K V NAŠI DRŽAVI Pogajanja združene opozicije z dr. Mačkom razblta. Ze mesece romajo po časopisju vesti o sporazumu med srbsko opozicijo z dr. Mačkom. Šefi srbske opozicije so se mudili z že spisanim sporazumom v Zagrebu pri dr. Mačku in so čakali. na njegov podpis. Dne 2. oktobra se je vršil v Zagrebu zaključni eestanek delegatov strank zdruiene opozicije in hrvaških političnih skupin pod predsedstvom dr. Mačka. Na tej seji ni prišlo do že dolgo obetanega sporazuma. Po razbitju pogajanj za sporazum se je odpeljal dr. Maček na svoje posestvo v Kupinac, delegati srbijanske opozicije pa nazaj v Belgrad, kjer 3e bodo znova pogajali med seboj. V DRUGIIi DRŽAVAH Dva važna dogodka fcz zasedanja Društva narodov. Pri tokratnem zasedanju Društva narodov v Ženevi sta omembe vredna dva dogodka. Pisali smo že, da je rdeči Španiji potekel mandat v Svetu Družtva narodov in da ni dobila pri glasovanju držav članic Društva narodov predpisane dvetretjinske večine, dasi se je trudila na vse kriplje. Mesto rdeče Španije je zasedla Belgija s 47 od 52 glasov. — Posebna 23 članska komisija pri Društvu narodov, ki je že svojčas preiskala kitajsko-japonski spor radi Mandžurije, je nastopila tokrat z odločno obsodbo Japonske. Kitajska se je po svojem zastopniku upravičeno pritožila pri Društvu narodov radi nezaslišanega bombardiranja kitajskih nezaščitenih mest od japonskih letal. Sklep omenjene komisije pravi: Vzhodna komisija Draštva narodov je razisk&la vprašanje letalsklh japonsldh napadov na nezavarovana kitajska mesta. Komisija obžaluje te napade, pri katerih so zgubili življenje tisoči čisto nedolžnih državljanov fn med temi največ žensk ter otrok. Po izjavi komisije ni za zločmsko početje japonskih Ietal, katero je vzbudilo po vsem svetu največje ogoreenje, nol^enega izgovora. Vzhodna komisija najostreje obsoja bombardiranje kitajskih mest, katerega je zagrešilo in ga skoro dnevno nadaljuje japonsko letalstvo. — Dalje razglaša časopisje, da je ameriški državni tajnik za zunanje zadeve C. Hull izjavil, da so Združene ameriške države pripravijene za sodelovanje pri gospodarskih sankcijah ali kazenskih odredbah napram Japonski radi njenega početja na Kitajskern, ako bi jih sklenilo Društvo narodov. Ameriška vlada je sporočila 23 članski komisiji za vzhodne zadeve pri Društvu narodov, da 3e povsem priključuje zgoraj omenjeni resoluclji proti bombardiranju nezaščitefllh mest od japonskih letalcev. To sporočilo je napravilo na japonsko prestolico Tokio mučen in najbrž učinkovit vtis. Veliko presenečenje pri Društvu narodov. Pri tokratnem zasedanju Društva narodov v Zenevi je bilo na vrsti tudi vprašanje državljanske vojne v Španiji. Društvo narodov je hotelo sprejeti resolucijo, katera bi vsebovala obsodbo onih držav, ki bo se vmešale v krvave španske dogodke. Resolucija je bila sprejeta v pododboru, a odklonjena pri zakljuenem za- sedanju v plenumu z glasovi Albanije inn  Portugalske. Od 48 navzočih zastopnikovv  Društva narodov je glaeovalo za resolucijo 48, 14 se jih je vzdržalo glasovanja,,  Albanija in Portugalska eta glasovalii  proti. Izid glasovanja je vse presenetil..  Casopisje poudarja, da ie Italija s svojim vplivom dosegla, da je resolucija propadla. Mussolini zopet v Rimu. V našem zadnjem poročilu o bivanju Mussolinija v Nemčiji smo pustili predsednika italijanske vlade še v Berlinu, kjer je bil nadvsee  veličastno sprejet, ko se je peljal v spremstvu HiUerja po ulicah nemške prestolice..  