zzo. stcinin.
I IHMiii, i Inih, U. uftrakn 19K.
XUX. tetu

.S!o\*cnsld Narod* velja p« ■•$■• u Avstro-O^rsl»:                  (                      *a Nem6)o:
ćelo leto skupaj oaprcj      .   K 25*— I cdo leto naprcj    .    .    .    .    K 30*—
Shu* :   : :: : xIšo   »******v* *»*•deiei« •
ni mesec    m        •     •   •    ,   220 * ćelo leto naprej   ♦   •   .   .   K 35.—
Vprašanjtm glede Inseratov se nai pri loli u odgovor dopisni« «H snimka* Sarmtttv* (•poda], dvorile lcvo), SnaOoTm uUorn «L 9, telttoa fttaft.
Hkafa vsak 4«a ivaiar te^ritil n#4*li# ta pranftka.
Interati vcljljo:   peterostopna   petit  vrsta za enkrat  po  20 vis., za  dvakrat po 18 vin., u trikrat ili  večkrat  po 16 vln.  Parte in zahvala vrsta 25 vio.
Poslano vrsta 30 vin. Pri več j ih tnserdjah po dogovora.
UptavniStvu naj te pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd,
to je administrativne stvari.
^——   PoM*eiaa ftttvllka vtt|a 10 vinari**.   ——•
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine aa na octi«.
gyBiara>asw uUHuras^ lasvioii ■*• va*
.Slovenski Xarodf velja ¥ L{abl|&nl
na dom dostavljen:                 .             v upravništvu prejemizi:
eelo leto aapfej   .   .   .   •   K 24'— I  ce!o !eto naprej   .   ,   .   .   K 22>i
pol leta       „       ..... 12*— I  pol leta        „       .   •   •   .    • 11'—«
četrt leta     m       .   s   •   •    .    6*—  ]  Cetrt leta      „       ,v •   .'%    •    5'SO
aa mesec     m       -   •   •   »    ,    2—   •   na mesec     .       •   •   •' "9    •    1*90
Dopisi naj se frankimjo. Rokopisi $e ne vračajo, «reoa!*tT9i KnaJlova ulica sit. 3 (v pritTičj-j levo,) telafon «. 94.
li miso peročllo.
Dunaj, 25. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
VZHODNO   BOJ1SCE.
Fronta  proti  Romuniji.
Med prelazorn Szurduk in Vulkan srno zavrnili romunske šunke. Ob sedraograški vzliodni fronti Je vladalo živahno ififantsri?sko delo-vanje.
Armadna   irouta   generala konjenice  nadvojvode Karla.
Severno in vzhodno od Kirliba-be stoječ boj. V pokrajini pri Ludovi so Ri»si zopet brez nspelia napadali. Severovzhodno od Lirnice Dolnje Je naskecil sovražnlk turske čete. Te čete so ga zavrnile povsod in vrgle na vseh tockah, v enem izmed odsekov s protiTiapadom zopet nazaj.
Armadna     fronta    sfm. princa Leopolda Bavarske g a.
Rusi so poskupili včeraj zvečsr iznova prodret! severno od Perepel-nikov. Vsi niihovi napori so ostali brez vsakega uspeha. Ru^ke iz^jbe so zelo težke.
ITALIJANSKO   BOJiŠCE.
Sovražnikovo streiianie ob primorski fronti ie bi!o nopoldnc v ne-katerih odsekih živahneiše. Ponoči ie poletel zrakoplov preko naših črt in vrgđ v okolici Korana nekaj bomb ne da bi bil nspravil škodo. Na fronti Fassanskih alp $ta napadla dva ba-taljona alpinov v mraku od-ek Gar-dinaf-Clma Busa Alta, k\ £a je bila sovražna artil*eriia čez dan silno ob-de'avala. Po ljutih hliž?nsfcih bojih so bili Italjiani zavrnjeni. Tuđi proti ForcelH di Coldose so posKc^ale so-vrazne čete prlti n^nrei. Tu smo vjen 52 c^Dinar, med n.fimi ene^^ ćastnika. Na Monte Cimone se naftama še neka) Ita'iianov, zasutih v kavemah. Preostafi kl'čeio na pomoč, VI je jim pa zar2di ogn.ia niihove artilierife ni mogoče prinestf ter Je ta pomoć od-\Isna od tega, ali bo sovražnik spre-je« iz človečnosti ponuđeno mu kra-jevno premirje.
JUGO - VZHODNO   BOJIŠČE.
Pri naših čeiah ničesar novega,
Namestnik naJe-nika ?:enera!nega štaba pl. Hofer, fm!.
Ho 8f3ig proti
Berolin, 25. septembra. (Kor. u.) , NVoliiov urad poroča: Veliki slavni stan;
ZAPADNO   BO.IIŠČE.
Pronta  generalfeldmar-
sala     prestolonaslednika
RuprehtaBavarskega.
Sfloi artiljerijski bc' med 4ncro in Som ino traja. Ponesre jili so se so-v razni delni šunki proti odseku Combles-Rancourt in pri Bouchaves-
nusu.
fronta   nemškega   prestolonaslednika.
Dne 23. septembra smo zavrnili ob utrdbi Thiaumont slabotne, včeraj pa severovzhodno od utrdbe Sou-villc moćne franeoske napade z roc-nimi gr3npfami. V števHnih bojili v zraku tekom včerajšnie^a dneva srna zbili devet leta!. Naši Gbrambni topovi so zbili zadnje dnl štiri letalce. Vsled sovražnega metanja bomb na Lens je bilo 6 mesčanov ubitih in 28 težko ranianih. Neki otrok ?e bi! vče-ra.1 nopoldne žrtev letalskega napada na okolico Essna. Nekajj drugih je bilo poskodovanib. Stvarna škoda je brez pomer.a.
VZHODNO   BOJIŠCE. Armadna    fronta   general-ieldmaršala    princa    Leopolda Bavarske?: a.
Dne 23. septembra v takoišnjem protisunku zopet zavzeto pozicijo pri Manafovu smo včeraj obdržaK prod novim mcčnlm ruskim napadom.
Armadna     fronta  generala
konjenice    nadvojvode
Karla :
Med Zloto Lipo in Narajovko so Rusi zaman napndali pozicije turskih čet. Vietih je bilo 142 mož. V odseku Ludove (Karpati) smo zopet zavmffi rusKe napade. Bojišče naSedmo^raskem.
PomMnski suniti med prelazoma Szurauk in Vulkan so se ponesrečBi.
BALKANSKO  BO.HSCE.
Armadna   skupina   gfm.
v. M a c k e n s e n a.
Za zavesnfske Čete usi>esni boji južno od crte Cobadinu - Topraisar. Neki naš zrakoplov je bombardira! trdnfavo Bukarešto.
MAKEDONSKO BOJfSCE.
23. septembra: MajHini boji pri florinL Opetovani močnl srbski napadi na Kaimakčalun so se zlomlU. Ob Strunii smo zavrnili na široki fronti prođirajoče slabotnejše angle-ške oddelke.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff.
Pred novimi boji v Dobrudži.
iNa fronti v Dobrudži nađaljujejo Rornuni svoje delne napade z vedno enakirn izidom. Nemško uradno po-ročilo izrecno poudarja, da potekajo boji ugodno za nemško - bolgarske čete. Sovražnik se v Dobrudži še vedno ojačuje. Kakor poročajo voja-ski strokovnjaki, sta prispeii pre-tekli teden dve svezi ruski diviziji na fronto Crna voda - Konstanca. fo je dalo Romunom korajžo, da so pri-čeii napadati. Vendar pa dosedaj še ni prišlo do obsežnejših in velikopo-teznejših ofenzivnih podjetij. Operacijski prostor je za taka podjetja preozek, ker meri le 60 km in je tore] sovražnik prisiljen, izvrševati frontalne napade, kar je združeno z velikimi težkočami in izgubami. Rusi so poslali znatne sile na dolenjo Do-navo in računati moramo z rnožnost-jo, da bodo sovražniki pričeli z več-jimi operacijami v celem ozemlju do-lenje Donave in tuđi od crnomorske bolgarske obali sem. Z drugimi bese-darni: ni izključeno, da pripravljajo Romuni m Rusi prehod čez Donavo v Boigarijo. da bi tako prišli za hr-bet v Dobrudži se borečih nemško-bolgarskih čet in da bodo skušali iz-krcati večje oddelke tuđi v enem ali drugem bolgarskem pristanišču. Tak nacrt jim nudi gotovo več izgledov na odločilne uspehe, kakor pa fron-taJni napadi na trdne bolgarsko-nemske pozicije v Dobrudži. Rusko brodovje je že opetovano poskusilo izvršiti odločilne napade na bolgar-sko obrežje; toda ti poskusi nišo imeli uspeha in Rusom se ni posrećilo izkrcati voiaštva. Dejstvo je namreč, da rusko brodovje nikakor ne obvladuje Črnej;a morja, temvec, da je vedno ogroženo zlasti od nem-Ških podmorskih čolnov. Gotovo je, da se pripravljalo ob Dona vi novi važni do^odki. Gfm. Mackensen bo porabi! čas, da pripravi sovražniku sijajni spreiem — na to se smemo zanesti.
BOLGARSKO URADNO POROClLO.
26. s e p t e m b r a. V Dobrudži profhrajo naše čete uspešno na des-nern krilu ter so zasedle crto Anza-raŠ-Cervo!i. Sovražnik se }e umak-nil proti severu. Na ostalem delu te fronte stebotno delovanje artiljerije in infanterije.
Romuosko uradno poročilo.
23. septembra. Ob južni fronti v Dobrudži topovsko strelja-nje. Na našem levem krilu je bilo bojno delovanje precej živahno; končalo se je z umikanjem sovražni-
ka. Njegove izgube v dne 20. septembra končani bitki so bile veiike. Na fronti ene same divizije smo na-brali 5000 pušk.
Razpoloženje na Romunskem.
Preko Stockholma poročajo iz Bukarešte: Posebnega političnega pomena so ljute polemike »Adeve-ruia« proti kralju Ferdinandu in mi-nistrskemu predsednlku Bratianu. »Adeverul- se oštro pritožuje nad rigorozno cenzuro, ki ne dopušča, da bi časopisje poučilo o težavah. s ka-terimi se mora Romunija boriti. Na ta način se uničuie sloga in že danes se ne slisi drugega, kakor da liudie vojno preklinjajo. Uradna poročila so nejasna in olepšujejo Ie dejstvo. da | se bliža polagoma toda sigurno naro- i du nesreća, Posledica te metode je, da se panika, revolte, kravali množe. Vlada ne more prikriti uničujočih udarcev. V Stockholmu menijo, da piše »Adeverul« tako na direkten ukaz iz Petrograda, ker bi Rusi radi spravili romunsko armado popolno-ma pod svoje vodstvo. Zato treba predvsem odstraniti Bratiana in napadati kralja. Pričakovati je senza-ciionalnih dogodkov.
