SLABILO —#iaM»Tieilg ITMM DBLOTOT LfTOl CELJSKEPA OEHJITJI
CELJE, PETEK, 16. NOVEMBRA
LETO VII. — ST. 46 — CENA 15 DIN
I Urejuje uredniški odbor — Odgovorni ureduik
Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna —
Uredništvo in uprava: Celje, Titov trg 3 —
Poštni predal 123 — Telefon: uredništvo
24-23, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-305-T-1-266
pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na-
ročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din
— Izhaja vsak petek — Poštnina plačana
T gotovini — Rokopisov ne vračamo.
Organizacije Zveze borcev bodo aktivne le tedaj,
ce bodo imele dobra in sposobna vodstva
s PLENARNEGA ZASEDANJA OKRAJNEGA ODBORA ZB NOV CELJE
Preteklo soboto je zasedal Okrajni
odbor ZB NOV Celje, na katerega so
bili povabljeni tudi predsedniki in taj-
niki občinskih odborov ZB. Prvo točko
obširnega dnevnega reda je izipolinil
sekretar Okrajnega komiteja ZKS v
Celju itov. Franc Simonič, ki je navzo-
če pritegnil z izredno zanimivim pre-
■davanjem o najaktualnejših političnih
dogodkih v svetu.
Sledilo je ix>ročilo predsednika Okr.
odbora ZB NOV Celje, narodnega he-
roja tov. Ivana Kovačiča-Efenka, ki je
analiziral delo organizacije v zvezi z
najrazličnejšimi problemi.
ZB, so nekatere organizacije uspešno
opravile svojo nalogo. Nekatere orga-
nizacije pa še sploh niso pristopile k
tej nalogi.
ORGANIZACIJE SO PREMALO
SKRBELE ZA BIVŠE BORCE
Z malo izjemami so skoro vse or-
ganizacije ZB pozabile na eno osnov-
nih vprašanj — v kakšnih pogojih da-
nes dela in živi borec NOV in invalid.
Mnogo je še pri nas borcev, ki nimajo
primerne zaposlitve. Se vedno je pri
nas precej ranjenih borcev, ki še do
danes nimajo urejenih invalidnin. Sta-
novanjski problemi — zlasti v večjih
središčih — so zelo kriitični in pereči.
Niso osamljeni primeri, da borci sta-
nujejo v kletnih stanovanjih. Namesto
da bi osnovne organizacije ZB skupno
z občinami reševale to vprašanje, pre-
puščajo to problematiko posamezni-
kom.
V zvezi z vso to problematiko so
člani Okrajnega odbora ZB NOV Sipire-
jeli sklep, da bo treba po vseh podjet-
jih napraviti analizo, koliko borcev je
še nekvalificiranih in tem pomagati do
kvalifikacije. Glede nezaposlenih bor-
cev pa bo treba nemudoma stopiti v
stik s Posredovalnico za delo, da pri-
oritetno zaposli te ljudi.
VEC BO TREBA STORITI ZA
OTROKE PADLIH BORCEV
Za vzgojo otrok padlih borcev in
žrtev fašističnega terorja nekatere ob-
činske organizacije niso nudile dovolj
finančnih sredstev. Da se to ne bi več
ponavljalo, bo treba že pred sprej^et-
jem občinskih proračunov zasigurati
sredstva. V našem okraja imamo vsega
14C0 otrok padlih borcev in žrtev fa-
šističnega terorja. Povprečje štipendij
znaša 2359 din. Člani Okrajnega odbo-
ra ZB NOV so bili mnenja, da bi mo-
ral biti minimum za otroka, ki obiskuje
osnovno šolo ali nižjo gimnazijo, 4500
din, če je otrok doma. Za otroke, ki
obiskujejo srednje in višje šole in ni-
so doma, pa bi se prispevek moral po-
večati na stvarne stroške. Ce znašajo
stvarni stroški v internatu 8000 din ali
več, ne smemo dopustiti, da bi otroci
zaradi predrage oskrbe zapuščali šole
in internate.
Pri raz^pisu štipendij bi bilo prav, da
(Nadaljevanje na drugi strani)
Clani Okrajnega odbora Zveze borcev med zasedanjem plenuma
V PRIPRAVAH ZA OBCNE ZBORE JE TREBA ZAKTIVIZIRATI VSE
ČLANSTVO
Tov. Efenko je dejal, da smo pri nas
že uspeli utrditi občinske odbore, ki že
dobro delajo. Ravno tako že dokaj
uspešno delujejo komisije pri obč. odb.
Zveze borcev. Kj.eir pa te še niso poka-
zale zadovoljivih rezultatov, je gotovo
krivda na občinskih odborih ZB, ki
niso pravilno usmerjale njihovega dela.
Ponekod pa občinski odbori tudi osnov-
nim organizacijam niso nudili zadost-
ne pomoči.
Občne zbore osnovnih organizacij ZB
bo treba zaključiti do konca decembra
t. L, občinske pa do konca januarja
prihodnjega leta.
VISOKO PRIZNANJE CENTRALNEG A .ODBORA ZB JUGOSLAVIJE HO-
ČEMO OCUVATI
Ce kritično in objektivno presodimo
delo organizacij ZB v tem letu, mora-
mo priznati, da je bila'večina organi-
zacij ZB zielo aktivna in je precej sto-
rila za vzgojo svojega članstva. Zato
pa si je tudi naša okrajna organiz.aci-
ja pridobila v prvem polletju tega leta
najvišje priznanje, ki ga ji je za na-
rodni praznik — Dan ^borca — izlkazal
Centralni odbor ZB Jugoslavije. Da
bomo tudi vnaprej očuvali to lepo pri-
znanje, moramo nadvse kritično pre-
soditi tudi delo onih organizacij, ki do-
slej niso pokazale zadovoljivih uspe-
hov. Ponekod je ugotovljeno premalo
političnega dela med članstvom ZB.
Zato je nujno, da bodo naše organiza-
zacije politično aktivne skozi vse leto.
V zvezi z vključevanjem tovarišev,
ki imajo pogoje za sprejem v članstvo
Vsem našim sodelavcem
naročnikom in bralcem
Prihodnja številka našega lista
ne bo izšla v petek, 23. novembra
kot običajno, ampak šele jdan
pred Dnevom republike, v sredo,
28. novembra. Zato (bo Aakrat list
izšel v /večjem obsegu, tako da
naročniki in bralci ne bodo pri-
krajšani pri branju.
To smo bili ptisiljeni storiti za-
radi tega, ker iz tehničnih razlo-
gov in zaradi praznovanja 29.'no-
vembra ne bi bilo uredništvo v
stanju list razposlati. Zato bo pa
pred praznikom izšla dvojna, ob-
sežnejša ištevilka, ,kar bo birez
dvoma ustrezalo tudi našim bral-
cem, ki bodo list prejeli že pred
praznikom.
Ker prihodnji teden list ne bo
izšel, naprošamo vse naše dopis-
nike in sodelavce, da pošljejo ro-
kopise za slavnostno številko v
prvi polovici tedna, in sicer naj-
kasneje do četrtka. V petek in so;
boto prispele dopise bomo upošte-
vali le, če bodo važni in aktualni.
Dopisov, sprejetih po tem roku,
žal ne bomo mogli uvrstiti v slav-
nostno številko lista.
Prosimo naše sodelavce in do-
pisnike, da to upoštevajo.
Uredništvo
CELJSKEGA TEDNIKA
LJUDSKO KOPALIŠČE V
CELJU POSTAJA STVARNOST!
Lokacija ob sotočju Ložn^ce in Sa-
vinje je zelo primerna za tako napra-
vo. Program gradbenih del je razdeljen
na tri obdobja. Prvi del, ki obsega
gradnjo bazena ter črpalnih in čistilnih
naprav, naj bi bil dogotovljen v pri-
hodnjem letu. V drugi etapi bi zgra-
dili kabine, skakalni bazen in uredili
okolje, dočim bi v zadnji fazi postavili
restavracijo, igrišča ter uredili park.
S pripravljalnimi terenskimi deli bo-
do pričeli že v nekaj dneh. Do novega
leta nameravajo urediti dovozno cesto,
pričeti z izkopom bazena ter navažati
zasipni material.
Odbor je prepričan, da bodo mladin-
ski aktivi ter sindikalne organizacije,
kakor vedno, tudi v tej akciji odigrale
odločujočo vlogo. Prvi zgledi so že tu:
Člani kolektiva gradbenega podjetja
»Graditelj« so obljubili, da bodo da-
rovali za gradnjo kopališča 1200 ur de-
la, dočim je drugo podjetje iste stroke
namenilo tej gradnji 2000 ur. Mnogo
celjskih podjetij pa je ponudilo pomoč
s kamionskimi prevozi materiala.
Ob taki moralni in gmotni podpori
ter vsesplošnemu odobravanju široke
celjske javnosti, gradbeni odbor gotovo
ne bo zatajil in bo izpolnil upe javne-
ga mnenja v našem mestu in bližnji
okolici.
Vse kaže, da bo po desetletni preki-
nitvi dela vendar prišlo do uresničitve
zamisli gradnje ljudskega kopališča s
plavalnim bazenom v Celju.
Pred dnevi je zasedal pod predsed-
stvom tov. Jakoba Žena novoustanov-
ljeni gradbeni odbor. Seji sta prisostvo-
vala tudi predsednik OLO v Celju tov.
Riko Jerman in predsednik celjske ob-
čine tov. Andrej Svetek.
Ob realni presoji možnosti mobiliza-
cije za gradnjo potrebnih sredstev, so
prisotni ugotovili, da obstajajo zadovo-
ljivi pogoji, ki jamčijo uspešno izved-
bo te velikopotezne in prepotrebne sa-
nitarno-športne naprave za mesto Ce-
lje. V tem pogledu postavlja odbor na
prvo mesto pripravljenost Celjanov, ki
že od nekdaj težijo za takim kopali-
ščem in so ga v zadnjih desetletjih ob-
čutno pogrešali.
Po vzoru velenjskih prostovoljcev, ki
so regulirali Pako, zgradili športni park
ter številne druge komunalne dobrine,
bo možno ustvariti tak načrt tudi v
našem mestu, saj šteje desetkrat toliko
prebivalcev,- ki smatrajo gradnjo ba-
zena za svojo zadevo. Odbor računa,
da bo njegova akcija sprejeta med
ljudstvom z velikimi simpatijami in
polnim razumevanjem. Posebno navdu-
šena pa bo zanj mladina in vsa športna
javnost.
Zaradi gradnje ljudskega kopa-
lišča pa ne bo v Celju okrnjena
komunalna dejavnost celjske ob-
čine (gradnja stanovanj). Potrebna
sredstva za gradnjo kopališča bo
odbor poskusil dobiti iz pomoči
gospodarskih organizacij in usta-
nov, ki so živo zainteresirane na
močnih in zdravih državljanih,
zavedajoč se, da je delovna spo-
sobnost in spretnost v največji
meri odvisna od fizične sposobno-
sti delovnega človeka.
-»
Maketa bodočega
športnega in
ljudskega kopališča
v Celju
Ukrepi za izboljšanje
življenjskega standarda
v prihodnjem letu
Zvezni svet in Svet proizvajal-
cev Zvezne ljudske skupščine se
bosta sestala 25. novembra k
skupni seji, na kateri bodo raz-
pravljali o temeljnih proporcih
družbenega plana za leto 1957. V
tej zvezi bodo obravnavali vrsto
važnih vprašanj naše ekonomske
politike, kakor so enakomernejši
gospodarski razvoj, investicije,
politika pospeševanja kmetijske
proizvodnje, ukrepi za izboljšanje
družbenega standarda, prometa in
naše plačilne bilance, vse to pa
v skladu s smernicami naše eko-
nomske politike, ki so bile konec
lanskega leta sprejete na razšir-
jenem sestanku Izvršnega komi-
teja ZKJ in na četrtem plenimiu
Zveznega odbora SZDL, kjer so
po ekspozeju tovariša Tita skle-
nili, da se mora naša gospodar-
ska politika v prihodnjem ob-
dobju bolj usmeriti k proizvodnji
potrošnih dobrin in sploh k dvi-
ganju življenjskega standarda.
Pričakujejo, /da bo podpred-
sednik Zveznega izvršnega sveta
Svetozar Vukmanovič v svojem
ekspozeju prikazal med drugim
konkretne možnosti aa. zvišanje
plač oziroma v kakšnem obsegu
se lahko povečajo tarifne postav-
ke za posamezne kategorije de-
lavcev in uslužbencev. Predvideni
so ukrepi, ki naj zagotove ne le
zvišanje plačnih skladov, zlasti
na račun omieijitve invesiticlj, mar-
več tudi dejansko izboljšanje
realnih plač in ne samo nominal-
nih. Med drugim je predvideno
tudi povečanje deleža plač iz do-
bička.	•
Povečanje kupne moči zdaj
omogoča in celo terja naš gospo-
darski razvoj spričo sprememb v
razdelitvi narodnega dohodka in
zlasti spričo zmanjšanja investi-
cij. Za uresničenje teh načrtov pa
je treba seveda v skladu s pove-
čanjem kujjne moči zagotoviti
tudi ustrezno zvišanje blagovnih
skladov. Industrijska proizvodnja
potrošnega blaga se bo prihodnje
leto verjetno povečala za okrog
13%. -Ce še dodamo uvoz indu-
strijskega blaga iz inozemstva, ki
bo še večji kakor letos, bo trg
nedvomno dovolj založen s tem
blagom za široko potrošnjo, tako
da bodo zadovoljene vse potrebe
glede na povečanje kupne moči.
Zlasti važno pa je v tej zvezi tudi
povečanje razpoložljivih skladov
kmetijskih pridelkov za domači
trg. Zato je ob pričakovani po-
vprečni letini lahko računati, da
bomo prihodnje leto začasno
zmanjšali izvoz kmetijskih pri-
delkov (kakor mesa, jajc itd.),
hkrati pa bomo skrbeli za nemo-
teno preskrbo z osnovnimi živili,
to je z moko, mastjo in sladkor-
jem iz uvoza.
Kako so vprašanja, o katerih
bo razpravljala Zvezna ljudska
skupščina, že dozorela za temelji-
tejše reševanje, občuti zdaj prav
vsak delavec in uslužbenec. Naj-
novejši podatki Zveznega zavoda
za statistiko nam sicer potrjujejo.
da se naše gospodarstvo čedalje
bolj stabilizira, vendar se cene
ustaljajo na že prej doseženi
višji ravni. Indeks življenjskih
stroškov štiričlanske delavske dru-
žine je znašal letos v oktobru 104
nasproti 102 v lanskem oktobra
in 91 v oktobru 1954. V dveh letih
so torej življenjski stroški narasli
za 14%. V primerjavi z lanskim
oktobrom so ostali stroški prehra-
ne, obleke in obutve sicer v po-
vprečju nespremenjeni, narasle
pa so cene storitev za 8% in v
manjši meri tudi cene za kurjavo
in za pijače. Kaj pa nam pove
primerjava med gibanjem nomi-
nalnih plač in gibanjem življenj-
skih stroškov, ki se v statistiki
izraža v indeksu realnih plač?
Indeks realnih plač se je do
leta 1954 vsako leto nekoliko dvi-
gal. Leta 1952 je znašal 91 točk,
naslednje leto 93, leta 1954 pa je
s 105 točkami dosegel najvišje
stanje. Nasprotno pa je lani ta
indeks spet padel na 100 in je
letos nekoliko popustil, kajti v
oktobru so bile realne plače za
2% nižje kakor lani v istem me-
secu.
Vzrok za to nazadovanje real-
nih plač moramo iskati predvsem
v naraščanju cen kmetijskih pri-
delkov oziroma v spremenjenem
razmerju med cenami industrij-
skih izdelkov in kmetijskih pri-
delkov, ki je imelo za posledico,
da se je zadnja leta dvigala živ-
ljenjska raven kmetijskega pre-
bivalstva na škodo mestnega.
Kako močno so se od leta 1952
odprle te škarje v korist kmeta,
nam zgovorno priča gibanje in-
deksovr cen proizvajalcev, ki jih
objavlja Zvezni zavod za statisti-
ko. Razvoj teh indeksov nam
kaže, da so od leta 1952 do sep-
tembra t. 1. narasle cene indu-
strijskih izdelkov le za 7,5%,
zato pa so se cene kmetijskih
pridelkov povprečno povečale kar
za 40%. Gornje primerjave nam
hkrati potrjujejo, kako tesno je
vprašanje našega življenjskega
standarda povezano z našim
agrarnim vprašanjem, po drugi
strani pa z vprašanjem produk-
tivnosti dela. Stalno dviganje pro-
duktivnosti bo tudi v bodoče te-
melj, na katerem bomo gradili
naš življenjski standard. Kakor
pa je reis, da so od produktivnosti
dela odvisne naše plače, tako
vplivata obratno tudi sistem in
višina plač na produktivnost. Zato
lahko ob boljši ureditvi plač pri-
čakujemo tudi več uspehov v
smeri dviganja produktivnosti
dela. Kar zadeva investicije, pa
je jasno, da obseg investicij v
okviru narodnega dohodka bi-
stveno vpliva na življenjski stan-
dard, kajti čim večji del narodne-
ga dohodka porabimo za investi-
cije, tem manj ostane za osebno
potrošnjo. Zato moramo v intere-
su zboljšanja življenjske ravni
nadalje držati investicije v ome-
jenem okviru.	S.