Po končanih manifestacrjah nemškega naroda na ulicah 28. septembra se je zbralo na večer omenjenega dne nad en milijon ljudi, da posluša gov.ora Hitlerja in duceja. Najprej je govoril Hitler, za njim Mussolini. Oba govora je prenašal radio po vsem svetu. Oba govornika sta poudarila skupnost nemškega narodnega socializma in italijanskega fašizma. Gromovite besede Hitlerja in Mussolinija so ob koncu izzvenele v miroljubnost Nemčije ter Italije. Z govori sta nastopila državnika v olimpijskem stadijonu. Zaključek sprejemnih prireditev 28. septembra je tvorila v stadijonu Mussoliniju na čast prirejena velika parada nemške vojske, mornarice in letalstva. Dne 29. septembra je položil Mussolini v Berlinu na spomenik nemških padlih vojakov venec in si je še enkrat ogledal izurjenost nemškega vojaštva pri veliki paradi v Charlottenburgu pri Berlinu. Opoldne je še italijanski ministrski predsednik kosil s Hitlerjem v kanelerski palači, popoldne se je odpeljal s svojim posebnim vlakom v Rim. Pri odhodu duceja je bil celotni Berlin na nogah, ko je spremljal državni kancler Hitler z odličnimi predstavniki države, vojske in stranke Mussolinija na kolodvor, kjer sta se voditelja poslovila s krepkim stiskom rok. Do nemške državne meje sta spremila dueeja ministra Hess in Frank z nekaterimi visokimi uradniki. — Rim je pripravil svojemu šefu vlade slovesen sprejem. Italijanska prestolica in druga mesta so bila 30. septembra vsa v zastavah, trgovine so bile zaprte, delavci so bili proti plačilu prosti. V Rimu so postavili fašisti 20 m visoki stolp z začetnima črkama M(ussolini) in H(itler) v nadaljnji višini 5 m. Obe črki sta bili sestavljeni iz električnih žarnic, ki so zvečer žarele. — Kar je doživel Mussolini veličastnega ob dnevih bivanja na nemških tleh, tega bo deležen tudi Hitler na Italijanskem. Dan Hitlerjevega obiska v Italiji še ni določen, a duce ga je že v Berlinu povabil. Prejšnji finančni minister se zopet vrnil v čehoslovaško vlado. Junija je odstopil čehoslovaški finančni minister dr. Kalfus radi spora z vlado v vprašanju žitoih cen. Mesto finančnega ministra je osfalo nezasedeno in ga je vodil začasno prosvetni minister dr. Franke. Te dni je zopet prevzel mesto finančnega ministra dr. Kalfus. Francija bi se rada dokopala do protiuteža tesne fašistične zveze med Berlinom iin Rimom. V dnevih, ko je bila evropska -pozornost obrnjena v Berlin, kjer se je mudil Mussolini, so se vršili še razni drugi politični razgovori. Avstrijski kancler dr. Schuschnigg se je sestal v Badenu pri Dunaju s predsednikom čehoslovaške vlade dr. Hodžo. — Ves teden se je mudil v Pragi podpredsednik francoske vlade Leon Blum. Imel je več razgovorov s čehoslovaškimi politiki. — Predsednik francoske poslanske zbornice Herriot je imel na Dunaju daljše razgovore z avstrijskim kanclerjem. Francija je napela v zadnjem času vse moči, da. bi združila Cehoslovaško, Romunijo, Avstrijo, Jugoslavijo in Poljsko V trden srednjeevropski blok, ki bi bil nekak protiutež najožji združitvi nemškega in italijanskega fašizma. Španski rdečkarji se pripravljajo na zimsko vojno. V španski državljanski vojni se ni zgodilo v minulem tednu nič kaj posebno odločilnega. Nacionalisti so na severu zavzeli mesto Riba de Sello, ki tvori ključ do obmorskega mesta Gijon, katero je še zadnje ustavljajoče se zatočišče rdečih na severu. Poveljnik nacionalističnih čet general Franco je poslal od 250.000 mož broječe severne armade en del na katalonsko fronto, da bi odrezal največje rdeče obmorsko mesto Barcelona od ostale Katalonije in bi preprečil dovoz živil iz Francije. — Osrednja rdeča vlada v Valenciji upa, da se bo s svojo vojsko še držala preko zime. Izdala je dva odloka za zimsko bojevanje. Družine, ki imajo po več članov, smejo imeti za vsako posteljo po eno odejo in dve rjuhi. Ostalo posteljno perilo bo oddano za vojake, da ne bodo tako prezebali v postojankah v zimi, kakor se je to zgodilo lani. Za bodoče je prepovedano pečenje belega kruha in peciva, pač pa se zviša dnevna porcija kruha od 150 na 200 graraov za osebo. Vlada je določila najvišje krušne cene in je najstrožje prepovedala kopičenje živeža in raznih drugih življenjskih potrebščin. OdSikovanja 6b enoletnici Francove vlade. Ob priliki enoletnega obstoja nacionalne vlade v Španiji