Položaj na Sedmograškem.
ROMUNSKO URADNO POROClLO.
23. septembra. Ob severni in severo - zapadni fronti je naš napad zapadno in jugo - zapadno od Dome Vatre napredovah Naše čete so prodirale tuđi v gorovju Kelemen. Na ostali fronti boji izvidnih patrulj.
General Arz« branitelj Sedmograške.
Vojni poročevalci dunajskih li-stov poročajo, da zapoveduje zavez-niskim četam, ki braniio Sedrnogra-ško, general pehote von A r z. Po-veljnik sedinograške annade je ro-jen v Sibinju, brani torei svojo ožjo domovino. Njegov glavni stan se na-haja v nekem sedmograškem mestu, kjer je sprejel vojne poročevalce. General A r z se zaveda težavnega položaja, izrazi! pa je svoje trdno prepričanje, da se bo s pomočjo zve-stih zaveznikov tuđi na tem bojisču posrećilo doseči tako sijajne uspehe, kakršnih si vsi želimo.
Naš poslanik iz Bukarešte.
Derolin, 24. septembra. (Kor. ur.) Zvečer je dospel s posebnim vlakom bivši avstro-ogrski poslanik v Buka-rešti grof Czernin z vsem osobjem poslaništva in šte\ilnimi    elani    av-
stro-agrske kolonije na steUikiskf kolodvor. Sprcjeli so ga velef>osla-nik priiu Hoheublic. gospodje velc-p(is!anistva \n konzulatov ter tu se mudeči avstro-ogrski častniki. urad-niki in elani kolonije. K sprejeniu je prišel tuđi bivši nem^ki veleposlanik v Bukarešti v. Buschc. Kmalu nato so se došli odpeljali naprej na Dunaj. DunaL 25. septembra. Poslanik grci Czernin je dospel danes dopol^ dne na Dunaj.
Bii izliruliu vojne v SokareSIL
Po*ovaii.ie-  avstrijskega poslaništval in kolonije iz Bukarešte domov.
TraHeborg, 23. septembra. (Kor, urad.) Zastopnik c. kr. brzoiavnega; korespondciičnega u rada v Bukarc-t šti, ki ie po kronskcni svetu osta! tam in je zapustil rcnuinsko stolno. nic:-to z zadnjim poslaniškini vlakom roči vodstvom poslanika grofa Czer^ :ih:a dne 6. septembra, poroča o do^ Sro»ikih.v Bukarešti in o svojih don živliaiih na potovanju sledečc: O do-« •go'Jkfli v kronskcui svetu se je še 27^ avgusta izvedelo toliko, da kralj ni s:«mo ddlojil j^lcdc predlaganega na-* sveta, nego tuđi to, da je bilo kronskj svet .smatn;;; sairo za formalnost, kalfi kralj je bil odločen za vojno sd Ti cd to sejo. iMinistrski prcdsedniS br:ui:;nu. ki .se je kakor med ćelo voiiiu tako tuđi a' zadnjih trer.otkiK bal odgovornosti, je znal odgovor-! nost priir.akniti kralju, pri Katererrt so najbrž odločilc ruske grožnje^ ; Vscl;a!\'i je MI Kralj oni, ki je v zad-i i njih cineli na vsak način zahteval ! vojno. V kronsKem svetu je moral zaraditega zadržati najhujši napad Pe:ra Carpa, kateremu se je pridru^ žil Majorescu. Kako je posropa! Margliloman. ni znano. Za kraljevoj politiko so ::iiačilne besede Takc Joh nesca. ki je rekel na vprašanje, kakoj je bilo v kronskem svetu, da se je) ; kralj izkazal za največiega živečih , Roiiinnov. Prva p^s<eJica kronskih i sklcpov ic bila v Bukarešti vidna; poutoijt. Do večernili ur je bilo me-sto mrtvo, sele poteni je priredilo neka] mladih fantov slabo manifesta-« cijo za vojno, katere se pa masa pre-« bivalstva ni iideležila. Še tišti dan opoldnc je bilo razglašcno obsedno; I stanje in so bili aretirani inozemcij I katerim ni bil od tište ure nobe« vlak Čez mejo več na razpolaganje« Samo prve ci ni je bilo več desettisoč ljudi odgnanih v zapore. Ravnalo se je ž njirnl nenavadno brutalno, kar ss potrdili jt^isti. ki so bili pozneje izpu-» ščeni. Značilno je. da s.o se začelet I aretacije 5e pred uradno napovedjei vojne. Med tem so se zbrali na po^ slaiii§t\u in v konzulatu uradniki t\ njihovinii rodbinami in tistimi    članl
Kmetje.
Rusko spisal Anton peho v. Poslovenil V. V.
(Dalje.}
Vse, kar se je godilo v vaši, se i je zdelo ostudno in jo je muči4o. Sa dan svetega Elije so popivali, na Vnebohod so r°Pivali. ob Veliki noči so popivali. Na čast patrona župne :erkve za bukovo so popivali kmet-e tri dni; zapili so petdeset rubljev ^bčinskega denaria ter zbirali po-:em po hišah denar za zganje. Prvi iraznik so zaklali pri Č?ekildejevo-^ih koštruna in jedli so ga zjutraf. Dpoldan in zvečer, in jedi? so mnogo naenkrat, in pnnoči sq vstajali otrovi, da zopet jedo. Te tri dni je bil Kirjak strašno    pijan, zapil je   vse.
ćelo kučmo in čevJje ter je pretepal Marijo tako da so jo morali polivati z vodo. Pozneje je bilo vse sram in bilo jim je vsem težko pri srcu.
Enkrat pa so imeli rudf v Šuko-vu, v tcj Kalujevki pravo cerkveno svečanost. To je bilo v avgustu, ko so nosili po edem okralu, od vaši do va^i, podobo poživljajoče Matere božje. Oni dan, ko 50 h> pričakovali v Šukovu, Je bilo tam tiho In brer življenla. 2e zfutraj so sle dckl?cc v svoiih pisanih prazničnih oblekah sveti potlobi nasprotl in so jo prine-sle zvečer v vas, za njo pojoč spre-vod, in tadi onstran brew so zvonili z vscnai zv^novi. Vdika irmožica doma cinov in tufeev se je gnetla na cesti; prah se je vzđipaval in ljudje so se prerivali in vpili . . . Stari, babica in Kirjak so stegovali roke po-dob; nasproti. se poželjivo ozirali aa podobo ter klicali v solzah:
^Zašcitmca! Sveta' mati! Za-fćitnicaU
Zdelo se je, da so vsi naenkrat razumeli, da nebo ni prazno, da bogati in mogočni še nišo pograbili vsega, da je moč najti zaščite pred žalitvami, pred tlačanstvom, pred tefko, neznosno bedo, pred strašnim žganjem.
»Zaščitnica! Svota mati!«« je tarnala Marija. »Mati!*:
Ko pa so pp zahvalni molitvi odnesli ikono. Je §lo vse zopet v starem tim, in 2iopet |e bilo sttšati iz krčme hripave glasove pivcev.
S^mo bogati kmetje so se bali smrti, samo bogati, ki so verovali tara ruanj na bora rn izveHčanje, čim boli so bili bogati, in samo iz straha preii pozeimljskim koncem so kupovali za vsak slučaj svece ter đajali za maše. Revnejši kmetje pa se nišo bali smrti, Staremn in babici so ljudje naravnost rekli, da žTvita pre-dnlgo, 4a ie že čas, da umreta, in oaadva ništa odgovorila ničesar. Nič
3e +m obotmildl rtA Tokli vpdte
Nikolaja, da bo njen mož Denis po Nikolajevi smrti oproščen in da se bo vrnil. In Marija, ne samo, da se ni bala smrti, ćelo obžaiovala je. da smrt tako dolgo caka, in veselila se je, če so ji otroci umirali.
Dasiravno so bili smrti nasproti ravnodušni, so bili vendar vsaki bo-lezni nasproti nad vse bojažljivi. Za-dostovalo je, da ji je bilo malo slabo, da si je pokvarila žeiodec, da je do* bila lahno mrzlico, pa je babica že legla na peč, se gorko odela in glasno in brez prenehanja stokala: »Umi-ram!« Stari je šel hitro po duhovnika, ki je. staro mater previdel in ji dal posledno olje. Naj bol j so se bali prehlajenja, zato so se oblačili ćelo poleti gorko in se greli na peči. Babica se je rada zđravila in se je pe-Ijala pogosto v bolnico, kjer je rekla, da ie oseminpetdeset let stara, in ne secJemdeset let; mislila je. da se zdravnik ne bo briga! za njo, če bo ia**M kdfco ie st«ra hi da ii bo r e.-
kc\ uh uaj ru;ži misli iivd smrt, kakon na zđravila. V bolnico se je vozila navadno zjutraj rano z dvema otro-koma, včasih s tremi, ter se vračalai zvečer lačna in slabe volje, s kaplji-cami za ^ebe in mazili za deklice. Dvakrat le vzeia tuđi Nikolaja s se-boj, ki je dva tedna jemal kapljice ter mislil, da čuti, da mu je od-leglo.
Stara mati je poznala vse zdrav-nike. padre in čarovnike trideseti vrst naokrog in niti eden ji ni uga-Jal. Neki praznik jeseni, ko je duhovnik s križem obiskal hišo, ji je rekel cerkovnik. da v mestu v blizini ječe neki starec. bivši polkovni pader, zelo dobr6 leci in ji je sveto-val. da naj ga vpraša. Stara mati je' ubogala. Ko je zapadel prvi sneg, se je peljala v mesto ter pripeljala star-^ ca, brada tega. krščenega Ži_da. s se-boj. Imel fe na sebi dolgo suknjo in ves obraz je imel preprežen z m<K drimi žilami.              (Konec orikl
Stran 2.
.<aLOV&N5fU NAKOU*, one 28. leptembra l^in.
