja in vzpostaviti uspešno garancijo za* mir potom mednarodnih dogovorov, kakor je oni Male entente, katere ustanovitev in razvoj je Francija zasledovala z največjo simpatijo. Poincare je nato govoril o an*gleško-fran-coskem in o angorskem dogovoru. Vlada — je poudarjal Poincare — bi bila srečna, če bi se mogel skleniti dogovor med Francijo in Anglijo, kateremu bi bil cilj, da zajamči mir. Ne dvomimo, da bo ta dogovor sklenjen na podlagi enakopravnosti in da bo vseboval vsa sedanja in bodoča jamstva, ki nam jih priznavajo pogodbe. Vlada se bo morala sporazumeti istočasno z Italijo in Anglijo in delovati sporazumno z njima na to, da se prepreči na vzhodu obnovitev sovražnosti med Turki in Grki in da doseže sporazumno z zavezniki dobrote, ki jih nudi angorski dogovor. Ni treba posebej poudarjati — je nadaljeval Poincare — da je treba ohraniti najbolj prijateljske odnošaje med vsemi narodi, ki so se borili na strani Francije, predvsem z Zedinjenimi državami, ki so toliko doprinesle k skupni zmagi in ki so na waschingtonski konferenci sijajno dokazale svoje plemenito čustvovanje. Vedno bomo imeli pred očmi, da moramo nasproti našim zaveznikom govoriti zmerno, odkrito in prijateljski, vemo pa, da nam oni ne bodo zamerili, če branimo koristi Francije, kakor branijo oni svoje. To delo mora uspeti le, če se vlada lahko povsem zanese na zbornico. Kar se tiče kanference v Genovi, je Poincarč izjavil, da bo vlada zahtevala, naj se garancije, določene v Canne3-2 sprejmejo ali odklonijo brez razprave in da se začne razpravljati na kanferenci v Genovi o tem, ali naj ostane kaka klau-zola pogodeb v veljavi ali ne. Po Poincarejevem govoru se je razvila precej burna razprava. Socialist Varenne je poudarjal, da je Poincare sicer zmogel svojega nasprotnika Brianda, da pa je vendr sestavil vlado iz samih Briandovih ministrov. Komunist Cachin je očital Poincareju, da stavlja Rusiji pogoje za udeležbo na genovski konferenci, dočim je Italija poslala Rusiji vabilo na to konferenco, v katerem ni govora o kakih pogojih. Govoril je tudi Briand, ki je poudarjal Poincarčju, da je bilo že na konferenci v Cannesu sklenjeno, da se ne bo razpravljalo v Genovi o obstoječih pogodbah ne o nemški odškodnini. Poincarč mu je odgovoril, da smatra, da se bo Nemčiji posrečilo indirektnim potom to vprašanje spraviti na dnevni red. Po dolgi razpravi je zbornica odobrila s 472. glasovi proti 107. resolucijo, s katero se izraža vladi zaupanje. Ne&nSifa Nemčija bo morala plačati tudi plače članom medzavezniških kontrolnih komisij. BERLIN, 20. Poslaniška konferenca je bila sklenila — kakor znano — da mora nemška vlada prevzeti stroške mednarodnih kontrolnih komisij v Nemčiji in razen tega plačati nekoliko odškodnine. Plačo kot tako so članih teh komisij dobivali doslej od svojih vlad. Kakor javlja «Vossische Zeitung», je poslanička kanferenca pred kratkim sklenila, da mora prevzeti plaćanja teh plač Nemčija. Po sedanjem menjalnem ključu bi znašali stroški 1200 članov medzavezniških komisij skoraj dve tretini ene miljarde v papirju. AnsIUa Notranje politični položaj. — Vznemirjenje med angleškimi izvoznimi tgrovci. — Ogorčenje proti vladi. LONDON, 