(Po »Ljudski pravici)
STRAN 2
16. NOVEMBRA 195« — Stev. 46
Z jedjo raste apetit. Prav tako je
z nečimrnostjo. Cim bolj ji človek stre-
že, tem večje so njene zahteve. Zadnje
čase se mnogo govori o ugledu in časti,
zaradi katere sta Anglija in Francija
potegnili meč iz nožnice in interveni-
rali v Egiptu, da opereta s kolonial-
nega cesarstva madež, prizadejan z na-
cionalizacijo Sueškega prekopa. Sve-
tovni listi so ob tem pisali tudi to, da
je bilo v intervenciji mnogo osebne ne-
čimrnosti obeh predsednikov, torijev-
skega konservativca Edena in sociali-
stičnega Molleta.
Ves svet pa ve, za kaj gre. Ne za za-
ščito življenj in imetja angleških in
jrancoskih državljanov, ne za zagoto-
intev svobodne plovbe po prekopu, ne
za ločitev v vojno zapletenih nasprot-
nikov, marveč zato, da prekop spet za-
sede angleška vojska, ki je morala od-
tod oditi letos 13. junija. S tem sta
Anglija in Francija kršili določila Usta-
novne listine OZN in v svetovni jav-
nosti spet izgubili dobršen kos svojega
moralnega imetja. Pod pritiskom jav-
nega Tjinenja, zaradi stališča OZN, de-
lovanja generalnega sekretarja OZN
Hammarskjolda in še,cela vrsta drugih
činiteljev je bil boj ustavljen. Čete
obeh napadalcev se morajo umakniti,
na nevarnem ozemlju pa bodo nasto-
pili mednarodni varnostni odredi. Pred-
sednik francoske vlade je v parlamen-
tu obžaloval, da se je tako zgodilo, in
odkril morebiti še drugo stran medalje,
ko je rekel, da se je Francija umaknila
zaradi groženj SZ, zaradi omahovanja
Velike Britanije, predvsem pa zaradi
posredovanja ZDA. Ton sovjetske po-
slanice Molletu, Edenu in Ben Gurionu
je moral biti res nezaslišano oster, v
politiki posredovanja pa je moral biti
trden tudi Eisenhower, ki je bil v teh
dneh drugič izvoljen za predsednika
ZDA. Pravijo, da je Stevenson tik pred
volitvami javno odobraval intervencijo
v Egiptu, da bi s tem navezal nase
mase ameriških volivcev. Kaže, da je
napak računal. Velikanska večina lju-
di je za mir, ne za vojne grozote.
Cilj Edena je bil razbiti Egipt in se
po zmagi nad Naserjem vrniti na iz-
gubljene položaje na Srednjem vzhodu
ter jih postaviti na solidnejše temelje.
Čeprav se je zavaroval s frazo, da ima
intervencija strogo omejene cilje, je ta
torijevsko omejeni cilj jasno viden.
Nekaj podobnega je s francoskimi ci-
lji, ki se zapletajo okoli Alžira. Vidijo
se tudi iz pogromov in demonstracij
proti postojankam komunističnih partij
na zapadu in celo v Srednji Evropi,
na Dunaju, kjer je prav razločno za-
renčala fašistična zver.
In uspeh? Plovba po prekopu je
onemogočena, onemogočili je niso Egip-
čani, ampak napadalci. Ce bo trajalo
to nekaj mesecev, bo vsa Evropa ob-
čutila gospodarsko breme, nekatere
države pa ga že močno čutijo. Stroški
za intervencijo pa so že davno presegli
tiste, s katerimi bi Egipt povečal assu-
ansko zbiralnico Nilove vode in sebi
omogočil boljše življenje. Samo fran-
coski korpus na Cipru stane dnevno sto
milijonov frankov brez stroškov za vo-
jaške operacije.
Sueški vozel še dolgo ne bo. raz-
vozlan. Dolga desetletja je pomenil ba-
rometer svetovne gospodarske konjuk-
ture, zdaj pa pomeni preizkušnjo sveta
v delu za pametne in pravične odnose
med narodi, predvsem pa odnose med
malimi in velikimi narodi.
Močno se Suez povezuje z Madžarsko.
V OZN so bile sprejete glede naše se-
verne sosede tri resolucije, katerih ena
obsoja sovjetsko intervencijo, terja ta-
kojšen umik sovjetske vojske in svo-
bodne volitve pod kontrolo OZN. Naš
zastopnik v OZN, ožji celjski rojak, dr.
Brilej, je vsem narodom jasno povedal,
kako gledamo na dogodke preko Dra-
ve. Ni nam vseeno, kako je tam. Smo
zoper vmešavanje tujih sil, smo pa tudi
odločno zoper to, da bi Madžarsko raz-
dejal beli teror in ogrozil ravnotežje
sil v tem delu Evrope in s tem ogro-
žal svetovni mir. Naša država bo vse-
lej podpirala program neodvisnosti in
suverenosti nove madžarske vlade, ker
je to program resnične socialistične po-
litike. Nam je mnogo na tem,, da v
.mednarodnih odnosih zavladajo leni-
nistična načela, mnogo na tem, da se
zavaruje demokratizacija socialističnih
držav in vse, kar je z njo v zvezi.
IZ ŠALEŠKE DOLINE
sola za odrasle v sostanju
2e deluje
V Šoštanju je že pričela z deJoan šola
za odrasle. Prijavljenih je okrog 60
delavcev in uslužbencev, največ iz pod-
jetij lesnega industrijskega kom^binata,
tovarne usnja, galanterije, nadalje iz
občinskega ljudskega odbora in dru-
god.
velenjska
kmetijsko-gospodarska sola
uspešna
Podobno kot v preteklem zimekem
času ie tudi letos pričela z deJom kme-
tijsko-gospodarska šola v Velenju. Za-
nimanje za pooik je letos neprimerno
večje, sai se je v prvi letnik vpisalo
35, v drugi pa 15 mladincev in mla-
dink. Soli nudi precej pomoči domača
kmetijska zadruga.
Stanje zdravilišča Rogaška
Slatina je kritično
Svet za turizem pri Okrajnem ljudskem odbuni v Celju Je *e diii
razpiravljal o^ problematiki zdravilišča Ro.gaška Slatina. Popolna uredi-
tev zdravilišča bi stala preko milijarde din. Številke so offromne, toda
realne. Za reševanje problema bo treba pristopiti k načrtni ureditvi.
Načrt bo vseboval postopno urejevanje po daločenem prioritetnem za-
poredju.
Zdravilišče Rogaška Slatina obstaja
že skoro 300 let. Obnavljali so ga v
presledkih približno na vsakih 50 let.
Naprave in objekti zdravilišča, ki še
danes služijo svojemu namenu, so bili
moderni morda pred 50 leti, v današ-
njih zahtevah sodobne terapevtike in
modernega turi2ina pa' ne odgovarjajo
X)otrebam.
Po drugi svetovni vojni je okupator
ob umiku zapustil žalostno dediščino
na inventarju in objektih zdravilišča.
Zvezna in repirbliška sredstva v letih
1949—1951 so delno pripomogla k uspo-
sobitvi nekaterih objektov in izvedbi
kaptažnih del na vrelčnem področju.
Ker je za Rogaško Slatino in njene
zdravilne vrelce vedno več zanimanja
doma in v svetu, je nujno, da to zdra-
vilišče sodobno uredimo, da bo dobilo
sloves, ki ga po pravici zasluži.
ZARADI MNOGIH NEDOSTATKOV ZNASA IZPAD PRI USTVARJANJU
NARODNEGA DOHODKA LETNO 158 MILIJONOV DINARJEV
Stanje nekaterih hotelskih zgradb
nudi porazno sliko. Sedem hotelskih
objektov nima tekoče vode. Pitna voda
v sušnih letih ne zadošča potrebam po-
trošnje. Zdraviliški objekti, ki služijo
potrebam zdravstva, so v zelo slabem
stanju. Poslopje hidroterapije bi bilo
treba porušiti, ker so nosilni zidovi za-
radi dotrajanih parnih instalacij pre-
pereli in v razsulu. Vložene investicije
pri kaptaži vrelcev bodo svojo eko-
nomsko upravičenost dosegle z nadalj-
njimi investicijami, ko bo ob novih
vrelcih treba nujno postaviti sodobrie
pivnice in polnilnice. Dosedanja za-
starela mehanizacija Omogoča polnitev
le 2 in pol milijona steklenic letno, pri
tem pa odteče v kanal prelco 5 milijo-
nov litrov vode letno. To znaša lOO
milijonov din letne zgube na narodnem
premoženju.
Pcrazno sliko prikazuje tudi stanje
nastanitvenih prostorov. V primer-
javi s predvojno zmogljivostjo znaša
izpad na ležiščih približno 28 odstot-
kov. Vzrok izpada je treba iskati v
dotrajanih stavbah, nekaj sob .pa so
zasedli stalni stanovalci.
Zi;radi dotrajanosti in nesodobne
ureditve je tudi obstoječi del gostin-
skih objektov izpadel iz kategorizacije
hotelov in se je vrednost sob zmanj-
šala povprečno za 50 odstotkov, kar
pomeni v letu 1956 finančni izpad 26
milijonov din. Izpad 625 ležišč pa po-
vzroča v dveh mesecih glavne sezone
približno 30 milijonov din izgube.
Organizacije ZB bodo aktivne le tedaj,
če bodo imele dobra in sposobna vodstva
(Nadiiljevanje g 1. strani)
bi se osnovme- organizacije povezale z
raznimi r)odjetji, ki bi naj vzela v svoj
proračun tudi nekaj teh štipendistov.
Opaža se tudi, da je na visokih šolah:
malo štipendistov iz delavskih družin.
Zato bo treba v bodoče tudi delavske-
mu otroku omogočiti višješolsko iz-
obrazbo. Več teh otrok bi lahko pre-
vzela podj:etia, ki dostikrat štipendirajo
takšne ljudi, ki tega ne zaslužijo.
Tudi okrajna komsiija ima često tež-
ko stališče, komu od zaprošenik kan-
didatov nai prisodi štipen^dijo, ker ji
pri tem premalo pomagajo osnovne or-
ganizacije ZB. Na same karafkteristike
se dostdfcat ni zanesti, saj so znani
primeri, da prosilci sami napišejo- iita-
rakteristike in pridejo k mlacfinMhi
organizaciji samo po štampiljko.
Glede vključevanja mladine-otrok
padlih borcev v poklice je buo: vr na-
em okraju tudi precej zamujenega.
Kljub temu, da je okrajni cdi>or ZB
dal osnovnim organizacijam ZB pra-
vočasno smernice, se je to vprašanje
zavleklo v počitniške dni in. potem je
bilo nemogoče vključiti vse otroke. Ta-
ko je ostalo v oki-aju še 60 otrok ne-
vklj učenih v delo. Zato bo treba letos
mnogo prej pristopiti k temu delu. Ta-
ko bomo lahko že do zaključka šolske-
ga leta v sodelovanju s posredovalnic«
za delo in vodstvi podjetij priprariJi
sigm-na mesta tej mladini.
TUDI Z ZBIRANJEM ZGODOVINSKEGA GRADIVA BO TREBA POHITETI
Pri zbiranj'« zgodovinskega gradiva
nismo imeli posebnih uspvehov. Se ved-
no niso vse organizacije napisale živ-
ljenjepisov vseh padlih borcev ih žrtev
fašizma ter kronik. Spomini bledijo ih
ne smemo več čakati. Skrajni čas bi že
bil, da bi tudi Obč. odbor ZB~ Mozirje
dobil tovariš, ki bi preko zime zbrali
zgodovinsko gradivo Savinjske: doline,,
da bi vsaj ptrihodnje leto skupno s Šo-
štanjem izdali knjigo.
Nujno boj treba pozimi zibirati vse po-
datke, do konca februarja pa. zaključiti
živ/ijenjepise vseh padlih borcev. Ne-
katere občine že imajo žiVljenjepine
zbrane, toda so zelo pomanjkljivi.
Pri pisanju kronik naj bi sodelovali
vsi borci tistega terena. Kroniko naj
u^-edi človek, ki zna živo pripovedo-
^laiti oziroma pisati. Pisanjie kronik bi
moralo biti zaključeno do meseca ju-
nija prihodnjega leta. Spominske knji-
ge nai bi se uredile samo tam,, kjer je
bilo do 50 žrtev. Prihodnje leto bo po-
trebno urediti tudi grobi.šča v Zgornji
Savinjski dolini in Dobrovljah. Za iz-
vršitev te naloge naj bi p.ri obcinsldk
odborih Žalec in Mozirje čimprej po-
stavili iniciativne odtjore.
nekaj perecih probt^mov bo
LASTNIMI
Od mnogih problemov ta zdravilišče
lahko IZ lastnih sredstev rešilo adasp-
tacije manjšega značaja^ obstajajo pa
tudi potrebe, ki jih brez pomoči občin-
skih, okrajnih, republiških ali eelo
zveznih organov ne ba mogoče rešiti.
Med investicijami zavoda je treba
predSvsem rešiti vprašanje postavitve
prowz.orične pivnice. Ker so novi. vrel-
ci žzpeljani samo do površine zemlje.
LAHKO ZDRAVILIŠČE RESILO Z
SREDSTVI
je nujno urediti tudi ves nadzemni ded.'
Predvsem bi' bilo treba postaviti pro-
vizorične pivnice iii jih med seboj po-
vezati s pokritimi hcdniki.
Zavod ibi sam uredil tudi stavbo hi-
droterapije, ki je v izredno slabem
stanju. Prav tako so zastareli vsi apa-
rati, ki so bili nabavljeni leta 1904 ta
so danes skoro že neuporabni. Ce ho-
(Nadaijevanje na 3. sitranft
Po slabi družbi rada glava boli...
Madžarski
JE POTREBEN MIR
Budimpešta, kakor tudi druga mesta in
kraji Madžarske so še pred dnevi ka-
zali pr3tresljivo sliko hudih nemirov in
pobojev. Med redkimi slikami, ki jih
svet s tesnobo zasleduje v tisku, je tudi
tale prizor. Dvoje tragično preminulih
ljudi leži cb razbitem oklopnem vozi-
lu na eni budimpeštanskih ulic.
Vlada .Kadarja si je postavila kot
eno najvažnejših nalog upostavljanje
reda in miru, da bi država lahko nor-
malno funkcionirala na vseh področjih
javnega življenja. Vrnitev delovnih
ljudi v podjetja in ustanove predstav-
lja ne samo najbolj koristen ukrep za
zdravljenje ran na političnem, gospo-
darskem in kulturnem življenju drža-
ve, temveč tudi edini pogoj, da se one-
mogočijo reakcionarni in šovinistični
elementi, ki še vedno predstavljajo ne-
varnost za igradnjo socializma t tej
deželi.
Vlada Kadarja bo v tem prav goto-
vo uspela. Predpogoj za uspešno izva-
janje programa vlade je predvsem v
ohranitvi miru po vsej Madžarski. Ta
program, ki je odločno zasnovan na
antistalinizmu, na socialistični demo-
kraciji, nacionalni neodvisnosti in su-
verenosti, delavskemu upravljanju in
zakonitosti — je odraz zahtev madžar-
skih množic iz prvih dni demonstracij
in oborožene vstaje. Takšen program
vlade mora prej ali pozneje vliti novo
zaupanje madžarskim delovnim ljudem,
ki se zavzemajo za pozitiven, demokra-
tičen in socialističen razvoj svoje de-
žele.
Združeni narodi so se nekajkrat ba-
vili z vprašanjem Maržarske. Situacijo
na Madžarskem so v obilni meri izko-
ristilo tudi nekatere države, predvsem
Francija in Velika Britanija, da bi ta-
ko obrnile pozornost javnosti od do-
godkov na Bližnjem vzhodu.
L. J.
Premirje v Egiptu
Vojna proti Egiptu je zaenkrat kon-
čana. Ostala pa je negotovost, polna
novih groženj in verjetno se lahko na-
dejamo dolge perspektive diplomatskih
zapletov okoli problemov, ki jih je
agresija navrgla na že tako velil^ kup
nerešenih vprašanj Bližnjega Vzhoda.