220. licv.
kolonije, ki $o slučajno utekli artt*-ciji. Arhivi so bili še 27. avgusta se-žgani. Začelo se je desetđnevno vjetništvo, ki je postajalo po krivdi romunske vlade, kateri je zdal pripa-dal tuđi brat ministrskega predstd-nika Vintilla Bratianu, od dne do dne neznosnejše. Na mal prostor je bilo stisjenih kakih 150 oseb. Dobili so za veliko plačilo slabo hrano in nišo smeli zapustiti poslopja. Zeppelinski napadi v noči na 29. avgust ter na 4. in 5. september so pooštrili vjetništvo. Po 9. uri ni smela goreti nobe-na luč. Vlada je grozila, da v slučaju kršenja te prepovedi, vdere v posla-ništvo in pusti krivce pred poslopjem obesiti. Razburjenje oblasti in prebi-valstva pri napadih Zeppdinov je bilo veliko. O uspehu napadov so uradna poročila molčala. zlasti so uspehu tretjega napada. Brez dvoma je, da sta bili zadeti hiša poslanika Tresnea Greceana in kraljev hlev. Romunski uradni organi so storili grobo kršenje eksteritorijainosti. ko so, loveč nekega slugo* vdrli v po-slaništvo. Vlada, se zdi. Je v svojem zanio značilnem mnenju, da ostane Bolgarska mirna, nameravaia od-praviti poslaništvo čez Bolgarsko. Pozneje je zahtevala. da mora poto-vatl po ruski poti, dasi je bila bcl-garska vlada takoj pripravlena, nas odpraviti čez nenevarni prehcd, čez Donavo. Končno je vlada izjavila, da je za pot čez Bolgarsko prircerni trenotek že minul. Že prej je predlagala, naj grof Czernin s poslani-štvom odpotuie, konzuli in kolonija pa da mu bodo pozneje sledili. Grot Czernin je pa kategorično izjavil. da ne zapusti prej Bukarešte, dokler ni zagotovljeno odpotovanje vsem, ki iih je označil. Preprečil je s tem nacrt bratov Bratianov, zadržati vse osebe, ki nišo člani poslaništva. Ko je bil odšel prvi avstro - ogrski vlak pod vodstvom poslanika barona YVo-dianerja dne 5. septembra iz Jassvja, mu je sledil poslaniški vlak, čigar potnikom se je pridružilo nekaj Nem-cev, na katere nemški poslanik ni pocakal. Do Jassvja se je peljal z vlakom tuđi nizozemski poslanik, da bi po možnosti preprečil preseneče-nja od strani romunskih oblasti. Od-kar je prevzel varstvo avstrc - ogr-skih državljanov, se ni ustrasil nobe-nega truda, da omeii romunsko svo-Jevoljnost. Njemu se je tuđi zahvaliti, da so bile končno izročene vse osebe, ki jih ie zahteval grof Czernin. V Jassv smo se peljali kakor kaznjenci. pri zaprtih in zagrnjenih oknih in v spremstvu ba;onetov. Kot zastopnik romunske vlade nam je bil dodeljen poslanik Cantacuzene. Mi-nistrski predsednik je bil dal svojo, po ruskem poslaniku Poklekovskem zajamčeno Častno besedo. da naše potovanje po Ruskem ne bo moteno. Kako je veljala. priča deistvo, da smo bili že dne 8. septembra na postaji Dobrova Banjatinska v južni Rusiji zadržani in smo morali čakati do 16. septembra s pretvezo, da mo-rajo biti pred našim dalnjim potova-njem v Berlinu zbrani vsi člani ro-munskega poslaništva in konzula-tov. Nadaljnie potovanje v Petrograd je šio čez Vjasno, kjer smo srečali na fronto potujočega carja, potem čez Kalugo in Lihslave, dalje čez Vyborg in Sennejck v Forneo, ka-mor smo dospeli dne 20. septembra zvečer. Na potovanju po Ruskem kakor tuđi med mudenjem v Draho-vi, smo uživali vso, z vojnim stanjem združljivo svobodo. Nam dode-ljeni orožnilii s polkovnikom na čelu, so se kakor drugi uradnf organi, s katerimi smo prišli v dotiko, vzdr-žali vsake malenkostne šikane. Le-žišče v posebnem vlaku se je dalo prenesti. Hrana je bi!a enollčna in zadostna. Do Finske ni bilo dobiti alkohola. Prepoved se, kakor se kaže, zlasti glede armade, strogo izvr-šnje. Že na Finskem je bilo videti dobrohotnost prebiva!stva, na švedske se je razvila v prijateljski spre-Jem. V znak naše zahvale je grofica Czernin napravila zbirko med našo potno družbo za Švedski »Rdeči krii«. Nabrala Je več tisoč kron. V Tretteborg smo dospeli danes popol-dne. Jutri poJdemo dalje v Sasnitv in od tam s posebnim vlakom čez Berlin na DnnaJ. Potovanje v sovražni dežeii je bilo vzlic marsikaterim za-dr»koni dobro. Na poru ni nfhče obole!. Poslanik grof Czernin in njegova soproga sta se, kadar je bik) treba, zavzela za vsakega s tako skrbio, da sfa vzbudila pri članih potne družbe čttetvo resničoe hvaležnost! in vele-spoštovanja. Glavno delo je poslanik opravil v Romuniji, ko je kljub vs«m poskusom vztrajal pri tem, da se mn postavi na razcolaganje vsak pripadnik monarhije, nat je rorniinska vlada mislila, da ima do njega kako pravico, aH ne. Vztrajal Je potrpež-Hivo pri svoji zahtevi, za katero le moral kot rnanjše zlo doživeti, da ]e prvi dobil romunsko vojno napoved, odpotoval pa zadnji.
Vojna z Italijo.
1TAUIANSKO URAONO POROČILa
23.     septembra.      Mestoma vzdolž  vse fronte samo artiljerijsko delovanje, v AstiŠki dolini, kakor na-vadno. posebno ljuto. Na Kraški visoki planoti je podvzel sovrainik v noči na 23. september moćan napad na najvažnejso točko naše baS zavo-jevane pozicije, na Koto. 208 južno Nove vaši. ManjŠim oddelkom se je posrećilo, da so vdrli v fronto naših jarkov. S silnim protisunkom  po so bili kmaiu zopet ven vrženi. Ob zori je sovražnik ponovil    svoje    napere iroti isti poziciji in je obenem pn^el napad na koto  144, vzhodno Tržiča. Povsodi je bil    n^jouločneje    odbit. I jutost, s katero sta bila izvršen,  ta napada, ki sta stala sovražnika obilo piena, prića o važnosti, ki se jo pripisuje posesti teh uveh n^m v opori-šce služečih griCev. Sovražni letalci so metali bombe na Monteccic Ma:-i-eiare, južnozaradno Vicenze. v okolišu iMisurine in na hrib 5ief, nišo pa napravili nikake^a škode
24.  septembra. Na trentinski fronti vziraja sovražnik v dolini Leb-ro pri svojih diverzijskih    po>kusih.
22.  t. m. smo vrgli nazaj    so\ razno skupino severovzhodno Lenzuma (?) v Astiški dolinu Ob jutranjem  svitu
23.   po Ijutem  artiljerijskem    obstre-ljevanju hriba Cimane    sta    prisilili dve močni so\TaŽni eksnloziji    na^e, da so se umaknili na približno 100 m daljave z vrha hriba. Na zapuščeno rresto je naperjen zaporni o^enj na-št artiljerije.      V Sudanski dolini je pono\il  sovražn;k   zvečer  22.  t.  m. svoje napade na hrib Civaron, bil pa je  takoj  zavrnjen.  V  go^enji  Corde-volski  dolini se  je  polastil  eden  naših  oddelkov z nenadnim    napadom ene proti vrhu    Siefa    izpostavljene pozicije in pognal    branitelje v beg. Na ostalih frontnih del^h artiljerijsko delovanje.     V  odcrovor na  obstreHe-vanje Cortine d* Ampezzo in okol'Sa Misurine po  snvrainiku   smo    bombardirali  kolodvor v SilifaTiu  fn   fe-lezniško crto v Dravski dolini.      Na Kraški planoti je nanadel    sovražnik preteklo noč nas> ^avne pozicije na Koti 208 in 144 ponovrio ljuto, ni pa dnsecrel   nlkakih   uspehov  vsled   neprestane č/uiečnosti in krepkega od-pora naših čet.
RazstreHtev vrha  Citnone.
Novo   junačko   delo   nadporočnlka Mlakaria.
Iz poročila v vojnonoroceval-skem stanu odobrenega: Razstreli-tev vrha Cimone ie novo junaško delo nadporocnika M 1 a k a r j a c. in kr. saperskega bataljona št 14, ki je dobil za časa južuotirolske ofenzive za osvojitev zapornega forta Casa-ratti Leopoldov red. Komaj je okre-val po težki poškodbi na očesu, že )e hitel na fronto, kjer ga je pred nekaj dnevi ranila ročna granata. Na-vzlic temu je vodil in dokončal oseb-no priprave za razstrelitev vrha Cimone, katerega so se bili Italijani pred kratkim polastili. 1230 metrov visoki hrib Cimone se dviga severno Arsiera nad zapadnim pobočjem globoko zarezane AstiŠke doline, na katere dnu se nahaja zaporni fort Ca-saratti, katerega je osvojil Mlakar. Potem ko je bil predor za mino z neizrecnimi teŽkočami končan do vrha, je Mlakar izvedel eksplozijo mine. Učinek je bil strahovit. Ves vrh hriba je bil takorekoć odtrgan proč, ena sovražna stotnija popolno-ma zasuta. En bataljon solnograške-ga infanteriiskega polka št. 59 je med tem obšel pozicijo na vrhu in napadel presenečenega in oslabelega so\Tažnika za hrbtom in z boka. 441 mož, med njtmi 13 oficiriev in en zdravnik, je bilo %ietih; ti so preži-veli po&adko na vrhu. Od takrat dalje strelja rtalijanska artiljerija neprestano na vrh Cimone.
Italljanske oficirske izgube.
Dana), 25. septembra. (Kor. ur.) Iz vojnoporočevalskega stana: Po neki privatni statistiki $o izgubili Italijani od Izbmha vojne: 11 generalov, 103 polkovnike in podpolkov-nike, 168 majorjev, 897 stotnikov, 759 nadporočnikov in 2863 poročni-kov. Vsi ti so mrtvL V času od 31. argusta do 16. septembra so padll ismtd teh: polkovniki io podpolkov-nlki Nlcola Badellino In Oiuseppe Richter; majorjl: Pietro Albrosini-Spinella, Achille Oaiter, Cesare Ler-torau Umberto Marescalchi, Antonio Mausslmr. Tiliberto Poris in Robert SimI, poleg tega 54 stotnikov, 43 nadporočnikoT   in   135   poročnikov.
liall)aiisk] Bliilstrskl svota
Lagaao. 24. septembra. (Kor. *.) Italijanski mlnistrski svet ie spreid poročilo trgovskega in prometnega ministra, ki sta se vrmla iz Pariza, o njunih dogovorili s iraneosko vlade. I»Uelovlera0vldao»dasadevt|od«-
govort ▼ fssokSi sacuo Bgxoe>tne juete v zasledovanjn pariške spomladne konvencije in tzboljšenje transporta med ItaUio in Angliio preko Franci-je. Mlnistrski svet Je aklenil sstano-vitev posebnega nrada za izobtiko-vanjc italijanskih industrijskih in tr-govskih odnoiajev. Sklenil Je todl, da odredi vse primemo v Interesu jadranskega obrežnega ocemlia za bodočnost in doloČil v to svrho prej-šnjeca ministra CiuffelHja.
Italijanski parlament
Lugano. 25. septembra. Prihod-njo sredo določi italijanski ministrski svet dan otvoritve parlamenta. Parlament se otvori najbrže koncem novembra.
DROBNF   VFST!   IZ   ITMJJF.
ltaMjanska vlnda |e i?" :1a f>dl(xk za zap!einbo avstro-ogrskt zavaro-valne družbe  »Danubia«.