19. Po povratku LIoyd Georgea iz Cannesa se je notranji položaj na Angleškem znatno spremenil. Sedanja vlada je opustila misel na razpust zbornice in na nove volitve, kakor je bila zatrdno sklenila pred can-neško konferenco. Proti novim volitvam so nastopili predvsem trgovski in industrijski krogi. Pod vodstvom unionističnega poslanca Jounger-ja se je organizirala proti Lloyij Georgeovi notranji politiki močna agitacija, ki se vztrajno nadaljuje. Trgovski in obrtniški krogi očitajo sedanji angleški vladi, da bi hotela pod pretvezo novih volitev obiti najvažnejše vprašanje, ki sili na dnevni red in ki se nanaša na obnovitev angleške zunanje trgovine. Kot najvažnejši pojav sedanje protivladne agitacije se lahko smatra zborovanje angleških trgovskih zbornic, ki se je vršilo pred včerajšnjim v Londonu. To je bilo navadno četrtletno zborovanje, toda pri sedanjih razmerah je imelo izvanredno važnost. Zborovanje se je vršilo v Hotel Victoria pod predsedništvom Arturja Sclieffielda in udeležili so se ga mnogoštevilni trgovci iz vseh krajev Anglije. Bil je nekak trgovski parlament. Prisoten je bil tudi zastopnik ministrstva za prekomorsko trgovino. Politika sedanje angleške vlade z czirom na izvozno trgovino se je pretresala in kritizirala z vseh strani. Shod je sklenil, da bo šlo k Lloyd Georgeu posebno odposlanstvo, ki bo vladi predložilo zahteve angleških trgovcev. Vlada se mora predvsem prepričati, da se mora znižati davek na osebno dohodarino in da se vračanje svot, ki jih dolgujejo Angliji zavezniške države, razdeli na zelo dolgo dobo let. Zborovalci so sprejeli resolucijo, ki vsebuje najnujnejše ukrepe, ki jih mora izdati vlada in ki so po mnenju trgovcev neobhodni predpogoj za povzdigo izvozne trgovine in blagostanja na Angleškem. Ta resolucija se izraža za popolno svobodo trgovine in obsoja razne odloke, s katerimi se vlada vmešava v trgvino in industrijo. Poštno ravnateljstvo se poziva, naj nemudoma zniža poštne pristojbine in naj se poslovanje pošte preuredi v prilog trgovini in obrli. Dalje naglasa resolucija, da so viseki davki in veliki državni stroški eden glavnih vzrokov brezposelnosti. Trgovci zahtevajo od vlade, naj objavi poročilo gospodarskega odbora, ki je sestavil obširen načrt za znižanje upravnih stroškov. Vlada naj zmanjša sedanji davek na osebne dohodke, kajti ta da. vek je glavna ovira zopetnemu razcvitu angleške trgovine. Zadruge naj bodo tudi podvržene davku na dohodke in davku na dobiček. Angleška konzularna služba v inozemstvu naj se zboljša. Ob koncu naglasa resolucija, da škodujejo visoke cene kuriva angleški industriji, vsled česar zahtevajo trgovci, naj se zakon o sedemurnem delavniku po premogovnikih spremeni. To so zahteve angleških trgovcev, ki jih jo njihovo posebno odposlanstvo predložilo I.Ioydu Oeorgeu. Nekatere zahteve, ki jih vsebuje --vi resolucija, so v velikem nasprotju z inte: --: delavstva in bodo zadele na odločen odpov :» strani. Veliki angleški listi predvsem i.