je odlikoval general Franco italijanskega kralia, Mussolinija in Hitlerja v znak hvaležnosti z najvišjim redom »rdeče strele«. Zasedanje španskega rdečega parlamenta. Španski rdeči parlament, kateri je bil izvoljen februarja 1936, je zadnje dni zasedal pod predsedstvom ministrskega predsednika Negrina v Valenciji. Sej se je udeleževalo 136 poslancev. Med terai so bili taki iz zmernejših skupin, kateri so se po izbruhu državljanske vojne zatekli v inozemstvo. Francija bo izgnala španske begunce. Veliko pozornost vse javnosti je vzbudila iizjava francoskega notranjega ministra, da bo Francija izgnala blizu 60.000 španskih beguncev, in sicer iz rdečega in naionalnega Francovega tabora. Preokrenitev v politiki Turčije. Zadnjič smo poročali, da sta odstopila na Turšškem dolgoletni ministrski predsednik Izmet Ineni in zunanji minister Ruždi Aras, ki je krmaril 12 let turško zunanjo polittiko. Oba najodličnejša člana vlade sta bbila najožja sodelavca predsednika turške ¦epublike Ataturka. Novi šef vlade je do:edanji gospodarski minister Jelal Bajar, ki je velik prijatelj Anglije. Predsednik Ataturk se je odločil radi tega za tako važno spremembo vlade, ker sta se odslovljena ministra preveč naslanjala na sovjetsko Rusijo, čemur se je upiral predsednik države. Diktator Rusije Stalin kar naprej strelja. Diktator Rusije Stalin se je spravil v zadnjem času s kroglami nad državne uradnike, ki nadzirajo državna žitna skladišča ter nabavljajo živila. Pri nabavljalnih in žitnih uradih so odkrili največjo korupcijo ter velike poneverbe. Več krivcev je bilo obsojenih in postreljenih. ŽitHe obravnave so javne in jim prisostvujejo v velikem številu kmetje, katere so prej gnjavili ter izžemali obtoženi žitni uradniki. — Brezobzirno je nastopil Stalin tudi proti železniškemu osebju na Daljnem vzhodu, kjer znaša dosedanje število ustreljenih železniških uslužbencev 350 oseb. Ostrejši nastop angleških oblasti v Palestiiii. Zadnjič smo poročali, da je bil v Nazaretu pri izstopu iz anglikanske cerkve ustreljen angleški komisar pokrajine Galileja. Atentat je bil najbrž delo arabskih nasilnikov ali teroristov. Angleška vlada je sedaj razpustila vrhovni arabski odbor, voditelje je zaprla ter je uvedla čaBopisno cenzuro. Prepovedana J8 objava vseh vesti, razen tistih, katere dobijo listi od oblasti. JAPONSKO-KITAJSKA VOJNA Japonska nova ofenziva pri Šangaju ponesrečila Japonci so prešli 1. oktobra pri Lotienu, eeverno od Šangaja, v napad, kateri se je razvil v doslej najbolj krvavo bitko na Kitajskem. Pred ofenzivo so obsuli Ja-" ponci kitajske postojanke s topovskimi granatami in z letalskimi bombami. Po teaieljiti bombni pripravi so napadli z gostimi pehotnimi oddelki z namenom, da bi obkolili Liuhang, kjer je zbrano jedro kitajske armade na tej fronti. Ako bi jim bil uspel ta napad, bi bil Šangaj ob glavno obrambo in bi koj padel Japoncem v roke. Kitajci pa so juneško vzdržali napad in so se morali Japonci po hudih zgubah umakniti. Kitajske čete so iztrgale Japoncem pred severnim šangajskim kolodvorom pred par dnevi zgubljene postojanke in so potisnile Japonce v tem odseku daleč nazaj. Japonci sami priznavajo, da so imeli pri ponesrečeni ofenzivi 1. oktobra 1893 mrtvih in 5673 ranjenih. Kitajci, ki so se samo branili, pa 20.000 mrtvih in 85.000 ranjencev. Najforž bo nasprotno res, ker vsikdar več zgubi napadalec nego branitelj. Japonci v prodiranju na severu Japonska severna armada je prodrla do Futunga, ki leži 60 milj južno od sedanje fronte, in grozi tamkaj se nahajajočim kitajskim oddelkom napad v bok. Mod železnicama Peking—Hankov in Tiencin— Nanking so Japonci že pri trdnjavi Tungvan, katera je že najbrž njihova. Tungvan je 80 km oddaljen od pokrajine Šantung, katero bodo skoraj gotovo Japonci zasedli. Omenjena provinca se še ni odločila, ali bo šla z Japonci, ali pa se bo spustila z njimi v boj.