Italijanska cenzura ni pripustila priobćitve rrotes1Me no^^ papeževe proti zase^cnju >Rcueške palače«. Itaiijanska vlada nainerava priobčiti pane/evo noto z,ajtdno s s\i>jini last-nim odgovorom.
Boj! u Metlonijl.
BOLCj\RSKO    I RADiNO POROClLO.
24. septembra. Makedonska fronta. Okrog Florine nobene izpremembe položaia. VČe-raj, 23. septembra, je obnovil sovražnik svoje napade na visino Kajmak-Čalan. Po dolgem pripravljalnern ar-tHjerijskem in infanterijskem o^nju ter metanju bomb so sovražne kolone prodrle ter zapored napadle desno in levo krilo in končno centrum nnšib pozicij. Neomajni branitelji so pustili, da se je sovražnik približal na 50 do 60 korakov njihovim jarkom, nakar so ga s silnim ognjem pušk in strojnih pušk z velikim izgu-bami za njega zavrnili. V dolini Mo-glenice in na obeh straneh Vardarja slaboten artiljerijski ogenj. ob vznol-ju Belašice planine mir. Na fronti ob Strumi Živahna kan >nada. Več so-vražnih bataljonov je prodrlo proti vašem Dolno, Nevolja, Karadževo in Gudeli; od naših čet napadeni pa so se morali umakniti na desni breg reke. Ob egejski obali mir.
26. septembra- Makedonska fronta. Na fronti Plodna — visina KajmakČalan živahno delovanje artiljerije. Poskus sovražne pehote prodreti ob ćeli fronti, se je ponesrečil. V dolini Mcglenice slabotna, za nas ugodna Infanterijska podvzetja. Na obeh straneh Vardarja slaboten ogenj sovražne artiljerije, ki je streljala na mesto Dojran ne-tilne bombe ter provzročila tam požare. Na fronti ob Strumi živahen artiljerijski boj. Slaboten sovražni oddeiek na levem bregu ?e bil zavr-njen. V boju dne 23. t. m. Je nusti! so-vražm'k pred vasjo Dolnfe Kara<lovo nad 400 mrtvih.
Francosko uradno ooročllo.
23.   septembra.   Orijent-ska     armada.    Slabo vreme   je preprečilo  bojno    delovanje  na  ćeli fronti armade.    Ražen nekai nasko-kov infanterije v okolici Doiranske-ga jezera,    ne poročaio o nobenem infanterijskem delovaniu.
24.   septembra.   O r i i e n t-ska   armada.    Na levem   bregu Strume so Angleži    napadli    moćne bolrrarske oddelke. Severno Koprive in v okolišu jezera Tahinos od go-rovja Beles do Vardarja je  zadobil artiljerijski boj zopet    precei veliko Ijutost. Vzhodno urne so Srbi seve-ro - zapadno Kajmakčalana napredovali in napravili vjetnike. Na levem krilu so bili ljuti bolgarski napadi v okoPci  točke  1550 z močnimi  izgu-bam! za Rolgare odbiti. Aliirane Čete so severo - zapadno Florine nekoliko napredovale.
Angieško uradno poročiio.
23. septembra. Patrulje so z nspehom nenadno napadle sovražne strelske jarke na fronti ob Strumi in pri Dojranu. Letala so z dobrim uspehom bombardirala neki transport v blizini Drame.
Položaj na makedonski fronti
Pariz, 24, septembra. (Kor. ur.) Dopisnik lista »Ccho de Pariš« v So Itum poroda: Boćarska ofensiva v Makedoniji v drugi polovici avgusta se je pričela isti čas. ko Je Romunija podpisala svoj dogovor z entento. Dopisnik priznava. đa Je ta nenadna ofenziva povzročila spremembo Sejrailovega nacrta. V ostalem \t napačno. da bi se bili Boigari pri FlorinJ v nereda amakntti. Brani« so se fflavo ter so raspolagali z moćno nemiko artilferfio. Povrh sta bila dovoz in aprovizadja v Soluna Jako te* žavna radi enotfrnih železnic Podobno se izraza tuđi »Rađfcal«. Iri pravi, da se ne Ime »pregledati, kako te-iivM   m   ooeradje   prod BttoIkL
OsemOe Je tara za obrambo izredno ugodno ter močno utrjeno. Prodirati se da le potagoma in ođpor se da zlo-miti le z velikim! obkoUevalnimi pod-Jttji Za Io }e treba Časa.
ObraiBba DftotJa.
Londonska »Times« poroča 20. septembra s srbske fronte v Makedoniji: Prodiranje, ki je sprva naglo napredovalo, se vrši sedaj bol] po-lagoma. Srbi se bon'io, gledajofi pred
seboj Bfto!!, toda preko široke ravnine, v kateri leži mesto. so razpetl strelski Jarki, ld so bili že davno pripravljeni. Sedaj napadamo prvoso-vražno crto. Druga ie najmočnejša; razprostira se do Starkov grada, gore, ki se dviga Jugovzhodno Kajmakčalana. Tretja crta poteka tik pred mestom Bitoljem, Tuđi severno me-sta se nahaja še ena obrambna Crta pred prelazom Babuna, ki tvoTl naravno trdnjavo Makedonije.
Anarhija na Grškem.
Nacrti revolucijonarnega   narodnega odbora v Solunu.
Italiianski listi poročajo iz Soluna: Revolucionarni odbor namerava proklamirati neodvisnost Makedonije pod Venizelosovim predsedstvom. Ako ostane grška vlada nevtralna, potem bo avtonom-na Makedonija skupno z »neodvisni-mi otoki« nar v e d a 1 a Bolga-riji in Av^riji vojno. V So-lunti pr'Čakujejo prihoda 6000 vsta-šev iz Mitilen. Krfa, Krete in stare Orške; grška prostovoljna armada bo potem štela eno divizijo ter se pridružila Sarrailovim četam.
Venizelisti razširjajo tuđi v Epiru in Larisi svoje revolucijonarne proklamacije.
Revolucionarno glbaoje na Grškem.
Roterdam« 25. septembra, »Daily MaiU poroča iz Aten: OrSko kralje-stvo obstoja le še po imenu. Otoki Thasos, Kios, Lemnos. Samos, Miti« iene se ne upravljaio več iz Aten, se-vemi Epir je proklamiral svojo neodvisnost, in le Atene ter Peloponez sta še kralju zvee^. V Atenah se po-javljajo lepaki, ki pozivljajo kralja, da naj potegne meč, ali pa naj odsto-pi. NIkdo ne zasleduje razširjevalcev teh pozivov. Grad Tatoi se utrluje.
London, 23. septembra- (Kor. u.) Reuter poroča iz Soluna: Nadaljne iz Kavale dospele čete in čete v Pi-reju so se pridružile revolucijonar-jem. »Narodni obrambni odbore izdaja denarne nakaznice in obligacije. Subskripcija se vrši v franeoskem glavnem stanu.
London, 25. septembra, (Kor. urad.) »Daily Telegraph« poroča iz Aten: Revolucijonarji obvladajo sedaj ce!o Kreto izvzemši Kaneo in Rethymno, ki pa se jim tuđi name-ravata pridružiti. V Herakleji je prišlo do boja. Na stotine častnikov in prostovoijcev iz grških pristaniSČ prihaja v Solun, kjer se prkiružujejo nacijonalistom.
London, 25. septembra. (K. ur.) Reuterjev urad poroča \z Aten: \ stasi na Kreti ^ospodujejo Že nad vsem otokom. Zasedlf so Kanejo, Heraklijon in druga obrežna mesta. Or?5ke oblasti izročajo voditeljem separati stičnega gibanja vsa vladna poslopja. Smatra se vstafo za popol-noma posrečeno. Krečanska kraljevska telesna garda se le raspustila, samo 11 ljudi je ostalo lojalnih.
Angleške odredbe proti upornikom v Solunu.
Milan, 25. septembra. (Kor. ur.) »Corriere della sera« je izvedel iz Londona, da so angleške oblasti izdale odredbe, da se resno prepreci dotok oficirjev in moštva k upomi-kom v Solunu. V četrtek se je uprlo moštvo nekega parnika v solunskem pristaniSču in je izročilo parnik revo-lucijonarnemu komiteju. Na Kandiji so zadeli demoiistrantje na čete in so imeli mnogo ranjenih in mrtvih. Tuđi v Heraklijonu se je gamizija vdala po kratkern odporu. Orožniki so fratemizirali z revolucijonarci, ki bivajo v Kandiji in Rhervmnu.
Venizelos v Solunu;
London 25. septembra. (Kor. u.) »Dailv News« poročajo iz Aten 24. septembra: Venizelos se je podal v Solun, da sam prevzame vodstvo re-voiucijonarno - nacijonalnega gibanja. Več voditeljev liberalne stranke je že odpotovalo.
Lagana 25. septembra. Italijanski listi poročajo, da Je Venizelos že prispei v Solun in da ie pričakovati političnih presenečenj.
Ortka Ttede In aurfaOa t đeželL
Preko 2eneve poročajo: Kalo-eeropulosova vlada prav odločno na-stopa proti anarhiji v deželL Odradila Je. da se postavilo vsi častniki in vojaki, kl so se pridružili revolucijo-narjem, pred vojna sodišča, prepo-vedala Je nekaterim venizelističnim Krečanom prihod v Atene. Ententno časopiaje poudarja, da se četvero-zveza s Kalogeropulosovim kabinetom ne more spora zumeti ter zahte-vafo imenovanje minlstrstva, kl bi sestolalo \z uradnikov al! notablov.
London. 24. septembra. (K. ur.) »Dtibr TeJesraphf   poroča It Atea,
da se strogo nadzaruje)o vsa grška pristanišča ter preiskujejo ladje, ki odplovejo. Mnogo častnikov, ki so se hoteli odpeljati v Solun ter tam pridružiti revolucionarno - narodne-mu gibanju, je bilo aretiranih,
Ententa ne zahteva več Intervencije Grške.
Lugano, 25. septembra, Cetve-rozveza se je sporazumela, da se pri svojem postopanju na Orškem ne bo več brigala za simpatije in antipatije grškega kraJja in njegove vlade. Pazila bo edino na to, da ji Orška ne škoduje. Držala se bo pri tem strogo v meiah nevtralnosti ter se bo iz-ogibaia vsakemu pritisku. Definitivno se je Četverozveza odrekla grški pomoči in intervenciji grške armade. Na drugi strani je smatrati vsa-ko nevarnost s strani grške armade za odstranjeno, ker je ententa zased-la vse poštne in brzojavne urade in ker se nahajajo tuđi železnice in mu-nicijske zaloge pod njenim nadzor-stvom. Povrh ji nudi navzočnost voj-nega brodovja v grških pristaniščih in pa desorganizacija gr§ke armade dovolj  varnosti.
Skrbi v Atenah.