-cržheliffovi pa z vsemi močmi podpirajo trgovce. Na zborovanju angleških trgovskih zbcmic — piše cDaily Mail» — ki je bilo pravi angleški trgovski parlament, se je razpravljalo o velikem vprašanju, kako bi se zopet povzdignila angleška trgovina. To vprašanje zanima vso državo, ker gre za njeno življenje ali smrt. Vsa druga vprašanja, razen vprašanja pogodbe s Francijo, ki nam je potrebna radi našo varnosti, so postranske važnosti. Celo vprašanje preuredbe gornje zbornice je le postranskega značaja. Ako hoče Anglija živeti, ji mora biti mogoče prodajati svoje izdelke. Ako politiki tega ne morejo razumeti, morajo biti slepci, ki živijo le v svojih lastnih domišljijah. Vsi na vallile in brez strahu! Volilno gibanje ima to pot zelo mirno in resno lice. Od nikoder ni niti najmanje vesti o kakih izgredih in o kaki nasilni agitaciji na škodo naših volilcev. Vse kaže, da se ne bodo ponovila nasilja, ki so lih zakrivili proti nam povodom lan* skih volitev. Naši nasprotniki so spoznali, da so nam storli že vse, kar so megli, in da z nasiljem ne dosežejo nikakili prepričevalnih uspehov. Zraven tega nimajo za nasprotno stranko občinske volitve niti cd daleč tistega pomena, kot so g» imele zadnje državne volitve. Tudi obla-siva bodo imele letos mnogo lažjo nalogo kot lani, ker se bodo vršile volitve samo v enem delu dežele in ne po vsej državi. Tudi so oblastva dala vsa potrebna zagotovila, da ne bodo trpela nikakih nasilij. Sicer pa so dovolj zgovorna že razna znamenja, po katerih se da z vso gotovostjo sklepati, da bomo imeli popolnoma mirne volitve. Po mestu je vse mimo. Letos ni tistega značilnega drvenja avtomobilov in Slovenci u Trstu Pri ljudskem štetju so nas našteli v Barkov-ljah 982, Lahov 4248, v gornji okolici nas 5667, Lahov 3145. Leta 1910. je bilo naštetih v gornji okolici 7714 Slovencev in 1032 Lahov. — JUTRI je prilika, da pokaže okolica svoje lice. Zato slovenski volilci, VSI na volišče, da postavite na laž tiste, ki vas hočejo zatajiti. — JUTRI VSI NA VOLIŠČE! tiskih značilnih oboroženih gruč, kakor smo ph videli lansko leto. Fašisti, ki so bili leni glasniki in izvrševalci nasilja, nastopijo letos v obliki politične stranke. Njihovo glasilo «PopoIc di Trieste» je pred par dnevi izrecno izjavilo, da se fašizem zaveda politične odgovornosti, ki jo mera prevzeti nase vsaka politična stranka, ter da je njihovo vodstvo vsem svojim članom strogo prepovedalo vsako nasilno dejanje. Vsak med vami naj brez vsakega strahu Kdor bi ostal doma, svojo strahopetnost kajti letos junaštvo. Slovenski volilei! gre juiri na volišče in brez vsake skrbi, bi s tem le dokaza! in nredvsem svojo nezavednost, zares ne bo potrebno nikako Glasovanje je tajno. Naše glasovnice imajo isto obliko kot glasovnice drugih strank. Torej jutri brez strahu na volišče in vsi, da oddamo naše glasove za našo domačo narodno stranko! Vsi do zadnjega! varja dejstvem, ali pa ima iu le strah prevelike oči! Na vsak način pa ta strah pred Slovenci ni nič prav v skladu s tisto večno pesmijo o «citta italianissima». Pač pa je v skladu z resnico, da ima Gorica jezikovno mešano prebivalstvo in da slovenski del dežele — in to je večina — smatra Gorico kot svoje glavno mesto!! In če bi prišli tudi Slovenci v goriški mestni zaslop, bi se s tem uveljavili le resnica in narava! Slepci na italijanski strani pa se le nadalje love proti