Več elementov je narekovalo prekini-
tev ognja in težko je ločiti ene od dru-
gih: odpor egiptovske armade in ljud-
stva proti desantnim četam dveh za-
padriih sil, ki so s tem izgubile upanje
v bliskovito osvajanje Egipta in v pa-
dec Naserjeve vlade; ogorčen pritisk
Združenih narodov, kjer se še nikdar
v zgodovini te mednarodne organizaci-
je ni zbralo toliko držav, ki so obso-
dile . agresijo in postavile na zatožno
klop Veliko Britanijo, Francijo in Iz-
rael; močan odpor britanske javnosti
proti britanski vladi; resno opozorilo
sovjetske vlade dvem zapadnim silam
in Izraelu, v katerem je jasno poudar-
jena pripravljenost Sovjetske zveze, da
se zoperstavi agresorjem in končno
dejstvo, da so francosko-britanski na-
padalci deloma uspeli v strateški za-
misli, da dovedejo svoje čete na pod-
ročje Sueškega prekopa.
Zdaj so dogodki prišli v fazo, ko je
treba sklepe Generalne skupščine o
umiku izraelskih, britanskih in franco-
skih sil z egiptovskega ozemlja izvršiti,
da bi »mednarodne čete OZN« prevzele
funkojjo čuvarja miru med Izraelom
in Egiptom. Medtem pa je treba vse-
kakor pričakovati, da agresorji ne bo-
do tako lahko pustili iz rok zasedenih
področij. Na takšno ponovno kršenje
sklepov Združenih narodov s strani
Velike Britanije in Francije kaže tudi
dejstvo, da je celotna akcija napadal-
cev bila dobro pripravljena z name-
nom, da se omogoči njihova prisotnost
na tem področju. Vsi postopki dreh
zapadnih sil, ki so že od samega za-
četka agresije nesramno ignorirale skle-
pe OZN, ter javne izjave najvišjih iz-
raelskih predstavnikov, da Izrael ne bo
priznal staro demarkacijsko črto, ki je
bila odrejena z izraelsko-egiptovsko
mirovno pogodbo — dajo slutili, da za-
misel Združenih narodov ne bo ustvar-
jena brez težav.
Slabost mehanizma združenih ncux>-
dov je prišla v teh nekaj dneh, ki so
bili usodepolni za malo in neodvisno
državo, do polnega izraza. Vendar se
hkrati postavlja vprašanje: Kaj bi se
zgodilo, če Združenih narodov sploh ne
bi bilo? Z agresijo bi vsekakor nada-
ljevali. Zato bodo vsi narodi izvlekli
iz sedanje situacije zaključke, da je
stalno prizadevanje za izpopolnjevanje
vseh instrumentov združenih narodov
— imperativ današnjih dni in garan-
cija, da se pohlep velikih, oboroženih
narodov ne bi obrnil ob neki drugi pri-
liki proti drugim nezavarovanim deže-
lam.
Egipt je izgubil del svojega ozemlja,
toda morala egiptovskih votjakov in
državljanov je prestala težke preiz-
kušnje. K temu je precej pripomogla
podpora skoraj vse svetovne javnosti.
Karakteristično je predvsem to, da je
solidarnost proti agresiji z veliko brzi-
no prehajala prek vseh umetno na-
pravljenih »blokovskih« mej. Dogodilo
se je, da so skoraj vse članice atlant-
skega pakta, pakta za jugovzhodno
Azijo ter bagdadskega pakta z lahkoto
prešle preko odredb teh paktov in so
se znašle na strani žrtve agresorja. V
britanski skupnosti narodov je prišlo
do trenja, tako da so laburistični vo-
ditelji že predvidevali možnost razpa-
danja »družine« britanske skupnosti.
Pred mesecem je bil Po rt Said eno ie-
med najbolj živahnih lušikih mest f
svetu. Skozi to luko so plule ladje r
Sueški prekop v smeri Daljnega v^o-
da, ipo nrekojpu v obratni smeri pa s*
njihove sirene pozdriivljale Sredozem-
sko morje, ki obliva južni del Evrope.
Mesto je zraslo v zadnjih desetletjifi,
je moderno, tako da se v ničemer ne
razlikuje od drugih svetovnih luk. —
V dneh anglo-trancoske agresije pa »e
je mesto prelevilo v pogorišče, v kom-
pleks porušendh stavb, v prizorišče naj-
bolj srditih bojev. Na sliki vidimo eno
izmed ulic Port Saida, ki kaže žalostne
posledice tega gusarskega napada nB
svobodo mlade egiptovske države.
16. NOVEMBRA 1956 — Stev. 46 3 STRAN
Vec pozornosti delavski mladini
s TRETJEGA PI.ENCMA OK L.MS V CELJT
Preteklo ^nedeljo je bil v Celju tretji razširjeni plenum Okrajmega
komiteja Ljudske mludilne Slovenije za celjski okraj. Plenum je vodil
predsednik tov. Stane Ravljen, med gosti pa so bili tudi sekiretar OK
ZKS Celje tov. Franc Simonič ter člana CK LMS tov. Rudi Bregau- iti
B<»žo Jurak. Glavna obravnava tretjega plenuma je bila pcKvečena de-
lavski mladini in njenim organizacijam v tovarnah in podjetjih.
IzičiTJnD ,poročilo o tem vprašanju je
član predsedsitva OK LMS Celje
tov. Igor Lotrič. O stanju in proble-
mih, ki jih je v poročilu nanizal, po-
vzemamo, da se je delo mladine po to-
varnah in podjetjih dobro odvijalo, po-
sebno v času do Tedna ljudske mladi-
ne. Delavska mladina je bila v tem ob-
dobju posebno aktivna, saj je obravna-
Tala vrs/to svojih problemov, se vklju-
čerala v organe upravljanja ter prire-
jala vrsto predavanj, kulturnih in za-
bavnih prireditev. Omenimo naj le, da
je sedaj v delavskih svetih že preko
300 mladincev, v upravnih odborih pa
•krog 100 ter so zaenkrat le tri pod-
jetja. kjer ni v organih samouprav-
ljanja nobenega mladinca. Povsod so
te us(pešno zastopali težnje mladine ter
jo na drugi strani seznanjali z delom
teh organov.
V splošnem pa kaže poznejše obdob-
je precejšnje nazadovanje mladinskih
organizacij delavske mladine. Pred-
vsem je nezadovoljivo vključevanje v
osnovne organizacije, kjer ni zajetih
niti polovica mladincev. Ideološko po-
litično delo se v zadnjem času redko
organizira, pa četudi mladina kaže za
to zanimanje. Ne samo zabava, tudi
izobraževanje so težnje mladih ljudi.
Mnogokje je razvedrilo edini smoter
mladinskega dela. Seveda pa so v tem
pogledu tudi pohvalne izjeme, ki pa so
zaenkrat še vedno izjeme. Ponekod se
vsi mladinci niti ne morejo ses)tati, ker
je ponekod precej upravičenih (vožnja
na delo), še več i>a neupravičenih iz-
govorov (nezanimanje).
Organizacije še niso popolnoma raz-
čisitile pojma, kaj je klub mladih pro-
izvajalcev in kakšne so dejanske naloge.
Posledica takšnega stanja je mrtvilo v
klubih, ko pa so nekateri že dobro
pričeli delati. Sedaj je aktiven edino
le še klub v rudniku lignita Velenje.
Precej krivde zaradi takšnega stanja
je tudi v CK LMS. ki ni dal nekih do-
ločeriih in točnih misli glede organiza-
>cije in dela aktivov mladih proizvajal-
cev.
V po]X>čilu je med drugim navedena
tudi premajhna skrb za mladega de-
lavca in vajenca, kot so stanovanja,
rirehrana, strokovno izobraževanje in
drago. Ob koncu pa predlaga nekatere
ukrepe, ki naj vplivajo na izboljšanje
stanja med delavsko mladino in orga-
nizacijo Ljudske mladine v celjskem
okraju.
Obširna in razgibana razprava je še
bolj dopolnila podano poročilo. Tako
so med drugimi govorili tov. Gaspari o
klubih mladih proizvajalcev, o stro-
kovni vzgoji mladine ter o vprašanju
skrbi za prehrano in stanovanja. Tov.
Drole je povedal o izkušnjah celjske
delavsike mladine v udeležbi in uve-
ljavljanju v delavskem samoupravlja-
nju. Gl^e vključevanja mladine v or-
ganizacije, in to na ^erenu ali v tovar-
ni, je povedal svoje mnenje tov. Gra-
dišnik. Sodelovali so še drugi, med
njimi član CK LMS tov. Bregar, ki je
dal nekaj koristnih napotkov za bodo-
če delo med delavsko mladino. Pred-
vsem je pohvalil Okrajni komite LMS
v Celju, da tudi tej mladini posveča
tolikšno pozornost. Že sedaj pa lahko
ugotovimo, da sta tako poročilo kot
tudi razprava daJa vrsto dobrih skle-
FK>v, da se bo delo mladinske organiza-
cije med delavsko mladino v bodoče
izboljšalo.
Na plenumu so poleg ostalih tekočih
zadev govorili tudi o letnih konferen-
cah mladinske organizacije v celjskem
okraju. Sklenili so, da se mor.-^jo kon-
ference po osnovnih organizacijah —
aktivih zaključiti najkasneje do 1. de-
cembra, občinske konference pa do 1.
januarja. Zbranim mladincem je go-
voril tudi tov. Simonič, ki je obrazlo-
žil najnovejše zunanjepolitične dogod-
ke.
Člani okrajnega odbora Ljudske mladine med posvetom pred začetkom
plenuma
Uslužbenci celjsfeegii ..Železninarja" pred sodiščem
Na Okrožnem aodiščii v Celju se je danes začela obravnava proti sku-
pini škodljivcev, uslužbencev trgovskega podjetja »Zelezninar« v Celju.
Razpravo vodi sodnik tov. Mikec. Kaznivih dejanj so obtoženi: Ivan Kro-
pič, trgovski pomočnik »Železninarja«, Viktor Sinkovič, vršilec dolž-
nosti direktorja podjetja, Otmar Cvikl, trgovski pomočnik, Ivan Zuraj
iz Žalca, komercialist celjske »Kovinotehne«, Vladimir Pavšar, trgovski
pomočnik »Kovinotehne«, Matilda Feldin, blagajničarka »Železninarja«,
Leopold Dolinšek, strojni tehnik, zaposlen pri »Hidromontaži«, Maribor.
V trgovskem podjetju »Zelezninar«
v Celju je revizija v lanskem letu ugo-
tovila ogromne presežke, ki pa prav-
zaprav niso bili nikjer evidentirani.
Viški so znašali preko 20 milijonov di-
narjev. Nastali pa so na ta način, ker
so v trgovini — še pred izvršeno kal-
kulacijo cene — blago draže prodajali.
Uslužbenci podjetja so s temi viški, ki
so bili izžeti od potrošnikov, »svobodno
gospodarili« in se zaradi težkih kazen-
skih prekrškov znašli te dni na zatožni
klopi.
Po dolgotrajni temeljiti preiskavi je
bilo zbrano obsežno dokazno gradivo
in 31 strani obsegajoča obtožnica očita
obtožencem vrsto težkih kaznivih de-
janj na škodo družbe.
Ivan Kropič, trgovski pomočnik in
Viktor Sinkovič, vršilec dolžnosti di-
rektorja, sta obtožena težkega kazni-
vega dejanja g r a b e ž i, saj sta si po
navedbah obtožnice skupno, deloma pa
posamič prisvojila od začetka leta 1953
do konec leta 1955 iz sredstev podjetja
najmanj za 2 milijona 247.383 din raz-
ličnega blaga in denarja. Ciste gotovi-
ne sta si prilastila najmanj 1 milijon
440.000 dinarjev. Ta denar sta dobila za
prodane peči in štedilnike, ne da bi ga
po redni poti oddala blagajničarki.
Kropič je pri tem dajal kupcem nakup-
ni blok le v enem primerku, drugega,
s katerim bi moral kupec pri blagajni
poravnati svoj račun, pa sploh ni iz-
stavil. Denar sta si obdolženca med se-
boj porazdelila. Obtožnica navaja, da
si je na ta način Kropič obdržal 240.000
din, Sinkovič pa 1 milijon 200.000 di-
narjev. Preiskovalni organi so našli v
Sinkovičevem stanovanju domala še ves
denar, pa tudi stvari, ki jih je zanj
kupil (13 raznih ur priznanih znamk —
med njimi 9 zlatih — zlate prstane, ve-
rižice, zlatnike in podobno). 300.000
dinarjev pa je Sinkovič pod tujimi
imeni naložil v hranilne knjižice.
To blago je bilo najmanj 23.000 din več
vredno kot vloženo. Vladimirju Pav-
šarju pa je Sinkovič iz trgovine brez-
plačno izročil 120 obložnih ploščic, 39
kg pocinkanih cevi, 1000 kg cementa,
električno blazino, 135 kg pocinkane
pločevine, 3 pipe in vodno črpalko. Od
soobtoženega Cvikla pa je Pavšar v
istem času prejel še drug material, ki
ga je potreboval pri gradnji svoje hiše.
Tudi blagajničarki »Železninarja«,
Matildi Feldin obtožnica očita kaznivo
dejanje, ker si je v tem času obdržala
NOVOSTI CELJSKE FOLKLORE:
ŽelezninarskLO Rolo
— Mi se imamo radi, radi, radi radi...
Poleg tega sta Kropič in Sinkovič v
trgovini vzela različnega blaga za naj-
manj 800.000 din. Z ukradenim blagom
je Kropič v svoji hiši opremil stano-
vanje za trgovskega pomočnika Otmar-
ja Cvikla, ki je pri odnašanju tega bla-
ga tudi sam sodeloval.
V svoji »velikodušnosti« sta obtožen-
ca nakradeno blago podarjala tudi
drugim. Tako sta darovala kar 5 no-
vih koles znamke »Rog«, 5 štedilnikov,
razne električne kuhalnike, kopalne ka-
di itd.
Pri poneverbah na škodo »Že-
lezninarja« pa so bili udeleženi: Otmar
Cvikl, Vinko Zuraj, Vladimir Pavšar in
Matilda Feldin. Otmar Cvikl, ki je med
odsotnostjo nadomeščal Sinkoviča, si je
iz trgovine prilastil raznega blaga v
vrednosti preko 343.000 din. Kot Kro-
pič, je tudi ta obtoženec nakradeno
blago podarjal drugim osebam. Skupno
s Kropičem je Cvikl vzel v trgovini za
preko 193.000 din raznih potrebščin, s
katerimi sta opremila stanovanje v
Kropičevi vili.
Pri teh poneverbah je kot sokrivec
sodeloval tudi Vinko Zuraj iz Žalca,
komercialist celjske »Kovinotehne«, ki
je Cvikla nagovoril, da mu je dal v za-
meno za nekatere kovine drugega prak-
tičnega materiala, last »Železninarja«.
10.000 dinarjev, namesto da bi jih vlo-
žila v blagajno.
Nadalje trdi obtožnica, da so Ivan
Kropič, Viktor Sinkovič, Otmar Cvikl
in Vladimir Pavšar zlorablj ali
uradni položaj. Ker »Zelezninar«
ni imel pravice za komisijsko prodajo
blaga, zato si je Kropič sam prilastil
to pravico, ker je pri tem mastno za-
služil. Prevzemal je od raznih strank
rabljene stvari in jih posebej prodajal
v trgovini. Za to delo je s provizijami
in nagradami zaslužil najmanj 300.000
dinarjev. Sinkovič in Cvikl sta znatno
pod ceno prodajala raznim strankam
blago iz trgovine. Tako je n. pr. Cvikl
za 20 kg polivinila zaračunal stranki
le 2500 din, medtem ko bi dejanski ra-
čun moral znašati 27.090 dinarjev. Pav-
šar pa je kot šef prodajnega oddelka
»Kovinotehne« Sinkoviču prodal 396
terasnih ploščic in jih namesto po 36
din zaračunal le po 10 din.
Viktor Sinkovič in Otmar Cvikl sta
poleg navedenega obtožena tudi pod-
kupovanja. Prvi obtoženec je nam-
reč kupil stanovanje, katerega pa sta
še koristili dve stranki. Da bi jih iz-
rinil in se lahko čimprej sam vselil,
je podkupil Ivana Laha, uslužbenca
stanovanjske uprave celjske občine.
Obljubil mu je nagrado (kuhinjsko
tehtnico, jedilni pribor, električni briv-
ski aparat in vodno črpalko) in mu jo
delno pred, delno pa po vselitvi tudi
izročil. Prav tako se je v »stanovanj-
skih težavah« tudi Otmar Cvikl obrnil
na uslužbenca Laha in ga za pospešene
intervencije tudi nagradil z različnim
orodjem iz trgovine. (Lah se bo za
prejeti podkupnini in drugih prestop-
kov posebej zagovarjal).