Švicarska brzojavna agentura poroča z grške meje: V Atenah so v skrb eh radi načrtov četverozveze in boje se, da bo ententa izvršila z Ve-nizelosovo pomočjo nasilnosti. Zadr-žanje kralja Konstantina in lojalnost armade bi mogla dati ententi povod, da poseže po najskrajnejših sred-stvih. Niti bombardiranje Aten ni isključeno. Grška vlada je zato Izroči-la vsem vojskujočim se državam posebno noto. v kateri prosi, da na! se dragocenim historičnim spomenikom prizanese, čudovitim relikvijam ene najlepših kultur preteklosti. Orika vlada izreka željo, naj bi se volujoče se države sporazumeje, da morajo ostati oni krali, ki so na tmietniških spomenikih posebno bogati ali radi teh spomenikov posebno važni, iz-ven bojnega ozemlja.
Enteatn! poslanik! prf kraffn.
Lugano, 25. septembra. Milanski listi poročajo: V petek so posetili en-tentni poslaniki, izvzemSi ruskega, kralja Konstantina ter so zahtevali, da prepove vse manifestacije častnikov in vojakov proti ukrepom četverozveze.
Ententine čete ▼ SabmisiL
Iz Pariza poročajo: ćetvero-zvezno brodovje je izkrcalo v zalivu Salamis 70.000 do 80.000 mož (?). Pri njih se nahaja tuđi manjši italijanski oddelek.
Nova grSka mlnistrska kriza.
Bern, 25. septembra, (Kor. ur.) >Temps« poroča, da smatrajo v* Atenah novo ministrsko krizo za neiz-ogibno. Da se odpravijo težkoče pri novi sestavi, se govori o pokliču oficijelnih oseb, ki ne pripadajo parlamentu. Kralj Konstantiti ne podaljša svojega bivanja v Atenah. Kraljevska palača je baje že zatvorjena.
Rekonstrukcija   grškega kabineta.
Iz Aten javljalo:   Najbrž se bo izvršila rekonstrukcija   Kalogeropu-losovega kabineta. Odstopili bodo vsi ministri, kl so nasprotniki   Četvero-, zveze.
Nova grška nota Nemči]i.
Atene, 24. septembra. (Reuter.) Kakor se govori, le poslala grška vlada nemški vladi noto radi zajetja neke grške stotnije pri Florini po Bolgarih.
Boii na morju.
Trgovska plovba.
Neki podmorski čoln je potopil v Severnem morju, kakor poročajo iz Londona, 12 ribiških parnikov iz Orimsbyja. Posadke so rešene. — Nizozemski pamik »Batavia II.« je bil s konterbando na krovu od nem-Skega podmorskega čolna ustavljen In prepeljan v Zeebriicrge. iMed 38 potniki so bili rudi 4 Rusi, ki so bili brez dvoma zbežali iz kakega vjetnl-Ikega taborišča-
220. Itev.
»aLOVbNSKJ NAKUU",one 26. septembri *»i*
Stran 3.
Bitka ob Sommi.
FRANCOSKO URADNO POROCILO.
23. septembra popoldne. Severno od Somme je oila uoč raz-meroma mirna. Francoske patralje, ki so prodrle do xoba Comblesa, so našle številne sovražne mrtve na bojišču, med njimi enega častnika. Južno od Somme precej živahen artiljerijski boj v raznih oasekih. Povsod drugod od časa do časa prenehajoče obstreljevanje. Na fronti ob Sommi so imeli franeoski leralci dne 22. t. m. 56 bojev, v kateril: po'eku so zbili 4 govražna letala, 4 lerala so padala brez krmila, padca do lal ni bilo mo-goče zasledovati. Dva ietala pa sta bila prisiljena pristati. Tekom teh bojev je zbil narednik Dorme svoje enajsto nemško letalo pri Govecour-tu, poročnik Deuihn sv'oie sedmo južno od Souaina, narednik Tarascon svoje šesto jugozapadno od Horgnv-ja. Četrto letalo, ki je trio zbito, se je razbilo jugozapadno od Rocquig-rtvja. V okolici Verćuna je napadel narednik Lenoir iz največie blizine nemško letalo ter je strmoglavil na tla v nemških Crtah pri Douaumon-tu. To je njegovo deseto zbito so-vražno letalo. Francoska obstrelje-valna Ietala so bila na ćeli fronti ze-lo delavna. V Belgiji je vrglo neko francOvSko letalo 4 bombe na tabori-6Če v barakah v gozdu pri fiouthul-SUi. Ob Sornmi je obstrelievala flo-liJfa 16 letal kolodvore v rinsu, Epe-Iivju in Roisela ter letališče pri Her-villvju. kamor so vrgli SO granat, kalibra 12 cm. Severovzhodno Soisson-sa so vrgli 20 granat na neko stoji-šče avtomobilov. Narednik Baron, rpremljan od metalca bomb, se je dvignil včeraj ob enčetrt na 8. ter dospel nad Ludwigshafen v Pfalzi, kjer sta vrgla oba letalca tri granate na vojaške naprave. Nato sta pole-tela naprei ter vrgla bombe na važne tovarne v Mannheimu na desnem bregu Rene. kjer so konstatirali ob-sežne požare in več eksplozi]. Letal-c\ so se vrnili ob pol 1. ponoći. Kon-čno je obstreljeval v noči na 23. t m. franeoski zrakoplov železnico v okolici Marcoinga jugozapadno od Cambraja.
23.    septembra     zvečer. Na fronti ob Sommi Dreče! silen artiljerijski boj pri Bouchavesnesu    in v odseku Belloy; infanterijskega de-lovanja nobenega. V Vogezih je po-skusil sovražnik napad na naše pozicije južno od Col Sainte Marie.    Po živahnem  boju z ročnimi granatami snio ?a vrgli nazaj v njegove jarke. Nobenega važnega dogodka na ostali fronti.
24.  septembra    ob    3. p o -p o 1 d n e.    Severno Somme je bila francoska artiljerija tekom noči jako delavna.      Nemci so dopoldne slabo odgovarjali.    Neniški napad na dvo-rec Bo:s V Abbć in na francoske pozicije Južno tega dvorca je bil vzet pod ljut ogenj naših strojnih pušk in topov. Nemci so bili razpršeni, pred-no so dosegli francoske linije. Zapustili so mnogo mrlicev.    Na desnem bregu   Mase  so  Francozi  lahko  odbili več napadalnih noskusov na greben   Poivre in jugovzhodno   Thiau-monta.   Tekom včerajšnjega dne so bili    nemški    zrakoplovi    delavnejŠi, kakor po navadi.   Francoska lovska brodovja   so   imela na večjem delu fronte prave zračne bitke.    Dosegla so velike uspehe in vzdržala neopo-rečno nadmoć nad nasprotnikom. Na fronti ob Sommi ;e bilo 29 zračnih bojev. Stiri nemška letal a so bila od-streljena; ero v gozdu Vaux, dve je (iuvnemer (17. in 18. letalo) goreči podrl. četrto je padlo južno    Mise-reya na tla. Tri druga sovražna Ietala so bila resno zadeta in so padla na tla. Pri Estrćesu in v okolici P6-ronna so bila štiri nemška Ietala prisiljena, spustiti se v svoie linije. Po-trjuje se, da je bilo nadalje težko za-deto nemško letalo dne 22. t. m. od-streljeno med  Misereyem    in    med Viliers - Charbonnelom, dalje južno med Chaulnesom in Avro Te bilo od-streljenih šest nemških letal. Eno je tekom boja med Štirtmi naStmi in Se-stimi nemškimi letali  goreče    padlo na tla pri Chaulnesn. drwo je padlo pri    Licourtu, tretje pri  Parvillersu. Četrto je bilo opazovano. ko ?e raz-bito patilo pri Marchele-potu na tla. Peto m šesto letalo so odstreHll Isti letalci v boju, ki se je bil vne! med franeoskim  brodovjem    In    skupino šestih nemških letal.     Ta Ietala so paćla na tla blizu    Andechyja,    eno Izmed njih v franeoski liniji. Severno Chalonsa je padel na tla y fran-cosko linijo nemški fokker, ki Je bil vžgan, drug Je bfl menda resno po-Skodovan. V okolišu Verduna Je bilo nemško letalo iz blizine obstrefjcva-no \z strojnih pušk, se prevmilo   in padlo na greben Pofvre.     Vzhođno Saint-Mihiela je nemški fokker   na-r*vno5t padd v oemfl^ Ud^c V Lo-
taringlti Je fraocoski letalec zasledo-val sovražen stroj 20 km daleč v nemške linije in ga prisilil, da je šd v spiraJab na tla. Drugo nemško letalo je padlo v gord Oremesev. V Vogezih sta šli dve nemSki letati po boju s franeoskim letal om na nena-vaden način naravnost v svoje linije. 24. septembra ob 11. po-noči. Ražen precej Ijutega boja topov južno Somme m v odsekih Tbiaumont in Fleury na desnem brc-gu Mase ni bilo na ćeli fronti nobe-nega pomembnega dogodka. V noči na 23. t. m. je en Zeppelin letel Čez okolico Calaisa. Ljuto obstreljevan od naših letalskih obrambnih baterij, je bil prisiljen odjadrati, ne da bi bil vrgel kak izstrelek.
Beigi}sko uradno poročflo.
23. septembra. Zadnjo noč se je vršil v okolici Boesingha živahen boj z bombami. Panes so živahno obstreljevale na§e baterije in možnarji iz strelskih jarkov sovražna dela in baterije zlasti severno od Dismuidna.
ANGLEŠKO URADNO POROClL(X
23. septembra popoldne. Zadnjo noč smo vzhodno od Cour-celetta zopet napredovali. Zavzeli smo močno utrjen sistem sovražnih jarkov. Svojo Crto smo pomaknili na fronti pol miHe naprej. Sovražni pro-tinapad zapadno od Mouqucta smo s težkimi izgubami zavmili. Naša arti-lierfja je storila. da je vzhodno od Bethuna eksplodirala municija neke-j?a oddelka (cnemv ammunition dump).
23.     septembra    zvečer. Južno od Ancre smo nadalje izboli-lavali svoje pozicije. Naši oddelki so mestoma vdrli v sprednje    sovražne jarke. Pri obstreljevanju dela sovražne fronte smo včeraj razdeiali 10 so-vražnlh kritij za topove. 14 pa močno poškodovali. Pet kritij za municijo je zletelo v zrak.    Na§a artiljerija je provzroČila včerai velik požar    v neke<m    kraju,    ki sra je sovražntk mnogo \TH5rabljal za dovoz. V leta!-stvu je vladalo včeraj živahno delo-vanje. Petdeset naših letal je izvršilo zelo posrečene polete proti   nekemu zelezniškemu križišču. Napravila so mnogo škode, razdejala tuđi municij-ske vteke in provzročila mnogo silnih eksplozij. Enako uspešna so bila podvzetja   na   sovražne   želczniSke zgracibe,    izo^fbaliSča,    letališča    in druge votaške važne točke. Prišlo je tuđi do mnogih bojev v zraku. Uni-čili smo tri sovražna leta!a, 5 drugih smo poškodovana strmoglavili. Mnogo drugih  letal  je prekfnilo boj;  vi-deti je bilo. kako so se hitro spustila na tla.      Od svojih letal pogrešamo pet.