naravi! To je seveda težak boj. Od todi strah! Slovenske žene !n Mleta, ne poženite, da je ženska agitacijo naj&olj uspešna f Uolllccm u Trstu in oKoHcf! KAKO ODDA VOLILEC GLASOVNICO? Ko je komisija ugotovila istovetnost, se volile c poda v kabino. Taas prefne glasovnico dvakrat in siccr prvič po širini, a za tem po dolžini. Nato se vrne k mizi ter odda tako jJoženo glasovnico predsedniku, ki jo vrže ▼ žaro. ♦ ♦ ♦ GLASOVNICA SE NE STAVI V ZAVITEK. Giasovnice volilec nc sme podpisati in tudi ne sme glasovnica nositi izven imen kandidatov ni kakega znaka. Glasovnico si mora vsak volilec priskrbeti , kjer se javlja, da so tukaj pri volitvah dobili komunisti večino. Pravzaprav ni šlo tu za program komunizma, temveč za to* da skupno nastopijo delavci z narodno stranko, ali ^>0 domače rečeno proti dosedanjim «prijateljem» ljudstva, ki so se upirali, ustanavljanju društev, na pr, izobraževalnega društva, ki bi nudilo mladini obilno nedolžnega razveš sijevanja in jo odtezalo gostilnam, kjer se z zapravljanjem in pohupKjvim rajanjem pokvarja in uničuje dušno in telesno. Prip. ur, Priobčujemo z veseljem ta dopis in veseli nas, da so bili v Povirju nevoljni radi naše vesti, ki smo jo prijeli takoj drugi dan. Rekli smo pa, da so bile prve vesti nezanesljive, S tem popravljamo krivico, ki smo jo nehote napravili našemu zavednmu Povirju. It Jeblanice. Občinske volitve so se vršile tudi pri nas preteklo nedeljo 15. t. m. Zmagala je lista domačega sporazuma med posameznimi frakcijami. Izvoljeni so bili sledeči možje: 1. Gril Jožel v Jasenu št. 9; 2. Čekada Jožef v Jasenu 5t. 23; 3. Prosen Jožef v Vrhovem št. 16; 4. Logar Anton v Vrbovem št. 48; 5. 2efrin Anton v Vrbici št. 12; 6- Gržina Jažef v Vrbici it, 28; 7. Novak Jožef v Jablanici št. 14; 8. Prosen Vinko v Kuteževcm št- 3; 9. Krvatin Jožef v Kn tuže vem št. 18; 10. Hrvatin Jožef v Trpčanah št. 17; 11. Jaksetič Jožef v Trp-čanali št. 19; 12. Brožič Anton na Gor. Zemo-nu št. 13. Ostali 3 kandidati so pa prišli iz manjšinske stranke ter so: 13. Logar Jožef Dol. Z era on št. 22; Škrlj Franc Dol. Zemon št. 72 in 15., Novak Franc Dol, Zemon št. 86. NOVE POSTELJE L 95.—, vzleti L 55.—, volnene žimnice L 90.—, iz morske trave 45.— nočne omarice, umivalniki, chiflo-niers, omare in pohištvo za poplno sobo po izredno nizkih cenah. Fonderia 3. 73 SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jilj drugi ne morejo. Valdirivo št. 36, II. 31 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 KUPUJEM dnevno cunje čiste, bele In barvane, morsko travo in žimo, kakor tudi volno vsake vrste ter plačujem po najvišjih cenah. Cohen, Solitario 1, 31 i mirfTr iu i'ii1 »h^Bvmnrnirp** 1- ^ ^hlbk^ KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« Srebrne krone kupujem in plačujem po cenah, ki jih drugi nc morejo p'ačali. ( M Via Pondares št 6, L Pr »LISTEK KAPITAN MARRYAT Leteči HoEandec Roman m «Zdelo se mi je, da se nam bo nekaj hudega pripetilo^ je omenil kapitan potopljene jader-nice, pogovarjajoč se s FiKpom in kapitanom «Batavije» v kajuti, »kajti tri dni pred brodolomom smo opazili satansko ladjo, ali kako ji že pravijo?» «Kan takozvanega letečega Ilolandea?