Viktor Sinkovič je obtožen tudi po-
nareditve uradne listine, ko
je hotel presežke v »Zelezninarju« pri-
kriti pred.družbo. Zato je ob inventuri
julija meseca 1955. leta odredil, da niso
vpisali v popisno polo približno za 4
milijone 650.000 din blaga. Isto je po-
novil pri januarski inventuri 1956, le
da je to pot prikrito vrednost zvišal
še za preko 2 milijona 253.000 din. Vsa
dejstva kažejo, da je bilo blago na-
menoma izpuščeno iz popisa, da bi se
škodljivci »Železninarja« lahko še v bo-
doče posluževali teh presežkov, če jim
preiskava ne bi prekrižala načrtov.
Po navedbah obtožnice so se obto-
ženci zapletli tudi v goljufije. Delo-
vodja pri podjetju »Hidromontaža« v
Mariboru Leopold Dolinšek je. pri »Ze-
lezninarju« za svoje podjetje naročal
različen gradbeni material. Sinkovič in
Cvikl sta mu za Hidromontažo sestavila
račune za blago, ki sploh ni bilo kup-
ljeno. Dolinšku pa sta za isto vrednost
izročila drugo blago za lastne potrebe.
Tako je Dolinšek svoje podjetje ogolju-
fal za preko 133.000 din.
Končno je Viktor Sinkovič obtožen še
pomoči pri tatvini železa v Železar-
ni Store, ki jo je izvršil Maks Drob-
njak (Drobnjak je za kazniva dejanja
posebej obtožen). Sinkovič je za njega
izstavil račun za preko 586.000 dinarjev.
Od tega je izročil Drobnjaku le 98.000
din, z ostalo, skoro polmilijonsko vsoto
pa se je okoristil sam.
Za razpravo proti navedenim škod-
ljivcem, ki je začela v petek in bo za-
ključena v torek, se zanima vsa celjska
javnost. Ljudstvo pričakuje, da bodo
storilci prejeli strogo in pravično kazen.
O poteku razprave in končni sodbi bo-
mo poročali v prihodnji številki našega
lista.
Planinci iz Rimskih Toplic
bodo uredili kočo
na Kopitniku
Eno najbolj delavnih društev v Rim-
skih Toplicah je prav gotovo Planinsko
društvo. To društvo je lani štelo okoli
50 članov, letos se je pa njih število
povečalo še za enkrat toliko. V dru-
štvu so včlanjeni stari in mladi, dijaki,
delavci in nameščenci.
Na Kopitniku (914 m), kjer raste naj-
raznovrstnejša flora, si namei::avajo
urediti prijetno zatočišče, ki bo služilo
tudi lovcem. V ta namen so že obnovili
zapuščeno kmečko domačijo rla Kopit-
niku. Marljivi planinci so vložili veliko
število prostovoljnih ur dela, saj je
bilo treba pokriti s skodljami streho,
prepleskati ter urediti sobo in kuhinjo
ter popraviti in očistiti zapuščeni vod-
njak.	p_
Stanje Zdravilišča
Rogaška Slatina — kritično
(Nadaljevanje z 2. strani)
čejo slediti napredku balneologije, mo-
rajo nabaviti sodobne terapevtične apa-
rate. Nadalje bo treba urediti sanitar-
ne naprave v nalivakiici. Od vseh
objektov je hotel Stirija najstarejši in
najbolj dotrajan. Urejena fasada bo iz-
boljšala pomanjkljivi zunanji videz v
središču zdravilišča. Zavod bi lahko z
lastnimi sredstvi nabavil tudi nove ka-
lorične naprave za gretje vode v
Stros3mayerjevem domu, adaptiral nad-
zidek za centralno recepcijo, izvršil sa-
nacijo hotela Boč, renoviral pralnico,
ki je v skrajno slabem stanju in do-
polnil pomanjkljivo opremo v hotelih.
Za izvršitev navedenih del bi zdravili-
šče potrebovalo vsega okrog 48 mili-
jonov din.
ZA VEČJE INVESTICIJE BI POTREBOVALI PREKO MILIJARDO DIN
Poleg investicij, ki bi jih finansiral
zavod ^m, pa je prav tako nujna po-
polna ureditev vseh zdraviliških na-
prav — preureditev centralne kurja-
ve, novogradnja hidroterapije, nalival-
nice, notranja adaptacija hotela Stirija
in Zagrebškega doma. Za izvršitev teh
načrtov bi potrebovali milijardo in 7
milijonov din.
Ker je zdravilišče Rogaška Slatina
objekt jugoslovanskega odnosno evrop-
skega značaja, je zainteresirana vsa
jugoslovanska skupnost, da se tako
zdravilišče obdrži na nivoju, ki ustreza
njegovemu poslovnemu namenu
KOMUNALNI PROBLEMI
Med najbolj pereče probleme spada
vsekakor vprašanje zmogljivosti vodo-
voda in njegovih napeljav. Ta pro-
blem se pojavlja več ali manj v vsem
razvoju zdravilišča. Kriza pri vodo-
vodnih napravah je prišla še bolj do
izraza s širitvijo steklarne v Rogaški
Slatini. V sušnih letih je pomanjkanje
vode tako pereče, da je treba v sezoni
v nočnih urah vodo zapirati, kar povz-
roča neprijetne nevšečnosti v hotelih.
Nemogoče si je zamisliti vsak nadalj-
nji razvoj zdravilišča, dokler se ne reši
ta osnovni problem — pomanjkanje
pitne vode.
Postopoma bo treba obnoviti tudi ka-
nalizacijo padavinskih voda in fekalij.
Velik del kanalizacije je grajen iz ope-
ke, ki pa zaradi starosti že razpada in
s tem onemogoča redni odtok vode.
Zdraviliški okraj Rogaška Slatina tudi
nima javnih stranišč.
Rogaška Slatina ima v načrtu tudi
preusmeritev tranzitne ceste II. reda,
ki pelje danes skozi središče zdravi-
liškega kraja. Prestavitev ceste je
predvidena tudi v urbanističnem načr-
tu, tako da bi ta cesta potekala ob des-
ni strani železniške proge Celje—Ro-
gatec.
Nujnost pa tudi terja, da v Rogaški
Slatini postavijo nov zdravstveni dom,
ki bi vseboval naslednje edinice: sek-
torsko ambulanto z interno in kirur-
ško ordinacijo, zobno ambulanto, dis-
panzer za nosečnice in dojenčke, pro-
tituberkulozni dispanzer, laboratorij za
preiskovanje živil in reševalno posta-
jo.
Končno bo treba Rogaški Slatini tudi
zagotoviti sredstva za gradnjo stano-
vanj ljudem, ki danes zasedajo okrog
300 hotelskih sob ter sredstva za grad-
njo šole in kina.
Člani sveta za turizem pri OLO Ce-
lje so na svoji seji izvolili posebno ko-
misijo, ki bo še enkrat v podrobnostih
proučUa problem Rogaške Slatine,
opredelila bližnje in daljne naloge ter
v skladu s perspektivami urbanistič-
nega načrta izdelala ustrezne predloge.
Prihodnje leto 200 novih
stanovanj v Celju?
Pretekli teden so na redni seji Sveta
za gradnje in komunalne zadeve pri
celjski mestni občini med drugim raz-
pravljali o programu, kako bomo pri-
hodnje leto porazdelili sredstva iz skla-
da za stanovanjsko izgradnjo. O načrtu
so že predhodno podrobneje razprav-
ljali na občinskem ljudskem odboru.
Ze sam načrt razodeva, da Celje stremi
za cenenimi in kar najbolj racionalni-
mi načini gradenj novih stanovanj.
Predvideno je, da se bo prispevek za
stanovanjski sklad od današnjih 10 od-
stotkov povečal na 15%. V tem primeru
bodo na območju celjske občine zbrali
v ta sklad 300 milijonov dinarjev. Ra-
zen tega imajo zasebni graditelji, ki že-
lijo prihodnje leto najeti posojilo, last-
nih sredstev v skupni višini 73 milijo-
nov dinarjev.
Sklad 300 milijonov din predvidevajo
porazdeliti takole:
Stanovanjska zadruga dobi za zgra-
ditev dveh večjih blokov s skupno 32
stanovanji 37 milijonov dinarjev. Grad-
nja je mišljena na Otoku. Razen tega
bi zadruga dobila še 27 milijonov di-
narjev za dograditev vrstnih hiš na
Otoku in za zgraditev 10 novih. S tem
bi pridobili 25 novih družinskih stano-
vanj. Za zasebne graditelje predvide-
vajo iz tega sklada 30 milijonov di-
narjev, lastnih sredstev pa imajo inte-
resenti tudi približno toliko — zato bi
tu pridobili nadaljnjih 50 družinskih
stanovanj.
Za dokončanje Ključavničarskega
bloka je predvidenih 24 milijonov di-
narjev, za dva bloka Stanovanjske
skupnosti 47 milijonov dinarjev, kot
dotacije podjetjem za dograditev ne-
katerih stavb 125 milijonov (14 mili-
jonov imajo lastniki sredstev). Za vzdr-
ževanje starih hiš je predviden kredit
v višini 14 milijonov dinarjev, za ure-
ditev okoliša pri dograjenih stavbah pa
je predvidenih 10 milijonov dinarjev.
SOSTANJSKA GALANTERIJA V
TEŽAVAH
Soštanjska galanterija in gumbarna,
naslednik tovarne konfekcije, gum^bov
in galanterije je zopet zašla v težave
ter so zaposleni tako prejeli le 60 od-
stotne plače. V stisko so zašli, ker
imajo premalo obratnega kredita. Ra-
bili bi ga 19 milijonov din, imajo pa
ga le 14 milijonov. Prekomernih zalog
imajo kar za 10 milijonov din. Pre-
cejšnjo napako so tudi napravili, ker
so planirali za prvih sedem mesecev
kar 20 milijonov brutoprodukta, ustva-
rili pa so ga komaj 6,7 milijona din.
Trenutno je v podjetju zaposlenih 76
ljudi, kar je za sedanjo proizvodnjo
dovolj.
STRAN ^^^
16. NOVEMBRA 1956 — Stev. 46
Gospodapsko-kmetijslio poslovna zveza v Mozirju pred
velikimi nalogami
Septembra so v Mozirju ustanovili
kmetijsiko proizvajalno poslovno zvezo.
Ker je v tem predelu precej gozdov in
dokaj razvita lesna industrija, so skle-
nili dejavnost ustanovljene kmetijske
poslovne zveze preusmeriti tudi v goz-
darstvo. Zato so 8. novembra v Mozir-
ju imeli iponovni ustanovni občni zbor,
na katerem so zadružniki ustanovili
Gozdarsko kmetijsko poslovno zvezo,
ki je edina te vrste v Sloveniji.
Iz delovnega programa, ki ga je se-
stavil iniciativni odbor, se da sklepati,
da bo imela poslovna zveza zelo velike
in odgovorne naloge.
Na področju gozdarstva bo zveza
prek zadrug usmerjala smotrno gospo-
darjenje v zasebnih in zadružnih go-
zdovih. Zveza bo odkupovala in proda-
jala vse lesne asortimente kmetijskih
zadrug. Preko svojih strokovnjakov bo
skrbela tudi za pravilno gojitev in po-
mlajevanje gozdov. V ta namen pred-
videva načrt nekaj čez 7 milijonov din
ter 2 gozdni drevesnici v Radmirju in
Lučah. Za popravilo in- vzdrževanje
gozdnih cest so predvideli nekaj nad
8 milijonov din. Poslovna zveza bo
vključila v svoj sestav Zadružno lesno
e>odjetje v Mozirju, ki predela letno
okoli 8.000 kubičnih metrov lesa v
vrednosti 200 milijonov din. Prav tako
nameravajo vključiti v sestav zveze
tudi lesno obrt KZ Gornji grad
»Smreka« in Mizarstvo v Ljubnem ob
Savinji.
Za izboljšanje kmetijstva imajo tudi
lepe načrte. Žitarice bodo znižali za
5 odstotkov ali za 147 ha, povečali go-
jitev krmnih rastlin za 8 odstotkov ali
za 285 ha. Površine okopavin bodo po-
večali za 107 ha, in sicer pretežno p>o-
vršin pod semenskim krompirjem. Na
področju zadruge Mozirje in Ljubija,
Nova Štifta pa bodo razširili površine
za pridelovanje semena črne detelje.
Da bi izboljšali sadjarstvo, predvide-
vajo asanacijo 12 ha sadovnjakov na
področju zadruge Mozirje in Ljubiji,
13 ha sadovnjakov pa bodo popolnoma
obnovili. Nasade črnega ribezlja bodo
povečali za 13 ha, nasade malin pa od
sedanjih 24 ha na 44 ha.
Za dvig živinoreje nameravajo pove-
čati krmne površine in urediti siAenje
krme na isušilih. Zveza bo prevzela ini-
ciativo tudi za izsuševanje tal pri Boč-
ni in za ureditev izsuševalnih jarkov
na Pobrežju, ki so zelo zanemarjeni. Na
področju Luč in Solčave bodo nadalje-
vali s selekcijo ovac, na to področje pa
bodo skušali razširiti tudi umetno ose-
menjevanje. Poslovna zveza bo skrbela
tuidi za bcljši odkup mleka ter za
gradnjo nove mlekarne. Prihodnje leto
bodo organizirali za vse področje zveze
sadjarsko in poljedelsko razstavo.
Vse to in še marsikaj imajo v načrtu
za prihodnje leto. Investicije so velike,
saj znašajo 60 milijonov din. Ce jih
bodo pametno in k-^rictno uporabili,
do drugo leto v kmetijstvu in go-
d:.rstvu želi še lepše uspehe kot doslej.
V RAVNAH PRI ŠOŠTANJU BODO
GOJIL,! ZDRAVILNA ZELIŠČA
Na državnem posestvu Ravne pri
Šoštanju bodo pričeli gojiti zdravilna
zelišča. Zanje se ■posebno zanima far-
macevtski zavod v Ljubljani. Vse kaže,
da bodo šla zelišča dobro v denar, saj
je za njimi veliko povpraševanje.
Včeraj so v Celju ustanovili
Kmetijsko proizvajalno zvezo „Bohor^^
V vrsto kmetijsko proizvajalnih p>o-
slovnih zvez v celjskem okraju se je
včeraj priključila še nova, ki nosi ime
»Bohor« po znanem pogorju na Kozjan-
skem. Ustanovni občni zbor ie bil v če-
trtek v dvorani Okrajne zadružne zveze.
Novoustanovljena ikmetijsiko pcroiz-
vajalna poslovna zveza združuje, kot to
njeno ime pove, v svoj delokrog kraje
na Kozjanskem, dalje Laško občino in
jugovzhodni del celjskega kmetijskega
okoliša. Kmetijstvo v celjski oibčini je
razdeljeno v dve poslovni zvezi, za-
hodni in del severnega področja obči-
ne spada v žalsko poslovno zvezo, ker
je na tem področju najmočneje zasto-
pana hmelj ska kultura, preostali del
pa je podoben kmečki proizvodnji vseh
ostalih krajev v območju novoustanov-
ljene poslovne zveze »Bohor«.
Naloge te poslovne zveze so enake
nalogam že usitanovljenih proizvajal-
nih poslovnih zvez, to je boj za napre-
dek kmetijske proizvodnje. To se pra-
vi, da se bo zveza bavila z raznimi
strokovnimi nalogami, ki bodo usmer-
jene v izboljšavo kmetijske proivodnje
v teh krajih.
Petnajstletnica selitvenega
terorja v Obsotelju
Pred petnajstimi leti, 11. novembra
so v obsotelske vasi pridrveli Nemci
na zelenih avtomobilih — maricah.
Nemški policisti so se razpršili po slo-
venskih domovih vzdolž hrvaške meje.
Prebivalci mnogih vasi v okolici Polja
ob Sotli so morali v dveh urah biti pri-
pravljeni za odhod, s seboj pa so od-
nesli lahko le najnujnejše, po navadi
kar v culah. Od tu so jih nato odpeljali
na sever, v Slezijo in drugam. Nemci
so to delali načrtno, da bi utrdili ob-
mejni pas med okupirano Štajersko in
Paveličevo Hrvaško. V te domove so
potem vselili Kočevarje, Besarabce in
drugo n.emčursko golazen, ki naj bi
ločila slovenski živelj od ostalih na-
rodov Jugoslavije. Za slovenske izse-
ljence se je pričela težka pot po tabo-
riščih, na prisilnem delu, kjer so zdr-
žali le mlajši in zdravi ljudje. Mnogo
starejših Obsotelčanov je ostalo po-
kopanih v tujini. Preživeli izseljenci,
ki so se po štirih letih vrnili na svoje
domove, so našli zapuščene njive, pro-
padajoča poslopja, mnogo . domačij pa
je bilo med borbo, porušenih in požga-
nih.