24.  septembra popoldne. Južno Ancre je Mo tekom  noči  na obeh straneh znatno artiljerijsko de-lovanje.      Vzhodno Neuvilla - Sant-Vaasta so vdrle na^e čete v sovi*'?-ne jarke rn napravile vietnike.
PONESRECENA    ZEPPELINA.
Poročfia o obeh na Angleškem ponesrečenih Zeppelinih so zelo nejasna. Zdi se, da sta se ponesrečila v Essexu. Poveljnik enega izmed Zep-pelinov ni bil ožgan. najbrže je že prej skočil iz gondole. Katastrofa se ie zgodila proti 1. zjutraj. Zrakoplov je začel goreti ter se je postavit na-vpično in udari! s sprednjim delom naprej na tla. Zdi se. da je bil Zeppe-Iin zadet od topov. Nekateri so vide-li, da je bil nad Zeppelinom letalec, ki je dajal z rdeČo lučjo signale. Ta-koi nato je bilo slisati pok in Zeppe-lin je padel na tla. Očividno je vrgel letalec   bombo  ter   uničil  zrakoplov.
Amsterdam, 25. septembra. (K. urtd.) »Daily MaiU poroča, da je plul eden izmed ponesrečenih zrako-plovov v visini 300 metrov proti morju, nato se je nenadno obrnii ter VonCr.o padel ni ila. Zrakoplov je bil bale od več granat zadet.
Amsterdam. 25. septembra. (K. urad.) List »Tijd« poroča iz Londona, da je vjetk posadka sestreljene-ga zrakorlova vojaško važne in* s:rukci]e in najvažnejše dele zrakoplova uničil a ali pa raztresla.
ZnkopIpTSkI Mpsđ h AflcHfo.
Loodon, 24. septembra. (Kor. u.) Ob 5. ari in 20 minut popoldne izdan uradni komunike pravi: Iz zadnjih poročil je posneti, da se napada na]* brže ni udeležilo več kakor 12 sovražnih zrakoplovav. Policijska po-ročila iz provincije pravijo, da ft škoda le majhna. Vendar sta bili t nekem mestu vihodnjih srednjih ffro-flj, kjer Je bilo vrienih ▼•« bomb, ranjenih 11 oseb in 2 osebi ubiti. Dati se je, da sta 2 mrtva Se zasuta. Na kolodvora je bilo napravljene neka] ikod* Nekako «d tmt&L Ui te to !•
bilo polkodovanih ali razrušenih. Eiu kapela •" neko sUadiKe sta zgorela. Kljub števUnkn bombam, vrientm na obljndene okraie, ne po-ročajo o drugih, kakor zgoraj ome-njenih nezgodah izven glavnega mesta. Stvarna Skoda je malenkost-na. Mnogo bomb je padlo v morje ali na ođprte pokrajine. V glavnem mestu so bili ubiti: 17 možf 8 žen. 3 otroci; ranjenih pa; 45 mož, 37 žen in 17 otrok. Več majhnih hiš in lop je bilo razdejanih ali poSkodovanih in je izbruhnilo neka! požarov. Dvo to-vami sta biii poSkodovani, nekaj že-Iczniškiri vozov uničenih. ZelezniSki tlri so bili na dveh točkah lahno po-škodovani. Poročil o vojaSki Škodi ni.
FRANCOSK1   LETALCI   NAD ESSNOM.
Francosko uradno poročllo z dne 24. septembra zvečer.
Stotnik de Beauchamp in po-ročnik Daucourt sta odplula danes ob 11. vsak z enim letalom z letali-šča ter vrgla 12 bomb na tovarne v Essnu (VVestfalsko). Po poletu 800 kilometrov sta se vrnila naša letalca nepoškodovana. V noči na 24. sep» tember so vrgla naša Ietala 46 bomb kalibra 12 in 15 cm na tovarne v okolici Rombacha in Diedenhofna.
Vojni prejemki ofleirjev na Nemskera.
Izšla je cesarska naredba, ki zni-žuje vojne prejemke oficirjev na Nemskera. Mesecna doklada je zni-žana vojnemu ministru in višjim ar-madnim zapovednikom za mesečno 1000 mark; zapovedujočim generalom in oficirjem enakih prejemkov za mesečno 350 mark. Mesečna vojna plača za divizijske zapovednike in oficirje enakih prejemkov se zni-ža za mesečno 150 mark. Stotniki, visji zdravniki itd. bodo dobivali 450, oziroma 510 mark !n stotniki dokla-de 145 mark. Poročniki, nadporoč-niki. zdravniki itd. bodo dobivali 220 do 250 mark, oziroma še doklado 60 mark. Oficirski namestnlki in enake Šarže bodo dobivali mesečno 190 mark. Vobče Je znižanje precej z.natno.
Vojna z Rusijo.
Boji na severni fronti, zlasti v Galiciji in v bukovinskih Karpatih se nadaljujejo. Vojaški strokovnjaki konstatiralo, da so postali ruski napadi nekoliko milejši. Brusilov ]e očividno oddal mnogo čet iz katerih formirajo Rusi »donavsko armado«. Mogoče je, da bo dobil iz zaledja kmalu nova nadomestila. Zato n\ upati, da bi njegove ofenzivne operacije popolnoma prenehale, že radi tega ne, ker morajo Rusi preprečiti, da bi odpoklical nasprotnik del svojih na severnem bojišču se borečih čet na druge fronte. V Rusiji so po-klicali v Juliju nove letnike pod orožje. ki bodo pomnožili rusko ar-mado za več stotisoč mož. Vojaški krogi pričakuiejo. da bo general Le-šickij obnovil svoje oštre ofenzivne operacije na fronti Dorna Vatra-Zable, kjer je pričakovati novih hu-dih bojev.
Rusko aradno poročffo.
23.  septembra popoldne. Sovraznik je  dne 22. septembra zju-traj napravil jugo - zapadno   Naro-škega jezera napad s plini.   V   času med  posameznimi    plinovimi  oblaki je poskusil napasti v masah, a je bil vsakokrat po ognju    strojnih    pušk, topov in pušk vržen v svoje jarke na zaj. V okolišu vas! Darevo in Rabu-zi, jugo - vzhodno Baranovičev,   je sovražnik tuđi spuščal oblake plina-
24.   septembra.  Od Pripjata do romunske   meje   so   se vršili na mnogih točkah ljuti boji, med drugim včeraj ob gornjem Seretu v okolici Manojova in Harhuzova. Sovražnik se je našim napadom   silno   upiral. Zavrnili smo vse sovražne napade s svojim ognjem in vjeli 1500 Nemcev In Avstriicev.
Turska  vojna.
TURSKO URADNO POROCILO.
23. septembra. Fronta pri F e 1 a h i J n. Obojestranski in-fanterijski ogotij in met&nje boenb. — Perzijska fronta. Sovražne oddelke, ki so se ikuUR 35 km severno od fiamadana prfbliiat! našim Cetam, smo zavrnili ter zaseđli kraj Bane. — Kavkaska fronta. Nobenfh đogodkov.
Pri dno 21. septembra izvrle-nem pcKžvrctfo, ki J* imslo namen savrniti moćne »pade romanskih čet pri Engheza, so tuđi na&e čete uspeSno sodekmtte.
Svki in mirovno vpraianje.
V poročilu in predloeu na zvtz-no vodstvo o pospešitvi miru. nagla-Sa zvezni svet da razumeva hrepe-nenje po miru, da pa ne vidi v raznih manifestaciiah Drave poti do miru. švicarski zveui svet Je mnenja, da čas za njegov nastop še ni prišeL Bo-jujoče se stranke bi smatrale sedaj še ponudbo mirovnega posredovanja kot neprijazen nastop. Tuđi ie delr> vanje kongresa nevtralnih držav iluzorično, če ne naravnost nevarno za te države. Boljša se zdi zvezne-mu svetu zaupna izmeniava misli med vladami. KonČno pa pravi poro-čilo. da bo skušal zvezni svet, ostati v stiku z ostalimi nevtralnimi vladami in se bo neprestano trudil, dose-gati če tuđi le majhne uspehe v prilog skorajšnjemu miru.
IMi sodlalni demokratle io mi
Konferenca nemške socijalne demokracije, to je zborovala te dni v Berlinu, je zaključila svoja posve-tovanja v soboto, dne 23. septembra. Na konferenci so se znova pokazale globoke diference med oficijelnim strankarskim vodstvom (skupino Scheidemann) in opozicijo (skupino Haase). Opozicijonalcl so se sicer udeležili debate, postavili pa so se na stališče, da konferenca sploh ni upravičena, sklepati o stvarnih pred-logih. Ker je bila tozadevna njihova resolucija z 275 proti 168 glasovi otklonjena, so zapustili opozicijonalci konferenco, iziavljajoč, da smatrajo njene sklepe za neveljavne. V debati je precizira! poslanec Haase stališče »pravih« socijalnih demokratov na^ pram vojni tako - le: Razni glasovi iz tabora većine se čudno in nevarno odtujujejo od dosedanjega duha socijalne demokracije, če večina očita opoziciji njene nazore, ta lahko to vrne večini, ki se ravna v većini samo po sodrug., ki se že zelo loćijo od načel socijalne demokracije. Stališče, da se državi mora dati za bram-bo potrebna sredstva, vodi kakor že v miru do tega, da se dovoljuje vse vojaške zaiiteve, ki jlh vedno utemeljujemo s potrebami deželne brambe. Za socijalno demokracijo je vpraša-nje to - le: Kakšen značaj ima vojna in kakšna je vsa vladna politika na-sproti socijalno - demokratičnemu delavskemu gibanju? Ce preišcemo to vprašanje, najdemo, da je politika strankine večine nesocijalistična. če hoće biti nemska socijalna demokracija predbojevnica internacijonale. potem ne srne vprašati, kai delajo drugi, ampak mora iti sama pred vsemi naprej. V vojni mora imeti socijalna demolcracna to nalogo, da zopet spoprijazni narode.