* je rekel Filip. «Da, da, to je ime onega duha» je odvrnil kapitan. «Že večkrat preje sem čul o tem, pa sovi: nisem nikdar preje srečal srečal zaklete prikazni in upam, da me bo Bog tudi v bodoče rešil. Kajti zdaj sem brez novca in začeti moram spet znova.? «Tudi jaz sem že slišal o oni ladji« je pripomnil kapital) «Batavije»; * bodite no tako dobri, pa nam povejte kako se je vsa stvar zgodila.» «No, bilo ja tako: ničesar nisem videl kot meglene oblike ogrodja. Čudno je bilo vse skupaj; noč je bila lepa in nebo jasno; stali so pod jadri in počasi pluli dalje. Nato sem iel v kaju to ležat, kar me ob dveh po polnoči pokliče pomagač. Vprašal sem ga kaj da je in dobil odgovor, da so ljudje prestrašeni, ker se je prikazala na obzorju ladia, o kateri oraviio mornarji, da je začarana. Podal sem se na krov; na obzorju je bilo jasno, vmes je bila le neka krogli aalikujoča megla, ki se je vedno bolj bližala sam. «Glejte tja» je rekel po. magač. «E), kaj, vraga, naj bo to?» sem mu odvrnil in si pomel oči. «CuJte», je spet tpragovoril pomagač, «že spet ^evorea, «Kdo govoriš sem vprašal in pozorno napenjal ušesa; in res, fz one meglene krogle sem zaslišal glasove, ki so pomenjali, da aaie kapitan momarfem povelja. Nato se je oglasil ladjin zvon. «Ladja Je- sem rekel pomagaču. ♦Pa ne od tega sveta» mi je ta odvrnil, «čujte! Top so pripravili.» «Da, dafa In megla se nam fe z vedno rastočo hitrostjo približevala. Začuli so se gla-«Vse je pripravljeno, gospodi«, Ogenjl Strel iz topa je zagrmel, da smo vsi obstr-meli in potem--» «No in potem?» je pristavil kapitan «Bata-vije», ki je napeto posluSal nenavadno zgodbo. «Potem je odvrnil kapitan, «fe megla izginila kot da je bila začarana. Vse obzorje se je spet zjasnilo in videti ni bilo ničesar, «Je li mogoče?» •Vprašajte vseh dvajset ljudi, ki so tu in vsi vam bodo isto povedali* fe rekel kapitan. «Saj vam bo tudi stari katoliški duhovnik rav_ noisto povedal; on je bil ves čas pri meni. Mornarji so mi nato prorokovali, da bo nesreča. In rts: ko smo zjutraj pregledovali ladjo smo opazili, da stoji v njej voda Štiri čevlje visoko: Hoteli smo 10 odstraniti s čroalkami.' pa je bilo vse zaman — «n tako se je ladja potopila. Pomagač je rekel, da je bila ona prikazen, ki je mornarjem dobroznana — leteči HoIandec.» Filip je molčal, a je bil zelo zadovoljen z novico, ki jo je ravnokar slišal. oče je tako», je premišljeval, ?se začarana ladja mojega ubogega očeta drugim ravnotako prikaže kot meni in če sem na krovu ali ne — vseeno. Jaz čakam le ugodnega slučaja, ne pa da bi vsled tega spravljal življenje sopotnikov v nevarnost. Srce mi je pomirjeno in z mirno vestjo lahko nadaljujem svoje iskanje.» Drugega dne se je Filipu ponudila prilika seznaniti se s katoliškim duhovnikom, ki je poleg drugih jezikov obvladal holandščino tako dobro kot portugalščino. Bil je častit mož okrog šestdesetih let z odlično bela brado, zelo prijaznimi očmi in prijeten v občevanju. Ko je imel prihodnjo stražo Filip, je bil z njim vred tudi duhovnik na krovu, s katerim se je mladi mornar dolgo časa razgovarjal in mu slednjič povedal, da je katoličan. «V resnici se vam čudim, kajti saj ste Ho-landec.«