V nedeljo, točno petnajst let po tem
dogodku, je bila v Polju pri Sotli spo-
minska svečanost, ki jo je organiziral
krajevni odbor Zveze borcev. Poleg do-
mačinov, nekdanjih izseljencev, se je
svečanosti udeležilo tudi precej gostov,
med njimi član OO ZB tov. Helena Bo-
rovšak. Spomine na dogodke pred pet-
najstimi leti je obudil predsednik kra-
jevne organizacije ZB, za njim pa je
govoril tudi predsednik občinskega od-
bora ZB iz Kozjega. Tov. Helena Bo-
rovsakova je tudi spregovorila o borbi
in prispevku tamošnjih ljudi v našem
skupnem boju, poleg tega pa navzočim
obrazložila vzroke in posledice najno-
vejših dogajanj v svetu.
Popoldne je bila v šoli akademija, na
kateri so sodelovali predvsem mladinci
in šolska mladina z recitacijami, pesmi-
jo, kritikami, dramskimi prikazi in sim-
boličnimi vajami.
Gostje in udeleženci svečane seje ZB v Polju ob Sotli
V zimskih dneh naj v^as greje volneno blago kupljeno pri "Volni"
Od najstarejših časov, ko so se ljudje odevali
v kože, pa do danes, ko se ravnamo po modi barve,
vzorcev in oblikah naših oblek, je volna najbolj
priljubljen, pa tudi najkoristnejši zaščitnik naših
teles. Nekoč v naravni, danes seveda v predelani
obliki. Prav posebno pa nas grejejo obleke in površ-
niki iz volnenega blaga, jopiči in perilo iz volnene
preje in tkanin v zimskem času, ko zima pritiska.
Vse, kar so do sedaj na svetu uspeli izdelati iz
volne, ima dnevno na razpolago v svojem trgovskem
lokalu celjsko trgovsko podjetje »VOLNA«. Na za-
logi ima vse vrste volnenega blaga najrazličnejše
kvalitete in modernih vzorcev, nadalje volnene ple-
tene izdelke, pletilno volno itd.
S tem pa, da si je trgovsko podjetje pridobilo
sloves pod imenom »VOLNA«, še ni rečeno, da
trgovina prodaja samo volnene izdelke.
»VOLNA« ima na svojih policah bogato izbiro
vsega blaga, ki ga kupec rabi za obleke, perilo,
posteljnino, opremo stanovanj itd. Predvsem podjet-
je opozarja na bogato zalogo kamgarnov za moške
obleke in žensike kostume. Nadalje pestro izbiro
volnenega blaga za ženske obleke. Ogromna je pri
njih zaloga razne svile za večerne in plesne obleke.
Tudi olildelek gotovega ,'perila je bogato založen.
Moške srajce, spodnje hlače, majice, spodnje srajce,
žensko perilo od navadne svile do nylona in perlona
v garniturah. Poleg tega imajo pri »VOLNI« veliko
izbiro moških m ženskih ter otroških nogavic, od
navadnih volnenih do okrepljenih z nylonom, dalje
nogavice iz čistega nylona in perlona ter enkalona.
Tu dobite tudi rokavice, ovratne in naglavne rute,
kravate, skratka vso oblačilno galanterijo.
V	oddelku, kjer prodajajo blago za opremo sta-
novanj, dobite prešite odeje, volnene odeje odlične
kvalitete, perje za blazine, inlet za blazine, platno za
rjuhe, kakor tudi flanelo za zimske rjuhe. Nadalje
je tu na razpolago dekorativno blago za kavče in
naslonjače, za zavese in pregrinjala.
V	posebnem »BABY« oddelku najdejo matere
vse, kar potrebujejo za opremo svojih malčkov vseJi
starosti do šolske dobe. Tu je na prodaj tudi otroška
galanterija od cucljev, stekleničk pa do igrač.
Trgovsko podjetje »VOLNA« si je s svojo boga-
to izbiro vsakovrstnega blaga in z odlično strokovno
postrežbo ustvarilo v^slik ugled med potrošniki. Ta
ugled kolektiv »VOLNE« še stopnjuje.
Za letošnjo zimo je po/djetje »VOLNA« pre-
skrbljeno z bogato izbiro najnovejših vzorcev blaga
odlične kvalitete.
Ce ste se odločili za nakup zimskega blaga, ne
pozabite, da Vas pri »VOLNI« najlepše postrežejo
in Vam nudijo najboljše blago po nizkih cenah.
Naše kupce s podeželja posebno opozarjamo na
»Andrejev sejem«, na katerem boste lahko, tako
na posebnih stojnicah, kot v trgovini sami, našli
vse, kar Vam je potrebno za zimska oblačila.
Zato volnene izdelke in ostalo blago najceneje,
najboljše kvalitete in v največji izbiri dobite pri
TRGOVSKEM PODJETJU »VOLNA« CELJE!
lotiček za naše žene
ZAKONI MODE
Naravna cvetlica, ne umetna, da last-
nici obleke mladosten in svež izraz.
Pod prozornimi oblekami in bluzami
nosimo perilo brez naramnic.
H klobuku s širokimi krajci nosimo
čevlje samo z visoko peto.
K športnim oblekam ne spadajo »sa-
lonarji«.
Zlat in srebrn nakit naj nikoli ne
nosimo skupaj.
Nabrana in zvončasta krila padajo
lepše, če se pod njimi nosi široko spod-
nje krilo z volani.
Neokusno je nositi preveč nakita
dopoldne. Pred peto uro popoldne ni
priporočljivo nositi upadljiv nakit.
BI RADI UGAJALI?
Velik nos ne moti toliko, kakor okor-
no in nerodno gibanje. Dragocenejša
od lepote je gracioznost.
Polovico ženske lepojte sestavljajo zu-
nanje oblike, polovico pa njene no-
tranje kvalitete.
Smejte se mnogo, kajti gubice, ki jih
povzroča smeh, ne kvarijo obraza.
Pametna žena moža navduši, š«r-
mantna ga zanima, lepa ga zavzame,
simpatična pa ga dobi.
NI LEPO CE...
... drugim v vlaku gledate čez ramena,
ko prebirajo časopis;
. .. igra radio tako glasno, da moti so-
sede;
... liudi pretirano izprašujete. Vsak po-
ve sam, kar misli povedati;
... prekinjate človeka, ki govori;
... ne poslušate in pozneje z neumaimi
vprašanji pokažete, da niste sledili
pogovoru;
...če se prerivate na javnih mestik: v
trgovini, pri blagajni, pri vstopu v
vlak, avtobus, kino dvorano itd;
... če prestopke drugih ne spregledate;
MODA
1.	Eleganten zimski plašč iz grobega
tvveda. Rokavi so široki »kimono« in se
v zapestju zožujejo. Ob vratu je za
okras in toploto krzno.
2.	Za vitkejše je priporočljiv in se
lepo poda v pasu pritisnjen plašč. Je
iz mehkega, enobarvnega blaga ali
tvveda. Rokavi so raglan, ovratnik pa
je nekoliko odmaknjen od vratu in
pK>končen.
3. Za i>olnejše in starejše se bo lepo
prilegal plašč iz temnega, mehkega
blaga. Krojen je ravno, rahlo zron-
často. Gumbi so skriti.
„Moško in žensko krojaštvo*^
je v težavah zaradi prostorov •. •
v stavbi »Uniona« je del nekdanjih
restavracijskih prostorov zasedlo obrt-
no podjetje »Moško in žensko kroja-
štvo«. Umakniti se je moralo iz svo-
jih prejšnjih prostorov, ko so »Zelezo-
dvor« začeli urejevati za sedež Okrajne
zadružne zveze. Sprva je bilo rečeno,
da bodo v »Unionu« ostali samo za-
časno, potem pa zasedli prostore, kjer
^ je OZZ bila poprej. Toda v te prostore
sta se vselili ustanovi Okrajna gostin-
ska zbornica in Zavod za pomoč go-
spodinjstvu, tako je obrtna delavnica
še nadalje ostala v »Unionu«. »Moško
in žensko krojaštvo« se stiska v dveh
prostorih, v nekdanji prehodni in po-
sebni sobi kolodvorske restavracije. Ta
dva prostora sta občutno premajhna,
v njih so: delavnica, ki zaposluje nad
trideset obrtnih delavcev, dalje spre-
jemnica, skladišče, pisarna in skladi-
šče gotove proizvodnje. Malokateri pri-
vatni obrtnik ima v sorazmerju s šte-
vilom zaposlenih in obsegom del tako
slabe poslovne prostore.
Tudi dohod v podjetje — po stopni-
šču pri stranskih vratih — je izredno
slab. To zmanjšuje obisk. Obrtno pod-
jetje mora biti dostopno in na očeh
mimoidočih.
Ce podjetje trenutno ne more dobiti
novih, bolj ustreznih prostorov, po-
tem bi morda lahko uredili, da bi pod-
jetje dobilo še prostor, kjer je bila to-
čilnica (pod stolpom), ki ima direkten
vhod s Titovega trga. Tu je sedaj ena
izmed delavnic »Kozmetike«. V tem
prostoru bi lahko uredili kolikor toliko
sodobno sprejemnico in pisarno.
Ne zametujte
premogovega prahu!
Ko se v teh hladnih dneh znova pol-
nijo drvarnice, ste z nejevoljo opazili,
da imate v prostoru, kjer je bil lanski
premog, precejšen sloj premogovega
prahu. Da pridobijo na prostoru, ga
nekatere gospodinje kar spravijo med
smeti v smetiščne jame. Vendar ste s
tem zavrgli dragoceno kurjavo. Prahu
res ne kurimo radi, toda pomagate si
lahko na drug način. Premogov prah
navlažimo z vodo, oblikujemo kepe in
jih zavijemo v časopisni papir. Taki
briketi dajejo dovolj toplote in jo drže
več ur. Lahko pa premogov prah tudi
zmešate z žaganjem, ga zgnetete z na-
močeno ilovico in s tekočim premogo-
vim katranom. Iz te gmote napravite
opeke, jih posušite, pa imate ceneno
in zelo izdatno kurjavo za zimo.
16. NOVEMBRA 1956 — Stev. 46 5 STRAN
Resnica pod poičolanom
Ob premieri N. Richard Nashovega
„VREMENARJA" v Celj. gledališču
Režija: Jugo Kislinger; Scena: Sveta
Jovanovič; H. C. Curry: Albin Penko;
Noah Curry: Sandi Krošl; Jim Curry:
Slavko Belak; Lizzie Curry: Angelca
Hlebcetova; File: Slavko Strnad;
Thomas: Avgust Sede j; Bili Starhuck:
Pavle Jeršin.
Tudi Richard Nash ni mogel pod paj-
čolanom zapadnjaške romantike skriti
resnice, o kateri govori skoraj vsa so-
dobna ameriška dramatika: preloma
med stvarnostjo in domišljijo, med kru-
tim lovom za poslovnimi dobički in
človekom, ki si želi človeškega. Čeprav
je svoje delo premestil v prerijo, med
preproste ameriške zapadn j ake, čeprav
je dogajanje postavil v čas »mrtve se-
zone«, je moral pokazati vrsto likov,
ki so tako običajni v ameriškem po-
slovnem, svetu — seveda brez roman-
tike — a na samotni farmi jih je lahko
zavil v pajčolan sanjavega brezdeljav
Režiser sicer ni popolnoma sledil ro-
mantični noti vesele romance in je
Režiser »Vremenarja« Juro Kislinger
krepkeje poudaril vsakdanje skrbi na
farmi, ki je v skrbeh zaradi suše —
zaradi suše na nebu in zaradi suše v
Lizzienem srcu, poudaril je resnico, a
kljub temu jo je ogrnil v rahlo vese-
lost, veselost, ki je včasih malo cinič-
na. In čeprav ljudje samo čakajo, jih
je režiser razgibal na odru tako, da ne
držijo križem rok, pa ne da bi samo
vremenar in potepuh razvnemal so-
Albin Penko nam je predstavil far-
marja, vdovca, ki je svoje skrbi pre-
pustil sinu, ostala mu je še samo skrb
za otroke, predvsem za Lizzie in Jima.
S stoično mirnostjo in preračunljivo-
stjo hazarderja posega v dogajanje sa-
mo tedaj, če njegov preveč stvarni sin
Noah do kraja razbija iluzije. Penkov
lik je hrbtenica v igri, ravnovesje med
Noahovo stvarnostjo, Starbuckovo vi-
hamostjo in Jimovo razigranostjo. San-
di Krošl se je s svojevrstno lahkoto
lotil lika, ki je terjal togo zaskrblje-
nost in varčnost; varčna in skrbno
dosledna je bila tudi njegova igra.
Slavko Belak je razigranega mladeniča,
ki se otepa bratove uzde in dirja, ka-
kor ga pač »prime« in si reče »e-ha«,
kadar mu godi, odigral s prisrčno po-
skočnostjo. Zato si je tudi pridobil rde-
či klobuček — poklonilo mu ga ni sa-
mo ono dekle, ampak tudi občinstvo.
Angleca Hlebcetova je bila čudovita.
Bila je vse. Zagrenjeno srce, ki mu
stvarnost priliva poslednje strupe, ki
izgublja vero celo v tako preproste
»Lizziene« sanje, v sanje o domačnosti,
katere mora razvihariti šele pustolov-
ski vremenar, ki jih skuša povzdigniti
v brezmejnost in neustaljenošt, šele te,'
visoko romantičhe in neoprijemljive
sanje, ji dajo vero in upanje, da so
njene sanje uresničljive. Hlebcetova je
pokazala čudovit dar. Vživela se je v
sleherno situacijo in z veliko poustvar-
jalno močjo prikazala odvečno zarja-
velo devico, neizkušeno mlado dekle
in ponarejeno spogledljivko, a vsem
posnetkom je dala močan osebni pe-
čat. Slavko Strnad je z zadržano od-
Ijudnostjo in samoodpovedno možato-
stjo predstavil razočaranega moža, ki
je izgubil vero v ženske, da, celo psom
ne verjame. Preveč ga je prizadelo, da
bi si skušal ponovno pridobiti, kar ga
je že nekoč razočaralo. Avgust Sede j
je primerno odigral vlogo šerifa. Pavle
Jeršin je bil kakor hudournik, ki po-
dira na svoji poti tudi najbolj trdne
brane. Bil je kos svoji vlogi. Potepuhu,
goljufu, sleparju in spletkarju je dal
meso in kri, sanjaču pa duha. Človek,
ki je želel, da bi dosegel nekaj velike-
ga v življenju, se zateče k nedolžnim
kramarskim potegavščinam in sanjari,
da je postal gospodar vremena in člo-
veštva.
Vesela romanca je predstavila Celja-
nom svet ameriške prerije, svet za-
sanjanosti in trdega dela in življenj-
skih skrbi, v katerem živijo ljudje, ki
so včasih prisiljeni, da zaradi življe-
nja pozabljajo na sebe, ki morajo toli-
kokrat spremeniti same sebe, če ho-
čejo biti to, kar v danem trenutku mo-
rajo biti. Prevod Herberta Griina je
prijetno poslovenjen, videti je prizade-,
vanj a za sodobni odrski jezik, spretno
prikrojevanje rečenic in pojmov, da je
tekst videti čisto domač.
Predstava je pokazala solidno igro
in soglasje igralcev ter režiserja in sce-
nografa z delom in pisateljem.
Bert Zavodnik
Ljubljanski godalni kvartet v Celju
Ljubljanski godalni kvartet, ki ga sestavljajo A. Dermelj, L. Pfeifer, V. Šu-
šteršič in C. Šedlbauer, bo igral na II. abonma koncertu v Celju v sredo, 21.
novembra 1956.
„Svohoda" v Laškem
opravičila svoj obstoj
Društvo šteje 623 članov in se je od
zadnjega občnega zbora povečalo za 43
članov. Gre predvsem za porast šahov-
ske sekcije, ki se je s svojo dejavnositjo
povzpela na čelo vseh sekcij in zasluži
kot najaktivnejša in najštevilnejša sek-
cija vse priznanje.
Pevsko sekcijo sestavljajo ženski,
moški in mladinski pevski zbor. Le-ta
je v drugi polovici leta s svojim delom
precej ponustil, ker nima stalnega pe-
vovodje. Ženska sekcija je poleg števil-
nih nastopov pripravila še eno radij sk»
oddajo. Za razliko od ženskega zbora,
ki je sestavljen iz vseh vrst poklicev,
je razveseljivo dejstvo, da je moški
zbor sestavljen izključno iz vrst de-
lavstva.
Dramatska sekcija se je v pretekli
sezoni predstavila s tremi dramatskimi
deli, ki so bila na dostojni višini. Z
ozirom- na to, da okolica Laškega ni de-
ležna predstav celjskega gledališča, je
bil sprejet sklep, da dramatska sekcija
svojo dejavnost še poživi in naštudira
vsaj tri do štiri dramatska dela.