Večina pa je sprejela po predlo-gu poslanca Davida naslednjo re-solucijo:
»Državna konferenca priznava dolžnost deželne obrambe. Še vedno je ta vojna za Nemčijo obrambna vojna. Slej ko prej je socijalna demokracija odločena, vztrajati v obram-bi dežele tako dolgo. da bodo naši nasprotniki pripravljeni k miru, ki zagotavlja politično neodvisnost, teritorijalno nedotaknjenost in mož-nost gospodarskega razvoja Nemči-je. Ona zavrača vse proti Nemčiji in njenim zaveznikom naperjene cilie uničenja in zavojevanja s strani sovražnih držav. Socijalna demokracija postavlja interese in pravice lastnega ljudstva pri sklepu miru na čelo svojih zahtev kot čili vojne, zari teva pa tuđi upoštevanje življenj-skih interesov drugih narodov, prepričana, da ima le tak mir v sebi za-gotovilo trajnosti. Socijalna demokracija se zastavija za vse, kar bi moglo privesti evropske države na pot ozke pravne, gospodarske in kulturne skupnosti. Nemška državna konferenca odobrava stremljenje nemškega strankarskega vodstva, da deluje za zopetno ustvaritev v delu in boju močne socijaiistične inter-nacijonale. Nemška socijalna demokracija pripisuje odgovornost za po-daljšanje voine onirru ki se upirajo skorajšnjemu miru ter izreka upanje, da si bo pridobila veljavo v vseri prtzadetih deželah naraščajoča volja Širokih ljudskih mas, da se konca strašno preKvanJe krvi. Od nemške vlade pa zahteva, da se neprestano trudi, končari votno.«
Končno Je državna konferenca sprejela resolucijo, ki odobrava, đa je večina socijalnih demokratov glasovala sa vojne kredite ter obsoja separatistično postopanje socijalno-deraokratične opozicije. Sprejetih Je bilo tuđi več predlogov, tikajočih se cenzure, aprovizacije In političnih aretadL ftakar m Je konferenea ra«£la.
Pristopajte kot člaal k ,lleftww tatin«!
M iz Hiienlih iffiL
Umri je dne 9. julija v ruskem vjetuištvu Avguštin Strnad, rojen v Komnu na Ooriškem. Smrt njegovo so sporočili tovariši, ki so ž njim bili v vjetništvu. Vjet ie bil v Karpatih dne 25. marca 1915. Bil je vri Slovenec in hraber mož. Lahka mu boUi tu ja zemlja!
Koliko se ie nabralo v Puljti za »Rdeci križ«. »Hrvatski List« poro-Ča, da se je nabralo v Pulju za »Rde-či križ« od začetka vojne leta 1914. do 22. septembra 1916 — 647.873 K 45 vinarjev.
Darovi za goriške begunce. Gospod dr. Vodušek v sodni poravnavi Mana Bitec je izrocil posr^dovalnici za goriske begunce v Ljubljani 10 K. — Farani v Sv. Ivanu pri Trstu so darovali v cerkvi pri »ofru« 130 K in nekaj obleke ter perila za goriške begunce. Blagim darovalcem kliče-mo iz dna srca: Bog plati! — Po-sredovalnica za goriške begunce   v   Ljubljani.
Kdo kaj ve? Rudolf Saksida, korporal, Bahnlienie - Sicherungs- x Abteilung Atwint£, Siebenbiirgeru prosi obvestila, kje se nahaja njegova družina, katere zadnji naslov je bil: Justina Saksida, Saksid št. 277, Dornberg pri Gorici.
Dnevne vesti.
—  Dežeini oredsednlk na Duoa-
iu. Kranjski dežeini predsednik grof Henrik A 11 e m s je prispel včeraj na Dunaj, kjer se udeleži aprovizač-nih konferenc.
—  Odlikovanje. Poročnik v rezervi Edo Pitschmann, dodeljen rez. polj. topniškemu polku 94./II.. je bU 16. t. m. odlikovan s srebrno hrab-rostno svetinjo II. razreda. Z želez-nim    zaslužnim   križeem na    traku hrabrostne svetinje je bil na južnein bojišču odlikovan dolgoletni član   in podpredsednik    pevskega     društva »Slavec* Ivan Bogataj.
—  Odlikovan ie bil na severnem bojišču Joško Jenko, pijonir. prejc tehnik Kranjske stavbinsk.e družbe v Ljubljani, dne 1. septembra z zaslužnim srebrnim križeem s krooo   na traku hrabrostne  svetinje.    Odliko-vanec je ski Ivana Jenka, meščana ljubljanskega, kateri ima šest sinov, ki se. vsi hrabro borć za dom in ce-saria.
—  Padel je na soški fronti   rezervni poročnik Karei O v č j a k  \z Pliberka na Koroškem. Pokopan je bil v Novi vaši pri Sežani.
—  Razkosan* dvekronski   ban-kovcl. Kakor smo poizvedeti, ne pre-vzame tukajšna filijalka avstro - ogr-skQ banke polovic, oziroma četrtin dvekronskih bankovcev, pač pa   lc pravilno zlepliene, raditega tuđi   ni nihče obvezan, tak razkosan denar sptejemati. — K temu pojasnilu pristavljamo,   da    sprejema   graška podružnica   nezlepljene   razpo-lo\ičene afi razčveterene   dvekron-ske bankovce.    Zahteva le, da se u prinesejo tako, da tvorijo skupaj naj-manj en bankovec. Ni pa treba, da bi bile 2 polovici    ali    četrtinke od i s t e g a   bankovca.
— Avstro - ogrska banka se pripravlja, da izda   bankovec za   eno
krono. Iz prometa so namreč izgini-le srebrne krone, kar se seveda v vsakdanjem življenju jako čuti. Banka sicer misli, da so Ijudje krone poskrili in da pridejo zopet na dan, a če se ne zgodi, izda papirnate eno-kronske bankovce. Za zdaj zamenju-Je raztrgane dvokronske bankovce, ne da bi za to kaj računala.
—  Nove   telefonske pristojbine.
Po novih davkih in novih poštnih pristojbinaji, Je zdaj izšla naredba, ki določa tuđi nove telefonske pristojbine. Vlada računa, da Ji bodo te nove pristojbine nesle na leto 90 mi-lijonov kron,
—  Ljudskošolske vesti. Valentina T c p i n a Je nameščena za provi-zorično učrteljico v Št. Ootardu; Marija Lavrenčič je nameSčena kot začasna voditeljica sole v Budanjah, Ana Šturm za suplentinjo v Idriji.
Nezgode. 191etni Mariji Doleževi v Velikih Blokali fe mlatilni stroj zrnasti! prste na levi rokL Mlinski katnen je ziomil 35ietni Habičevi v Pcxlitx>glavii desno roko.
St Jarfl ob jtfial žeieznic!. Tu Je umri znani gostflnfčar fn posestnik Alojž^   NendL
Umri Je v starosti 57. ki gospod Anton Skalovnik, aađocitelj v Stari vaši pri Bizclju fn dolgoletni občmski odbonrik bf?el4ski.
Koderman FWp, nadučitelj v p. v Bočni, je mnrl 17. t. hl Pogreb se je vršil ob mnogobrojni adetelbi sta-novsklh tovariSev, znanccfr m prijateljev fz Bočna in Gomfega Orada ter Solske mladine« ki Je nosila mnogo vencev. Od preblagoga ranjkega: so vzeH ganljhro slovo: pred selskim
Biran 4.
.SLOVENSKI NAROD*,   one 26. septembra  191*.
220. Stev.
?elj v Novi Štifti, v carkvi domači t gasp. župnik P o t o k a r, ki je rajnc-ga sJavil kot učitelja, očeta in gospo-darja. ćelavca ter katoličana, na po-kopališču pa njegov stari prijatelj go-^pod Fr. Brinar. nalučitdj v Oo-tovljah. Za preblagim očetom zaluje-ta gospa Josipina Bizjak, nadučitelje-va soproga v Bočni, in g. dr. Karot Koderman, odvetnik v Mariboru. — Rajni Koderman se je rodil leta 1834. v St. Lovrencu na Dravskem polju, je bil učitelj 46 let (od 1852. do 1897.) v St. Lovrencu, v Slivnici, v Zrečah, največ pa na Frankolovem pri Celju\ Zasluženi pokoj je užival pozneje na Polzeli in na zadnje v Bočni. VzgoJU je mrogo učencev, ki so dandanes obče znani; med temi je rril tuđi umrli profesor BezenŠek v Sofiji. V Celju je pomagal ustvariti prvo slovensko učiteljsko društvo na Slov. £ta-jerskem. Kot organist je deloval skupno 52 let. Bil je tuđi 20 let ne-ustrašen učiteljski zastopnik v okraj-nem šolskem svetu v Celju. Na Fran-kolovem je bil eno dobo župan in 23 let občinski tajnik. Za svoje vse-stransko zaslužno delovanje je dobil srebrni zaslužni križec s krono, castno občanstvo na Frankolovem, kolajno za 401etno zvesto službovanje in srebrno kolajno od c. kr. kme-. tijske družbe. Bil je vri učitelj, ne-ustrasen rodoljub, neumoren dela-vec, jeklen značaj, sploh preblag mož, ki ni imel sovražnika. Obranimo ga v častnem spominu!
Urari je v Zagrebu vseučiliški profesor na tamkajsnji filozofski fakulteti dr. Josm F1 o r s c h ti t z, 53 let star. Kot dijak je potičeval nadvojvodo Ivana Salvatoria, poznejše-ga Ivana Ortba, v hrvaščini. \a uni-verzi se je babilitiral rz indoevropej-skega komparativnega jezikoslovca, sanskrita, lttavskega, gotske^a in al-banskega jezika. Priobčil je mnogo učenih razprav.
Valderaar Psilartder, nbče Dri-ljubljeni umetnik v Kino Idealu. Ka-kor znano, predvaja Ideal - Kino danes, ▼ torek, dne 26. septembra, r-vi2 v" te! seziii zivljernsko sliko »Marka Romerja odločilna ara«. Valdemar Psilander predstavlja v tem prvem filmu letošrne Psilander - serije značaj, ki je popolnoma prilagođen njegovi individualnosti, moža, ki je vzvišen nad vsakdanjostjo. ki vsa-komur s svojo premočio in cdioc-nostjo inponira; vsled tega bo Psilander v tej vlogi gotovo ugajal svojim mnogobrojnim častilcem in ča-stilkam. Zelo zabavna je tuđi na spo-redu se "armjaioča tridejanska vese-lotgra »Gospodična in papa«, v kate-ri igrra srde. Almrot prav liubko. raz-rtosaieno dekletce. Ta prvovrstni spored ni za mladino in se predvaia od danes 26. do četrtka 2S. seotera-bra v tukaisnjem Kino - Idealu.
Ušel je čržek včeraj popoldne ob treh. Kdor ga ie vjeK naj sra \Ttie Bleiweisova cesta st. 9. pritličje. — F r i t z.
Aprovizaciia.
4-    Krušae in sladkorne    karte.
Za 76. in 77. krušni teden, to je za dobo od 1. do vštetega 14. oktobra, In pa za VIII. sladkorni mesec, to je za dobo od 1. do vštetega 28. oktobra 1916, se bodo pri vseh desetih komi-sijah dobivale krušne, oziroma slad-korne karte v petek, dne 29. septembra 1916 od 8. zjutrai do 1. popoldne.