Knjižnica šteje 3048 knjig. Prečitanih
je bilo 4879 knjig, od tega 2784 mla-
dinskih, 2073 leposlovnih in 22 pouč-
nih. Knjižnice se poslužuje največ mla-
dina, dočim delavci še ne kažejo dovolj
zanimanja za knjige. Obiskovalci pa
vsebolj cenijo pred vojno izdane knji-
ge. Razveseljivo je dejstvo, da se je
poverjenikom društva v podjetjih po-
srečilo zainteresirati delavce, da si na
obroke nabavljajo knjige. Pri tem
prednjačijo delavci Tekstilne tovarne
»Volna«, ki so lani nabavili za 250.000
dinarjev knjig.
V društvo se je vključila tudi glas-
bena šola., ki dela že tri leta. Sola je
namenjena predvsem otrokom članov
društva in jo obiskuje preko 50 otrok.
Izobraževalna sekcija, ki naj bi bila
gonilna sila vseh ostalih društvenih
sekcij, ni pokazala v preteklem letu po-
sebnega uspeha, saj so bila samo tri
predavanja, kar je za Laško dosti pre-
malo, če primerjamo, da je bilo v pre-
teklih letih tudi do 15 predavanj. Nič
boljše ni s šolo za odrasle, ki se kljub
dobro izvedenim organizacijskim pri-
pravam ni mogla pričeti, ker se je pri-
javilo premalo delavcev. Posamezne
sindikalne podružnice v podjetjih pač
niso znale dovolj prepričljivo pojasnje-
vati pomen te šole, da bi delavci uvi-
deli njeno korist. Novi upravni odbor
društva bo moral vložiti vse sile, da bo
izobraževalna sekcija slej ko prej našla
svoje mesto, ki ji v društvu pripada.
Na splošno pa je laška Svoboda kot
celota v letošnjem letu opravičila svoj
obstoj, saj je organizirala kar dva kul-
turna tedna. Le škoda, da j.e pri večini
teh prireditev manjkalo predstavnikov
laškega javnega življenja.
Vse to so ugotovitve letošnjega obč-
nega zbora. Program dela za prihodnje
leto obsega predvsem učvrstitev izobra-
ževalne sekcije, kakor tudi vseh ostalih
društvenih sekcij. Pevovodja pevskih
zborov tovariš Julij Gorič je ob tej
priliki prejel za svoje neumorno in
uspešno delo javno priznanje.
Novoizvoljeni plenum društva je šte-
vilčno precej manjši od prejšnjega; so
pa v njem delavni ljudje, ki so porok,
da bo načrt dela za prihodnje leto za-
res izpolnjen.	T. K.
Večer plesne in zabavne glasbe
v Celju
Prihodnjo soboto, 24. novembra, bodo
celjoki ljubitelji glasbe prišli zopet na
svoj račun. Tokrat jim bo nudilo dve
uinci umetniškega užitka in prijetnega
razpoloženja Združenje jazz glasbeni-
kov iz Maribora, ki se bodo ta večer
predstavili Celjanom v dvorani Narod-
nega doma s svojim o^ksatrom.
Združenje jazz glasbenikov za ma-
bo orkester izvajal dela, ki jih v na-
šem radijskem programu doslej še ni
bilo čuti. Večji del teh s)kladb, ki jih
bodo imeli Celjani priliko čuti, je bilo
tudi nagrajenih pri radiodifuzni službi
v Beogradu.
Vodja orkestra bo Jože Zavemik, na
klavirju bo spremljala prof. glasbe
Silva Gračner, med solisti pa se bodo
predstavili J. Zavemik, V. Kramer, H.
Štern, V. Vezjak itd. Za povezavo in
prijetno razpoloženje med izvajanjem
orkestra pa bo skrbel napovedovalec
M. Juder.
Med odmorom bo orkester izvajal
tudi nekaj šaljivih glasbenih točk. Ob
tei priliki bo tudi izžrebanih okoli 10
daril, katera so za celjske ljubitelje
glasbe pripravila nekatera mariborska
podjetja. Vsi obiskovalci bodo lahko
sodelovali pri žrebanju teh dariL Cena
vstopnicam je od 80 do 120 din, dobe se
pa v predproddji pri upravi Celjskega
tednika. Ker vlada za koncert veliko
zanimanje, priporočamo ljubiteljem
modeme in vesele glasbe, naj si vs'top-
nice pravočasno preskrbe.
igralce in občinstvo: vsi, vsak po svoje,
segajo iz srca v srce.
Tudi scenograf je pripomogel veliko,
da je dobilo prizorišče videz vsakda-
nje stvarnosti pod jasnim prerijskim
nebom, da je postala osamljena farma
kakor silhueta skrbi na nebu hrepe-
nenja.
■iborski okraj je bilo ustanovljeno pred
leti predvsem z namenom, da sezna-
nja ljudi z domačo, jugoslovansko jazz
glasbo. V združenju je včlanjenih oko-
li 160 aktivnih članov, ki so glede na
kakovost igranja razvrščeni v posa-
mez kategorije in razrede. S tem je
združenje za jamčilo kvalitetno glasbo,
?aj v mariborskih gostinskih lokalih
smejo igrati le člani združenja, ki so
Uipešno napravili avdicijo. Združenje
ima več orkestrov, in enega najboljših
bomo imeli Celjani priUko iposlušati v
soboto, 24. novembra zvečer. Tem or-
kestrom so veliko,pripomogli s svoji-
mi izkušnjami tudi člani orkestra Slo-
venskega narodnega glp-dališča v Ma-
oru, zlasti kar se tiče tehnične po-
moči pri izvedbi slovenskih skladb.
Orkestri tega združenja so že gosto-
vali razen v Mariboru tudi v Ljublja-
ni in nekaterih drugih krajih v državi
ter so bili povsod dobro ocenjeni.
Eden teh orkestrov se bo predstavil
24. novembra tudi celjskim ljubiteljem
moderne jazz glasbe. Med koncertom
bodo sodelovali tudi pevci-solisti z raz-
nimi skladbami. Koncert bo izvajal
predvsem jazz glasbo domačih kom-
ponistov in s slovenskimi napevi. V
programu pa bo tudi nekaj tujih
skladb, predvsem skladateljev svetov-
nega slovesa.
Ta večer bo nudil Celjanom brez
dvoma dovršen umetniški užitek, saj
Scena iz tretjega dejanja »Vremenarja«
Koroški pevci nam bodo zapeli...
Nikoli ne bodo pretrgane vezi, ki nas
družijo s slovenkimi brati izven meja
naše domovine. Z velikim veseljem in
spoštovanjem gledamo njihov vztrajen
boj proti poiskusom potujčevanja slo-
venskih krajev onkraj meja. Stoletja
so koroški Slovenci na straži slovenske
govorice, pa tudi sedaj, ko so ostali iz-
ven meja slovenske matične republike,
vztrajno gojijo svoj jezik, slovenske
običaje in pesmi. Gosposvetsko polije,
knežji kamen in slovenski živelj v
Ziljski dolini, Pliberku, Smihelu, v Li-
bučah. Šentvidu, Stebnem, v Železni
Kapli ter drugod bodo vedno ohranili
zgovorne dokaze, da je ta zemlja slo-
venska in da taka tudi ostane.
Slovenci v Avstriji so se združili oko-
li Slovenske prosvetne zveze, ki uspeš-
no klubu je vsem šovinističnim poizku-
som nekaterih protislovenskih skupin,
goji ljubezen do rodnega jezika, do slo-
venskih običajev in vzdržuje stike s
slovenskimi brati v svobodni domovini.
Eden izmed odsekov tega društva je
pevski zbor, ki združuje pevce z vse
slovenske Koroške. Zbor šteje nad 60
članov in goji predvsem koroške slo-
venske narodne pesmi, poleg tega pa
tudi vso pevsko in glasbeno bogastvo
slovenskega naroda.
V nedeljo zvečer bodo koroški pevci
zapeli v Narodnem domu. Prišli so k
nam na povabilo celjskega delavsko
prosvetnega društva »Svoboda«. Drage
goste z one strani Karavank vodi nji-
hov pevovodja Zdravko Hartman.
Z velikim veseljem jih pričakujemo.
Prepričani smo, da bodo Celjani na-
polnili dvorano, saj bodo slišali slo-
vensko pesem iz koroških grl, ki pri-
nEišajo s tem pozdrave vseh naših.bra-
te v iz zamejstva.
Vi, dragi gostje iz slovenske Koroške,
pa bodite toplo pozdravljeni med svo-
bodnimi brati v svobodnem Celju!
V
Šolstvo V Šoštanj skem okraju
razen tega marljivo delajo še v naj-
različnejših društvih.
Zagotoviti pa bo treba še sredstva za
gradnjo novih šol v Belih vodah, v
Smartnem ob Paki in Paki pri Velenju.
Tako je n. pr. osnovna šola v Smart-
nem ob Paki stara že 122 let in je že
davno odslužila svojemu namenu. Iz-
gleda, da bo začela občina že na spo-
mlad graditi nekaj novih šolskih stavb,
posebno tam, kjer so v tem pogledu
nemogoče razmere.
Šolske knjižnice opravljajo pomemb-
no delo v vzgojno izobraževalnem de-
lu. Zato je škoda, da so ponekod vse
premalo založene z leposlovno in po-
ljudno mladinsko literaturo. Vendar se
zadnje čase stanje izboljšuje, kajti vse
šole na tem območju so poleg drugega
naročene na vse zbirke, ki jih izdaja
Mladinska knjiga v Ljubljani. Poseb-
no razveseljivo je, da je mladinski tisk
med učenci močno razširjen, saj so v
nekaterih šolah učenci stoodstotno na-
ročeni nanj.
Študijska knjižnica
je odprta za bralce
vsak ponedeljek, sredo in petek
od 8. do 18. ure
vsak torek, četrtek in soboto
od 8. do 18. ure
Kmelika mladina za prosveto
Na Pilštanju je bil na občnem zboru
Prosvetnega društva izvoljen namesto
bolnega predsednika tov. Bpsio Hugo
mL, agilen delavec v vrstah kmečke
mladine. Sporedno s kmetijsko gospo-
darsko šolo bo novi odbor skrbel za
predavanja iz naše zakonodaje, potem
o vprašanjih naše politične problema-
tike in o drugi idejni snovi, ki jo
kmetijsko gospodarska šola ne zajema
in s katero bo v ozki povezavi. Veliko
važnost bodo polagali predavanjem.
Pri izbiri iger odboru ne bo šlo za
denar, temveč za dela, ki ne bodo
odmaknjena od naše stvarnosti in ki
bodo obiskovalce vzgajala. Zvišanje
naročnikov na našo knjižno družbo in
na časopise bo ena izmed nalog odbora.
Mlademu odboru želimo mnogo uspeha.
A.B.
Zgled šmarskih podmiadkarjev je vredno posnemati
Pionirji šmarske osnovne šole so pod
pokroviteljstvom Podmladka RK tudi
letos prav pridno zbirali sadje. To pot
so ga namenili najmlajšim bolnikom
celjske bolnišnice.
Sadje so zbirali ves mesec oktober.
Zanimali so se še za brezplačni prevoz
sadja, da ne bi imela bolnišnica s po-
šiljko nobenih stroškov. Tudi v tem so
uspeli. Dne 9. novembra so naložili na
kamion domačega podjetja Remont kar
12 sadnih zabojev in jih odpremili na
določeno mesto.
Uprava celjske bolnišnice je bila nad
to pošiljko nadvse navdušena in se nam
je prisrčno zahvalila v imenu svojih
najmlajših bolnikov.
V. K.
V šoštanjski občini je vsega 13 osn.
šol in dve nižji gimnaziji. Te šole ima-
jo 59 učilnic in okrog 2900 učencev. V
občini je vsega 65 učiteljev in 28 pro-
fesorjev. Razmerje med moškimi in
ženskimi učnimi močmi je 1 : 3 v korist
slednjih. Osnovne šole so zaenkrat še
kar dobro zasedene, saj manjkata samo
2 učni moči, medtem ko jih na obeh
gimnazijah manjka 6.
Prosvetni delavci v pretežni večini
prav zadovoljivo opravljajo svoje delo.
8TRAN
6
18. ffOVIMBRA 18M — Stev. 4t
„CUDO" V CELJU
Nekaj dni je v Celju vzbujalo pozornost reklamno vozilo tvrdke »Faema«
iz Italije, ki proiz;vaja samovarje za hitro kuhanje kave, čaja itd. Okoli
vozila se je nabralo vedno dovolj radovednežev. Z zanimanjem so gledali
v notranjost vozila, ki je izgledala kot nekaka moderna čarovniška kuhinja.
Reklama je res zanimiva — komerci alni uspeh pa najbrž ne preveč dober.
DREN V KOPALIŠČU OB SOBOTAH
Celjsko toplovodno kopališče, ki je
bilo zgrajeno še v času, ko je bilo v
meetu vsaj za tretjino prebivalcev
manj kot danes, le s težavo zmore
oprati telesne snage željne in iKitrebne
meščane. Toda, če bi prišli vsi, ki si
sedaj doma na vse načine pomagajo z
imiivalniki, škafi itd., bi bilo brez dvo-
ma že premajhno. Vsaj enkrat teden-
sko se človek rad pošteno okopa. V Ce-
lju je malo stanovanj s kopalnicami
Tovarne, v l^terih je delo umazano,
nimajo dovolj kopalnic, da bi se de-
lavci vsak dan lahko pošteno okopali.
Cesar še ni v privatnih stanovanjih
delovnih ljudi, je treba nadomestiti z
javnimi napravami, v tem primeru z
javnim kopališčem.
Kot že rečeno, je eno samo kopališče
v Celjoi premalo. V zimskem času je
pot v kopališče iz vseh mestnih prede-
lov odločno predolga. K sreči, lahko
rečemo, da vsi, ki bi se sicer ob bolj-
ših pogojih hodili kopati, ne hodijo
sedaj v kopališče na Slandrovem trgu.
Toda kljub temu je tu, zlasti ob sobo-
tah, tolikšna gneča, da ljudje tudi po
celournem čakanju in še več ne pridejo
na vrsto. Uslužbenci v kopališču so pri-
siljeni priganjati obiskovalce k hitre-
mu kopanju, ki dostikrat ne doseže
svojega namena. Obiskovalec se sicer
zmoči, toda mnogokrat ne opere do-
dobra. Poleg tega se ob sobotah priha-
jajo kopati skupine, predvsem dijaki
iz internatov. To seveda gnečo v kopa-
lišču še povečuje. Morda bi le-ti mogli
prihajati dan prej, v petek, da bi ob
sobotah bilo več prostora za ostale, ki
preko tedna ne utegnejo.
Sicer pa bi bil tak ukrep popolnoma
začasnega značaja. Bilo bi treba misliti
na gradnjo novih zimskih kopališč. Eno
jpi ibilo nujno potrebno v Gaberju, pa
tudi v središču bi dvoje kopališč ne bilo
odveč. Do takrat, ko se bo vsak v svo-
jem stanovanju lahko okojjal, je še
daleč.
VECER PLESNE IN ZABAVNE
GLASBE V CELJU
V	soboto, 24. novembra ob 19,30 se
bo v dvorani Narodnega doma v Celju
predstavil orkester Združenja jazz
glasbenikov iz Maribora. Orkester bo
izvajal predvsem moderno jazz glasbo
domačih komiponistov. Med koncertom
bodo sodelovali tudi pevd-solisti s slo-
venskimi napevi.
V	odmoru bo tudi nekaj šaljivih
glasbenih točk in žrebanje okoli 10 le-
pih dauil, ki so jih za celjske ljubitelje
glasbe pripravila mariborska podjetja.
Predprodaja vstopnic je v upravi
Celjskega tednika, ali eno uro pred
programom pri vhodu v dvorano. Ker
vlada med Celjani za koncert veliko
zanimanje, vstopnice pa so že skoraj
razprodane, priporočamo Ijoihiteljem
moderne glasbe, da jih pravočasno ku-
pijo. Cene vstopnicam so od 80 do
120 din.
Po koncertu bo orkester zabaval Ce-
ljane v prostorih hotela Evrope, kjer
se bodo lahko tudi zavrteli.
NOVI ZAZIDALNI OKOLiSl
V CELJSKI OBCINI
Svet za gradnje in komunalne zadeve
je te dni na svoji seji obravnaval tudi
vprašanje novih zazidalnih okolišev za
prihodnje leto. Določili so nove zazi-
dalne okoliše na Polulah, Ložnici in
Smarjeti, prostor med Ljubljansko ce-
sto in železnico ter prostor med ulico
29. novembra in Drapšinovo ulico. Na-
dalje so rezervirana tudi področja za-
selkov Ostrožnega, Lopate, Šmarjete in
Škofje vasi. Člani sveta so kot zazidalni
okoliš predlagali tudi področje Slance—
Bukovžlak, vendar se baje urbanistična
komisija s tem predlogom ne strinja,
ker nimajo ti predeli urejenih cest in
kanalizacije. Sploh pa bodo ta predlog
še proučili in obravnavali na prihod-
njih sejah.
Načrte za omenjene zazidalne okoliše
bo izdelal mestni arhitekt.
V CELJU PRIMANJKUJE JAJC
Celjske gospodinje se že nekaj, dni
zelo razburjajo, ker ni mogoče niti na
trgu niti v poslovalnicah Sadja-Zelen-
jave in drugih živilskih trgovinah do-
biti jajc. Navadno v tem mesecu v Ce-
lju nikoli ni primanjkovalo jajc in če
so že podjetja odrekla, so jih nudili na
trgu vsaj zasebniki.
Ta primer pomanjkanja jajc že v je-
seni zgovorno opozarja, da bi morale
predvsem kmetijske zadruge v bodoče
posvetiti le več pozornosti kokošjereji,
ki jo danes kar vrstoma opuščajo.
SLABO ZAVAROVANI ZELEZNISKI
PREHODI V CELJSKEM MESTNEM
OBMOČJU
Nedavno je nek motorist za las ušel
vlaku na cesti Celje—Dravograd, ker
so ibile zapornice pokvarjene. Zaradi
slabih varnostnih naprav je na raznih
železniških prehodih že večkrat prišlo
do nesreč.
Bilo bi nujno potrebno, da bi pod-
jetje za vzdrževanje proge uredilo te
prehode. Na prehodih v Kersnikovi uli-
ci, na Lavi pri Ekonomiji, na Dečkovi
cesti, pri veterinarskem zavodu in v
Medlo^ bi bilo treba postaviti svet-
lobne signale, ločeno od zapornic, ki
bi naznanjali prihode vlakov. Tako bi
se izognili nesrečam, tudi če bi bile
zapornice pokvarjene ali v popravilu.
Promet na teh točkah je treba posta-
viti pod poseben statvs strnjenega na-
selja in velikega prometa.
CEN ENA CELJSKEM TRGU V TEM
TEDNU
C«ie v oklepaju veljajo za priv. sektor
Krompir 16 (16—17), čebula 100 (100
do 120), česen 150 (150—200), fižol 50
do 80 (45—80), solata 30--50 (50—60),
cvetača lOO (100—120), špinača 60 (100),
zelje gl. 20 (20—30), zelje rib. 40 (25 do
50), repa sv. — (15—20^, repa rib. —
(30l_40), redkev 20 (30), por 40 (60),
hren 60 (150—160), zelena 50 (40—60),
pesa 25—28 (30-^0), korenjček 40 (15
do 60), paradižnik — (60—70), ohrovt —
(30—40), gobe — (60), koleraba 35 (30
do 40), buče — (15—20), mleko — (32),
smetana — (200), skuta — (120—140),
maslo — (480—520), med — (400), pše-
nica — (50—55), koruza — (40—50),
oves — (50^, ječmen — (50), kokoši —
(370—520), piščanci — (150—320), jajca
— (23—27), kostanj 34 (30—40), orehi
celi 240 (180—200), orehi luščeni 850
(700—800), jabolka 42—46 (40—50), hru-
ške 46 (40—50), grozdje 100 (50—70),
kaki 44 (—fige suhe 180 (—), rozine
400 (—), suho sadje — (100), limone 340
(—), motovileč — (100), vino — (130),
žganje — (50), kutine — (60).
T času od 3. do 10. 11. 195fc je bilo rojenih
31 deklic in 34 dečkov.
Poročili so se:
FrančiSek Bratuša, upokojenec iz RogaSke
Slatine in Habjan Marija, kuharica iz Kor-
pol; Jože Vouk, strokovni učitelj in Jožefa
Kene, vrtnarica, oba iz Celja; Zoran Kovač,
študent in llildegarda Papež, gradbeni tehnik,
oba iz Celja; Jože Božičnik, tel. telegr. me-
hanik in Angela Kok, kmetijski tehnik, oba
iz Celja; Jožef Glušič, slikar in pleskar iz
Vrbja in Štefanija Rošer, servirka iz Dobriše
vasi.
Umrli so:
Dragica Kračun, novorojenček iz Starih Sle-
mep; Damijan Goriča,n, upokojenec iz Trbo-
velj, star 60 let; Rezika Juvančič, novortfjen-
ček iz Brežic; Antonija Pečnik, upokojenka iz
Celja, stara 82 let; Peter Klančišar, upokoje-
nec iz Dolenje vasi. star b? let; Neža Pavlin,
oskrbovanka iz Celja stara 73 let; Bronislava
Marija Cerjak, učiteljica iz Celja, stara 47
let; Martin Gornik, zlatar iz Celja, star 45 let;
Ivan Gračaer, oskrbovanec iz Podvrh* pri Bra-
slovčah, star 73 let.
PRIJATELII PRIRODE SE BCDO
ORGDNIZIRALI
V današnjih dneh ko velik in širok
napredek industrializacije spreminja
obličje sveta, ko ljudje vse bolj in bolj
odmaknjeni od čiste priirode živijo v
popolnoma umetnem okolju, se je v
njih porodila želja po užitkih, ki jih
nudi narava v svojem neokrnjenem
svetu. Toda to niso edine naloge ljubi-
teljev prirode. Dostikrat ljudje v želji
za čim hitrejšim napredkom, za čim
večjim izkoriščanj epi naravnih boga-
stev precej neodgovorno ravnajo z na-
ravnimi lepotami, jiemljejo ^vni in
flori možnost nemotenega razvoja, f>o-
nekod pa tiho življenje prirodnih le-
pot popolnoma uničijo. To je dostikrat
sicer neizbežno, dostikrat pa spet za-
radi malomamosti neopravičljivo.
Ljudje so od nekdaj iskali v prirodi
razvedrilo, odpočitek, pa ne samo to,
v pojavih, ki jih narava v vsej x)estro-
sti nudi, so se tudi učili.
Kakšne bodo naloge Društva prija-
teljev prirode, ki bo imelo v nedeljo
d^ldne pri »Petričku« ustanovni obč-
ni zbor, bomo lahko zvedeli iz njiho-
vega programa. Celje vsak dan vse bolj
positaja strnjeno industrijsko mesto, ki
bo tudi vedno bolj izgubljalo naravni
stik s prirodnimi lepotami. Društvo bo
brez dvoma skrbelo skupaj z Olepše-
valnim in turističnim društvom za
ohranitev zelenih površin in nedotak-
ljivosti izrednih prirodnih lepot. Na-
dalje bo gotovo ena najvažnejših nalog
organizirati za mestno prebivalstvo za-
nimiva predavanja iz življenja v naravi,
hkrati pa s krajšimi izleti nuditi lju-
dem, ki po ves teden ždijo v pisarnah,
delavnicah in med mestnimi zidova,
potrebno razvedrilo in odpočitek od
mestne vsakdan j ositi.
Novemu društvu želimo uspešen za--
četek pri njihovih ix>membnih nalo-
gah.
CELJSKI tednik
▼ TSAKO HISOI
PROMETNE NESRECE
Do težke prometne nesreče je prišlo
10. novembra na cesti Dobrna—Vojnik.
Šofer tovornega avtomobila pivovarne
iz Lašikega Ivan Kovač je zaradi pre-
hitre vožnje na zavoju za vozil pri Lem-
bergu v obcestni jarek. ZgU'bil je oblast
nad vozilom in se zaletel v drevo. Po-
sledice so ibile hude. Priče nesreče so
iz kabine izvlekle močno poškodovane
žrtve. Potnika Stane Jurko, Stane Se-
ruga in voznik Kovač so dobili težke
telesne poškodbe. Matericdna škoda je
ocenjena na okoli 600.000 din. Ugotov-
ljeno je, da je bil nesreče kriv alkohol.
Druga nesreča se je zgodEa dan
pozneje v ProžLnski vasi pri Šentjurju.
Avtomobil iz Guštanja je zadel v vin-
jenega kolesarja Martina Beleja, ki je
pravkar prišel iz gostilne. Avtomobil
se je po trčenju kakih 30 metrov daleč
prevrnil čez streho pod nasip. Obstal
je na kolesih. K sreči ni bil nihče težje
poškodovan. Skoda znaša nad 100.000
din. Kriv je alkohol pri kolesarju in
pa vnema za hitro vožnjo pri šoferju
osebnega avtomobila.
Istega dne se je motorist Vili Malo-
prav v Cepi j ah pri Vranskem zaletel v
pešca Franca Grabner in mu zlomil
nogo. Vozil je s pokvarjeno lučjo.
v Gornji vasi pri Preboldu je obirala
jabolka Lizika Tašker. Padla je z dre-
vesa. Utrpela je zlom noge in poškodbo
hrbtenice.
Pri padcu si je zlomil nogo Jože Gro-
belšek iz Virštanja pri Podčetrtku.
Z vrelim mlekom se je poparila po
obrazu sedemletna Gordana Božič iz
Dečkove ceste.
Pri obiranju jabolk je padel z dre-
vesa Franc Bunšek iz -Polja ob Sotli.
Pri padcu si je zlomil nogo.
v samomorilnem namenu je pila
strup C.' P. iz Vrbja pri Žalcu. Pre-
peljali so jo v celjsko bolnišnico.
Pri vožnji s kolesom je padel Franc
Radišek iz Braslovč. Utrpel je rano na
glavi in pretres možganov.
v Ločici pri Vranskem je neki mo-
torist podrl na cesti Franca Grabner j a.
Grabner ima zlomljeno nogo.
S kolesom je padel Jurij Klanjšek
iz Tomšičevega trga. Dobil je poškodbe
po obrazu.
Stružnica je poškodovala levo roko
Ivanu Rožancu iz Brezja pri Ponikvi.
S kolesom je padel Jurij Klajnšek
Šentjurju Janez Oset. Utrpel je težje
notranje poškodbe.
Pri delu v gozdu si je zlomil levo
nogo Anton Korošec iz Lepe njive pri
Mozirju.
Na drugem abonma koncertu, ki bo v sre-
do, 21. novembra, bo izvajal Ljubljanski go-
dalni kvartet dela Carpentra, Beethovna in
Cajkovskega. Koncert bo ob 20. uri v Narod-
nem doma.
Obnova ceste Šoštanj — Velenje
Naraščajoči promet med obema sre-
diščema Šaleške doline — Šoštanjem in
Velenjem — narekuje tudi obnovo re-
publiške ceste. Posebno je obremenjen
odsek med novim jaškom in rudnikom.
Zato bo nujno potrebno cesto obnoviti
in modernizirati. Manjša dela so bila
opravljena že v preteklem in tudi le-
tošnjem letu. Tako so že uredili klanec
pod rudnikom in zgradili nov most pri
odcepu ceste v Pes je. Del na cesti pa
se bodo lotili v začetku prihodnjega
leta. Ker verjetno ne bo na razpolago
dovolj sredstev, bodo pomagali tudi
prebivalci s prostovoljnim delom, ki
se je v Šaleški dolini dobro obneslo.
KNJIŽNIČARSKI SEMINAR
V ŽALCU
Knjižnica žalske Svobode, ki je v
središču tako obširnega teritorija žal-
ske občine, se nad vse trudi, da bi to
važno ljudskoprosvetno ustanovo spra-
vila na dostojnb raven. S podporo obč.
LO Žalec bo v najkrajšem času obno-
vila lokal in ga sodobno opremila,
knjižnici pa priključila tudi čitalnico.
Na območju žalske občine imamo 20^
knjižnic, od katerih sta samo dve (v
Preboldu in Braslovčah.) sodobno ure-
jeni. Ostale knjižnice le životarijo in
nimajo najosnovnejših pogojev za svoj
obstoj. Pri vsem tem pa je še občutno
pomanjkanje knjižničarskega kadra.
Da bi poskrbeli za vzgojo mladega
kadra, dvignili delo knjižničarjev na
višjo raven ter poenotili delo naših
knjižnic, je Občinski ljudski odbor Ža-
lec organiziral knjižničarski seminar v
Žalcu. Udeležili so se ga skoro vsi
knjižničarji s terena.
FOTOKLUB V PODČETRTKU
Pod vodstvom požrtvovalnega šolske-
ga upravitelja tov. Brilej a so pionirji
odreda »Simona Gregorčiča« osnovali
svoj fotoklub. Mladi fotoamaterji že
pridno slikajo, razvijajo filme in izde-
lujejo slike.
IZ SMARTNEGA OB PAKI
NOVO MOTORKO SO DOBILI
Zadnjo nedeljo so naši gasilci prevzeli
od občinske gasilske zveze novo mo-
torno brizgalno. Občina Šoštanj je pri-
spevala k nabavi 160.000 dinarjev. Dru-
go polovico pa mislijo gasilci zbrati
med domačini in pri tukajšnjih pod-
jetjih. Nabava motorke je bila nujna,
kajti stara je povsem odpovedala.
OBCNI ZBOR PROSVETNEGA
DRUŠTVA
Tudi Prosvetno društvo je imelo svoj
občni zbor. Iz poročil je razvidno, da
je imela največ uspeha Ljudska knjiž-
nica. Število knjig v njej iz leta v leto
narašča, pa tudi število izposojevalcev
se krepko dviga. Razveseljivo je, da
posebno rada sega oo knjigah naša
mladina. Tudi ostale sekcije so svojo
vlogo v glavnem izvršile.
MOST BO KMALU GOTOV
Zelezobetonski most preko Pake bo
kmalu gotov. Ze nekaj časa sem sta
povezana levi in desni breg Pake z be-
tonskim blokom. Sedaj je treba urediti
še podrobnosti, kakor cestni tlak, ogra-
jo in drugo. V kratkem bodo odstranili
opaž in uredili še ostala dela. Podjetje
»Beton« iz Celja trdno upa, da bo lah-
ko most izročilo pred rokom investitor-
ju, ki ga bo izročil svojemu namenu
na Dan republike.
IZ VELENJA
Sindikat rudnika lignita je poklonil
nižji gimnaziji in osnovni šoli v Ve-
lenju 130.000 din za nabavo mladinske-
ga čtiva. S tem je pokazal razumeva-
jočo skrb za zdravo in koristno raz-
vedrilo mladine. Pionirji Velenja so
sindikatu rudnika za lepo darilo zelo
hvaležni.
*
Preteklo soboto je bil občni zbor po-
družnice sindikata prosvetnih delavcev
šoštanjske občine. Zboru sta prisostvo-
vala tudi podpredsednik občine tovariš
Blagotinšek in tajnik občinskega sin-
dikalnega sveta tov. Primožič. Iz ob-
širnega poročila predsednika podruž-
nice tov. Vrečka je bilo razvidno, da
so vsi člani — 94 jih je po številu —
zelo aktivni. Tako dela v prosvetni de-
javnosti 46 članov, v družbenih organi-
zacijah, 19,9 pa v organih ljudske ob-
lasti.
Za delo v bodoče so sklenili orga-
nizirati tečaj za ročna dela in risanje.
Doseči pa morajo tudi boljšo povezavo
med sindikalnim svetom ter vsemi pod-
jetji v kraju. Prav tako pa bo treba
izboljšati tudi delo šolskih odborov, saj
sta se doslej znašla v svojem delu le
Šoštanjski in velenjski, vsi drugi pa se
še lovijo v začetniških težavah.
V VELENJU GRADIJO VODOVOD
Stari del Velenja nima vodovoda ter
se prebivalci osikrbujejo s pitno vodo
iz vodnjakov. Ze vrsto let se prebi-
valci skupno z organizacijami trudijo,
da bi zgradUi vodovod. Vse kaže, da
bo to pereče vprašanje končno le re-
šeno. Velenjčani so se resno prijeli de-
la in s prostovoljnim delom pomagajo
pri kopanju jarkov za vodovodno na-
peljavo. Ce ne bo nagajalo vreme, bodo
kmalu imeli vodovod z dobro pitno
vodo.
KRI SO ODDALI
. Pred nedavnim je obiskala transfu-
zijska skupina tudi Šaleško dolino ter
s pomočjo Rdečega križa izvedla uspeš-
no krvodajalsko akcijo v Šoštanju in
Velenju. Odziv je presegel visa priča-
kovanja. Skupno je oddalo kri skoraj
700 prebivalcev. Posebno so se izkazali
Velenjčani, kjer jih je bilo okrog 450.
IZ MOZIRJA
Aktiv žena zadružnic pri Kmetijski
zadrugi v Mozirju pripravlja ustanovi-
tev krojnega in šiviljskega tečaja. Te-
čaj bo začel v decembru in bo trajal
dva meseca. Za tečaj vlada med za-
družnicami in kmečkimi dekleti pre-
cejšnje zanimanje. Med prijavljenimi
so tudi vse obiskovalke kmetijsko go-
spodarje šole v Mozirju.
-o-
Ptred kratkim je bil v Mozirju se-
stanek članov dbčinskega komiteja
ZKS, LMS, občinskega odbora SZDL
in občinskega sindikalnega sveta, pa
katerem so razpravljali o najnovejših
mednarodnih dogodkih. Razprava je
bila zelo živahna.