-j- Iz Most smo dobili vprašanje, kdai se srne živina klati za silo. Temu lahko odgovorimo, da je dovolje-no samo zasitno klanje popolnoma zdrave živine. Klati se srne za silo le ponesrečena živina in vsaka taka živina se mora, kakor vsaka druga klavna živina, živinozdravniško pregledati. Sarnostojno klanje kake bolne živine, n. pr. kake krave, češ, da je to zasilno klanje, se strogo kaznu-ie. Prodaianie takega mesa bi bilo najmanj lahkomiselno, če ne zločin na vseh kupovalcih. Sploh pa spada radi živina, ki se za silo zakolje, v delokrog centralne komisije za vnovčevanje živine. — Na vprašanje z druge strani opozarjamo, da je fi-žol pod zaporo in je vsako pošiljartje hven okraja. če se ne izkaže odpo-šHjatelj z uradnim dovoljenjem (okr. glavarstva) strogo kaznfvo.
4- Deželno mesto za krmlla od-daja le tista krmila, ki so mu nakaza-na od centrale za krmila na Dunaju. Dosedaj nima se nobenega ovsa, no-benih pšeničnih otrobov in nobene koruzne krmilne meke. To naj teve-do vsi dosedanji naročniki. da ne bodo napačno sodili delovanja de-želnega mesta za krmila. Danes je le nekaj kornznih otrobov m Ječmeno-vih otrobov na razDolago. Kakor se kaže. bo imelo deželno mesto za krmila težko in nehvaležno nalogo, ker ne bo modo iz daleka ustrecati že-Ijam naroCnikov z ozirom na sptofc-no pomanjkanje krmil. Kar bo dobilo, to bo dalo, in kolikor bo imelo, toliko bo razdelilo. Seveda bo pa vse-Ca premalo in bo zaradi tega močno
trpcla vsa preskrba t moCninu kr-mili. Na to moralo biti pripravljeni vsi naroCniki. Naroćuikom se daje tuđi na znanje, da se morejo glede svojih narodi obraćati na Zupanstva, županstvom pa bodi tuđi povedano, da ne vetWo naročUa v celoti, am-pak le podrobna naročia posamez-nih naročnikov, ki jih Je nabirati na doposlanih naročilnih tistih. Ker ni pšeničnih otrobov, naj povedo žu-panstva, če so zadovoljna z oddajo ječmenovih, oosir.  kornznih otrobov.
+ St mani Piva. Južnoštajer-ske pivovarne razglašajo, da so vno-vič primorane skrčiti množino piva, ki ga oddajajo v konsum. Od 1. oktobra bodo oddajale le 20 odstotkov, to je, le eno petino tega, kar so oddajale v mirnih časih.
-f Bučno sene In setne sotnĆolh rož nai se spravi! Vse naše kmeto-valce nujno opozarjamo na to, da bučno seroe in seme somčnic skrbno spra\ijo. Ko se zrele buče priprav-ljajo za pokladanje, naj se jim odvza-me seme in naj se seme posuši in dobro spravi. Ravno tako Je dobro posušiti glave solnčnfli rož, predno se seme zruši ali na rokah omlati.
-f- V uvaževanje. Vsled pomanjkanja kovinskih zapahov z gumije-vim obročkom se sedaj marmelade zapro z navadntm persamentnim pa-pirjem. Vsle^i tega ni svetovati na- , kupa večje množine, kajti taka vr- ; Sta zapaha — to ve vsaka vešča go- » 8podirija — ne nudi nobene garancije za daljŠo stanovitnost, V interesu nakupovalca je torej, da vsakdo le toliko marmelade kupi, kolikor io rabi za najbližnji čas. Za r>o4cvarjeno marmelado se bi torej od dobavitelja zamoglo zahtevati odškodnino le v prav izjemnih slučajih, ako je ista že dali časa v posesti kupca.
do, da se jih zdaj nad 30.000 bori na Trancoskcm.
# Obsoie« zaradi Izvosa zlau. U 2itave na Nemšketn poročajo v »Narodni Politiku; Profesor na realni gimnaziji dr. Crih Staracher je bil na fitavskem kolodvoru zadržan, ko je hotel vstopiti v vlak, da se odpe-Ije na b4et na Češko. Imel Je namreč pri sebi 80 mark in 40 avstrijskih kron v zlatu. Profesorju so te cekine takej vzeli in mu dali za nje papirnat denar, vrh tega pa so vložfli proti njemu ovadbo, češ da )e hotel zlato izpeljati iz Nemčije v Avstrijo. Pred sodičom se je profesor opravičeval, da je ime! dotične cekine že dlje Časa pripravljene, da jih o primernih prilikah daruje svojim sorodnikom, a sodišče mu ni verjek), nego ga ie spoznalo krivega, da je poskusil iz-peljati zlato iz Nemčije v Avstrijo, ter ga obsodilo na dva meseca.
tauhi' list obsefa 4 strani.
Izdaja teli In odgovorni urednik:
Valentin  Kopitar. Lastnlna In tlsk »Narodne tlskarne«.
Razne stvari
*  Posnenie vreden zgied. Znana tvrdka za uvoz kave Julij Meinl je gremiju dunajskih trgovcev za usta-novitev zavetišča za jetične darovala znesek 25.000 kron.
*   ItaUjanski    državni    mlaister Pessina umri.    Iz Lugana poročajo, da je umri v Neaplju 90 let star državni minister Pessina, naislavnejši jurist univerze v Neaplju, učitelj Sa-landre in sedanjih    južnoitaHjanskih državnikov.
*  Prvi židovski general v angle-ški annađi. Poikovnik John Monarh ie imenovan za generaJmajoria.    To je prvi 2id, ki je v angleski    armadi postal general. 2e pred sedanjo vojno je bilo v angleski armadi    precei židovskih oficirjev in tuđi prostovolj-no je pristopilo toliko Židov v arma-

VEKTES\V

Pri mfflanikaEln Deka!
M U| miln Mll
je najbolj zdrava  in tndi nijccoejš«
ZZ. hrana za dojenčke.
S   ■adiamt    se   % lahkoto   od pomore   po
marJkanja mlrica in slftdtorjs, pri njegovi apermbi se namrtć pnhraaita dva tretjini mlebt in ena tretiina »ladVr^rSa   — Od mnogih pr mani  m samo
ena r-Ospe £■&• pL tnk.6m%j, l*kanarfBwm »opraft v Sradc«: Ljubi  *vmk i   Hočem Ti ipo
r->č:.;. da ^aiemo Elrinenso malerau Siladln »ladni ti- ;n d.i se izborno razvija, vtleg čtsar se Sladio iahko  naitopleje  pri porota
Dobi m pri lekarnarjn Trak^csjf« v M«k-ijsn! »rn«a rotovta. (''avne ralo^- Na Hnnaja t lekanab Trakoezv: Schtabraiitierstrisae IM, Joscf-stUterstrasce 25, Ridetikyplati 4; ? Ortđc«: S«ck-stnsac 4.                                                         2*4^
Otvori se te dni
j?e?i?a?h?
T?G?O?H? N?l?
Mltl!I I ?
f ? s ? i ? n ? i
P ? T T C ? I T I 7 !! Jutri reiiUv !!
Jn»4t se fc kki tfeajm
đljaiks obleKe.
Hita lila 18, jrttlitjt.
Učenka
iz   uradniŠke   družine   teli   VStepitl tot vafeaka ▼ kako slaščičarno, če mogoče ▼ Ljubljani         3077 Naslov pove uprav. »Slov. Narod«a.
Zamahe
nove in stare, lrapi Tsako mnotino
tvrdka     MLlnbl|aaik«    lfttastri|a
prabk^rili zMMUkškmv ttLAtUI *
K*   L|obliaam.            2925
Frtđa se li   proste  reke   rađl ■alrapa drogega pesestva
z hlevom, drvarnico, senčnatim ter zelenjadnim vrtom, ki je pripra*en za. stavbišče, z gostilniško koncesijo in opravo za 54000 kron, kateri znesek se obrestuje po čistih 8—10% tetno. Zraven hiše, katera stoji ob prometni cesti MariborrIL gorice, je velika ope-kama in žaga.                                   3101
Vpra^anja oztroma ponudbe na gospoda J. KovačiČaf gostilna »zur grtioen \Viese«, Mariber ob Dravi.
Lepe«a, tisiekrvaefia, 14 teiaav
starega                     2925
F0HER9ERJA
J. Kozine, JCriževniška nlia 9, \l
Kupim «e£ starih
dvokoles
možkih in ženskih, 2 jtumijem ali tuđi samo gumi, pisalnilt in Štvalnih stro}ev za mesto in okolico. Prodajalec lahko naznani svoi naslov po dopisnici. F. BATJSIt, L|mbl|ana, Costm na Rotnlk *t- 29, dvoriiće.                     3104
Deklica
z dežele, 15 let stara, iell VStOpitt kot QČenka v trgovino z mešanim blagom, kje na Spodojem Štajerskem.
Eventualni spreiem naj se naznara
Alolziju Knezu, Cel]e-Breg it 10.
3105
PouK na Hlauir
daje gospa Terka Webrle9 odlična učenka umetnice prve vrste ge. Lučile Podgornik Tolomei z dunajskega kon-servatorija, imejiteljice družabne kolajne. — Sprejmejo se tuđi začetniki. — Govori se vsak dan od 3. do 4. popoldne, Slizabetna ceata št. 6, mezzanin.                            (3879)
: Strojna in citinderska olja :
na}bol)io kakoTOsti dobavlja točno In najcene)šo Specijalna    tvrdka   za    produkte   mineralnih   olj J.   MAITZEN,   Ljubljana.            2350
■ Sffe HlflJI   {z švedske celuloze za poltno zavofe, s
■ I Q III I    C    konopnim  medstavkom z& Šivanje VTeČ,
■ I WB ■ I 11    ^^     z žičnim  medstavkom za   povezavo tOft-Mm l& Wm |m^M    Idk zabojev   dobavlja   najcenejše   in naj-w mm w m^ w                            kulantnejše
Silvia,  nlemana Nove Benatky n« Jiz.
Vzorci zavtoni in franko.                Telefon £tev. 18.                   Prekupcem popust.
<?. n. cenj. odjemaicem
tvrdne ftfigio-JVovak
2542                                    zaloga čevljev
Ljubljana. S^nburgova ulica 7
se vi/udno na*nan;a. da bode trgovina radi pomanjkanja blaga ter ponovnoga odhoda iastnika tvrdne na bojišče yaca$no saprfa.
2a  dosedaj u oolni  meri  iskazano  sauvanje se  tvrdila zahvaljuje, osiroma 3a nadaljno naklonitev najleoše priporoča.  ,
1
cfvan Sričar
—•£ Šelenburgooa ulica šieo. 3. ^*—
Zaloga i%gotovljenih oblek
%Q                                              2935
.7 gospode in dečke.   ::
(lastnioa Jadvigc Sare)
LtnMJaaa, Selenbnrgova nlica štev. 5.
=s" PERILO
namizno      ft HIIIHV
C«n« imerne.                             Solidno dolo«
$p«ciolni edd«l«lt za neuestinc oprem«, gerila za gospode pe meri.           Ym