Pred dnevi je bil v Mozirju zbor vo-
livcev, na katerem so govorili pred-
vsem o komunalnih vprašanjih trga.
Z dograditvijo ceste skozi trg bo tre-
ba urediti še nekatere cestne predele
in določiti prostor za parkiranje mo-
tornih vozil. Najbolj živo so razprav-
ljali o gradnji vodovoda, saj je pre-
skrba z vodo v Mozirju vedno bolj
pereča. Zato so izvolili pripravljalni
odbor, ki bo pripravil vse po-lrebno za
gradnjo vodovoda. Na zboru so sprejeli
tudi več koristnih sklepov.
V	družbenem planu mozirske občine
znaša letos občinski kreditni sklad za
zidanje stanovanjskih hiš 24 milijonov
dinarjev. Do 10. oktobra je bilo zbra-
nih že 19 milijonov dinarjev, kar do-
kazuje, da bo dohodek sklada, ki je
planiran po družbenem planu, do kon-
ca tega leta v celoti dosežen.
Sklad je razdeljen tako, da dobi ob.
LO za zgraditev novega stanovanjske-
ga bloka 10 milijonov. Zdravstveni
dom Nazarje za' zgraditev stanovanj 3
milijone 400.000 din, zasebni graditelji
pa 7 milijonov din. Vidi se, da je pre-
cejšen del sredstev namenjen prav za-
sebnim graditeljem stanovanj.
Tudi v prihodnjem letu se bo grad-
nja stanovanj na področju mozirske
občine nadaljevala. LIP Nazarje bo
gradil nov stanovanjski blok, verjetno
pa bosta gradila tudi kmetijsko-goz-
darska poslovna zveza v Mozirju in
Gozdno gospodarstvo Nazarje. R. Z.
IZ SLOVENSKIH KONJIC
Pred kratkim je sekretar OK ZKS iz
Celja tov. Franc Simonič v Slov. Konji-
cah predaval političnemu aktivu o te-
kočih mednarodnih dogodkih in o vlo-
gi Jugoslavije pri reševanju teh vpra-
šanj. Hkrati je odgovoril na nekatera
vprašanja ter obljubil, da bo v pri-
hodnjem predavanju opisal svoje vtise
iz Kitajske, kjer se je mudil kot član
Jugoslovanske zadružne delegacije.
♦
V	usnjarskem kombinatu Konus v
Slov. Konjicah se je ta teden pričel
tečaj za delavce, ki bodo kasneje pola-
gali izpite za kvalificirane in visoko
kvalificirane delavce. Kljub temu, da
se je za tečaj prijavilo več članov ko-
lektiva, obiskuje predavanje le kakih
20 delavcev in delavk. Predavanja so
trikrat tedensko in bodo s tečajem za-
ključili verjetno že v tem letu. L. V.
PISMO UREDNIŠTVU
Kaj je z otroško konfekcijo?
Vsak dan, zlasti v zimskem času, v
Celju matere zaman iščejo za svoje
otroke primernih oblek. Zlasti še za
deklice ni nikjer v Celju, pa tudi dru-
god cenene in dobre konfekcije. V tr-
govinah je čutiti povsod enake odgo-
vore: »Naročili smo in pričakujemo«
ter podoibno. Za rešitev tega perečega
vprašanja je možno več izhodov. Naj
navedem zaenkrat samo enega.
Biro za pomoč gospodinjstvu v Celju,
ki ima v Prešernovi ulici svojo delav-
nico, bi lahko stopil v stik s trgovskimi
podjetji. Trgovsko podjetje »Volna«
ima sicer že otroški oddelek, ki pa
povsem ne odgovarja svojemu namenu.
Zato bi bilo zaželeno, da bi trgovska
podjetja naročila v delavnici biroja
za pomoč gospodinjsttviu pri »Vezenini«
otroško konfekcijo in izpopolnila svoj
asortiment. Tako bi lahko zaposlili
večje število šivilj in zadovoljili ma-
tere, ki sedaj brezupno tavajo od trgo-
vine do tngoviiie,	P. A.
18. NOVEMBRA 1958 —	48 7 STRAN
HITLER-PRIVATNO
Dolgoletni Hitlerjev osebni služabnik Heinz Linge je bil zadnji, ki
je videl Hitlerja živega in prvi, ki ga je ugledal mrtvega. Po vrnitvi iz
ujetništva je Heinz Linge napisal spomine na največjega pa tudi naj-
bolj krvavega diktatorja, v katerih je poleg nekaterih splošno znanih
obrisov tudi nekaj manj znanih stvari o osebnem življenju moža, ka-
terega ime je zgodovina zelo neugodno zapisala v svoje strani. Neka-
tere odlomke iz teh Lingejevih spominov bomo posredovali tudi na-
šim bralcem.
JE BIL HITLER NOREC?
Linge dvomi, da bi bil Hitler dušev-
no zmeden, čeravno ne izključuje ne-
katerih njegovih zelo čudnih navad.
Linge pravi, da so govorice o tem, da
je grizel preproge, trgal zavese in raz-
bijal razne stvari, izmišljene. Toda v
nekaterih trditvah pride Linge v pro-
tislovje. Na primer v opisovanju Hit-
lerjeve govorniške »umetnosti«. Hitler
se ie na svoje važne govore zelo te-
meljito pripravljal. Baje po nekaj noči
in dni njegove sekretarke niso imele
miru, preden je bil diktator zadovo-
ljen s konceptom govora. Ko je bil go-
vor napisan, je vselej vadil pred ogle-
dalom. Naštudiral je baje vsako gesto
in se vrtil pred ogledalom, doP^ler ni bil
zadovoljen s seboj. Pri vsem tem je bil
Hitler kratkoviden in je moral brati z
očali kadar je šlo za tipkopis navadne
velikosti. Toda za nobeno stvar bi se
Hitler ne pojavil pred ljudmi z očali
na nosu. Zanj so morali izdelati po-
sebne vrste pisalni stroj z velikimi
črkami, tako da je mogel pred javno-
stjo brati brez očal. Toda navada je
železna srajca, pravi Linge, vselej ka-
dar je pri govoru Hitlerja zaneslo, je
nervozno segel v žep, izvlekel očala, in
jih držal skrita za hrbtom. Ko je nje-
gova govorniška vnema dosegla vrhu-
nec, je skoraj vselej očala zdrobil v
pesti. Linge je imel vedno druga očala
pripravljena in se spominja najmanj
tridesetih primerov, da je Hitler očala
zdrobil. Čudno, da v tem Linge ne naj-
de nič nenavadnega.
modri, rdecl in zeleni
svinčniki...
Na svoji pisalni mizi je imel Hitler
vselej nekaj zelenih, rdečih in modrih
svinčnikov. Nekoč je Lingeju povedal,
da rabi rdečega, kadar piše sovražni-
kom, zelenega, kadar si je zapisoval
kaj o svojih prijateljih, modrega pa
vselej, kadar je imel občutek, da mora
biti oprezen. Toda ti svinčniki so bili
vedno žrtve, kadar je diktatorja obse-
del bes. Metal jih je s tako jezo ob
mizo, da so se polomili. Za Lingeja, iz-
gleda, to ni nič čudnega?
Hitlerjeva priroCna apoteka
Linge je povsod nosil za svojim go-
spodarjem kovček, pK)ln raznih tablet,
vstekleničenih zdravil, injekcij. V^ ta
zdravila so ibila prirejena nalašč zanj.
Pripravljal jih je osebni zdravnik dr.
Theo Morell, ki je bil v izredni milo-
sti pri Hitlerju. Poleg tablet za želod-
čne bolečine je imel vedno kakih de-
set vrst uspavalnih sredstev, kajti dik-
tator je bil izredno slabega spanca.
Pred govorniškimi nastopi si je vselej
dal vbrizgati pomirjevalno injekcijo.
Linge seveda ne pove, da je očividno
Hitler imel kaj malo zaupanja vase in
Svoje kulturno zadržanje.
Zadnja leta je Hitler, kljub najbolj-
šim letom, naglo starel. Njegovo zdrav-
je se''je vedno bolj slabšalo. Nihče v
»tretjem rajhu« ni vedel, da mu je od-
povedala leva roka, da mu je levo oko
neprestano pomežikovalo, da je osivel
in da vedno manj vidi. To je bila taj-
nost. znana le redkim v najbližji oko-
lici.
NEMŠKA ENOLONČNICA — POSLE-
DICA HITLERJEVE SKRBI ZA
VITKOST?
Baje se Hitler ničesar ni bolj bal kot
dejstva, da bi mogel postati debel. Bil
je naravnost histerično preplašen, če
je ugotovil, da je pridobil na teži. Ta-
krat je vedno jemal močna odvajalna
sredstva iri si z opijem pomirjeval čre-
vesje. Sčasoma se je za svoje zdravje
in izgled že tako zelo bal, da so morali
zanj pripravljati posebno vrsto zele-
njave, v posebnih gredicah, ki so bile
gno3"ene s posebnimi gnojili. Zaradi
želodčnih bolečin in strah pred de-
belostjo je začel uživati samo dietno
hrano, po navadi s čim manj maščobe.
To je bil pravi vzrok njegove skrom-
nosti pri jedi, ki je postala legendarna,
da so ji Nemci, deloma zaradi pobož-
nega posnemanja, deloma pa zaradi
dejanskih težav z živili, z uvedbo eno-
lončnice, vdano sledili.
Toda vse to mu je malo pomagalo.
Vedno bolj ga je dajalo. Njegova roka
se le po padcu Stalingrada tako po-
slabšala, da jo je moral z desnico pod-
pirati in prestavljati. Na slikah, ki so
nastale ,po tem času, je vedno obrnil
svoje telo v profil z desne strani. Zad-
nje čase je svojo levico stiskal k sebi
tudi drugače, ali pa jo z desnico čvrsto
stiskal, da bi ne drgetala tako oči-
vidno.
Imel je veliko nezaupanje do svojih
generalov. Večkrat je dejal, da se za
svoje sive lase nima zahvaliti sovraž-
nikom, temveč svojim generalom, ki so
ga pustili na cedilu.
(Dalje prihodnjič)
IMENITNA VABA
(nekateri so si šli ogledat »Vremenarja«
samo zato, ker so slišali da je Cow-
boyka.)
Vremena so teatru se zjasnila.
Dvorana polna je ob premieri
z umetnostjo prav tesen stik dobila
ob novi »Cowboy stories« eri.
A tisti, ki so prvič se ujeli
na hlače z resami — sombreri,
domov grede so pač na tiho kleli
brez mrtvecev po Holiwoodski meri.
Nauk:
Ce lovec v gozdu kos mesa nastavi,
okusa radi zver ne pade v past.
Duh po mesu nos ji zonegavi,
in smrt prinese ji — nagonska slast.
NEKATERIM NEZNANIM TALENTOM
Vse kar se sveti
ni zlato,
kot vse temno
ni grdo.
In vse kar poje
. slavček ni
ter vsaka godlja,
grozdna kri.
Zato ni vsak »talenU
pozvan,
da v eter cvili	•
kot neznan.
Mišljenja tega s«
Celjani,
da ti ostali bi —
neznani.
MARELOSTOP
—	Idiot je človek, katerega govorica
je za' normalnega človeka nerazumlji-
va. Ste razumeli?
—	Ne, tovariš profesor ...
še hujši sovražnik
Aktivist antialkoholne lige med pi-
janci po zelo vročem predavanju: To-
rej, dragi moji, ali lahko navedete še
hujšega človeškega sovražnika kot je
alkohol?
Med publiko: O, ja! Žeja!
"de vizij a pri nas
Kako močno in vzgojno sredstvo je
televizija, ni treba posebej ijripovedo-
vati. V Ameriki, kjer vojna ni zavrla
razvoj televizije, ima več kot dve tre-
tjini gospodinjstev televizijske spre-
jemnike. Po vojni se je močno razširila
tudi v Evropi, predvsem v Italiji, Nem-
V televizijski oddajni postaji.
čiji, Angliji, pa tudi na vzhodu v Sov-
jetski zvezi. Zadnje čase se je začela
uveljavljati tudi pri nas v Jugoslaviji.
Priprave trajajo pravzaprav že dlje
časa. V Zagrebu in Ljubljani že nekaj
let resno delajo in so letos prišli že ta-
ko daleč, 'da bo v kratkem času te-
levizijska mreža pokrila tudi večji del
Jugoslavije. Zagrebška televizijska po-
staja je preživela svoj krst nedavno na
zagrebškem velesejmu. Zagreb, kot
tudi Ljulbljana, razpolagata z vsemi
pripravami sodobne televizijske posta-
je. Tudi Beograd ne zaostaja. Kot iz-
gleda, so se v Ljubljani najibolj naslo-
nili na lastne sile. Tu so izdelali tudi
prve televizijske sprejemnike, ki bodo
v kratkem odšli v serijsko izdelavo. V
kratkem pričakujemo postavitev tele-
vizijskih oddajnikov. Slovenija ga bo
najprej postavila na Nanosu, Hrvaška
pa na Sljemenu. Ti oddajniki bodo po-
zneje dobili pomoč v relejnih oddajni-
kih, zlasti tam, kjer glavni ne bodo
mogli »pokriti« z ultra kratkimi valovi
naselij in mest.
V Zagrebu in Ljubljani se že vneto
pripravljajo za samostojne oddaje, prav
tako pa tudi Beograd. Televizija todi
v večjih državah ne prakticira izključ-
no lastnih oddaj, ki so razmeroma dra-
ge, postale pa bi tudi dolgočasne in
po vsebini ozke. Tako bodo tudi naše
postaje prenašale od časa do časa raz-
ne oddaje iz drugih držav, istočano pa
bodo naše programe prenašali tikll
drugam.
Kako bomo v prvih dneh rojstva te-
levizijskih oddaj deležni te novosti v
Celju, je trenutno težko reči. Verjetno
bomo prej dobUi zagrebške kot ljub-
ljanske oddaje. Prej ko slej bo tudi
na Štajerskem morala zrasti relejna
postaja, zlasti še potem, ko se bo mro-
ža sprejemnikov v tem delu razširila.
Sprejemniki so posebno {»glavje. Za
začetek bodo dragi. Vsekakor predra-
gi, da bi jih lahko vključili v povpreč-
ni standard naših ljudi. S serijsko iz-
delavo sprejemnikov se bodo verjetno
pocenili, tako da bodo dostopni tudi
delovnim ljudem. Zaenkrat bodo v na-
ših mestih pač nastajali televizijski
klubi. Brez dvoma jih bodo najprej
imela gostinska podjetja, dalje razna
Pred domačim televizijskim sprejem-
nikom, ki ga je izdelal ljubljanski in-
štitut za elektrozveze. Ta aparat bo
kmalu šel v sterijsko izdelavo.
društva, podjetja itd. Posrečena je za-
misel, da bi hišni sveti organizirali te-
levizijske klube, kjer bi prebivalci
večjih hiš zaenkrat pač skupno gledali
programe. Vsekakor jja je razveseljivo,
da bomo v kratkem lahko dogodke na
velike daljave tudi videli in ne samo
slišali.
prispodobe iz moderne
literature
... Sonce se je razsekalo na vrhovih
gora in izkrvavelo v doline. —
(John Steinbeck)
... Mrak se je kot mehka ovratna
ruta spustil na betonska pleča New
Yorka	(Spellman)
... Droben možiček se je brezupno
zgubil v množici dveh... —
... Pes je počakal, z repom v pro-
stem teku, če se bo obiskovalec iz-
kazal kot prijatelj ali sovražnik —
»Spoštovana gospodična Janet,
ime mi je Elija Volta. Rodil sem se
ha San Lazaru, majhnem mehiškem
otočku, za katerega se ljudje 'bojijo,
da bi ga ocean nekoč ne zbrisal s svo-
je gladine. Moj oče sicer ni milijonar,
je pa najuglednejši ribič na otoku
San Lazi;ro. Imamo tudi svojo ribiško
barko, na kateri t^Io radi pojemo ob
večerih stare španske popevke in če
kdo pojeg zabrenka na kitaro, je naše
nazpoloženje še večje. Ljubim svojo
domovino, pa čeprav je siromašna. Te-
ga otočka, na katerem živim, ne bi
zamenjal za vse zaklade sveta. Mati
mi je nekoč dejala, da se v domovini
peče najslajši kruh. Takrat ji kot otrok
lega nisem verjel, danes i>a vem, da
je imela prav, ko mi je tako dejala.
Ko bom končal gimnazijo, se bom po-
trudil, da bom čim več koristil svoji
deželi.
Srečen sem, da vam lahko pišem
prav jaz in trudil se bom, da boste
preko mojih- pisem čim natančneje
spoznali mojo domovino, tisti lepi oto-
ček, na katerem sem se rodil, kjer je
vsaka stvar posebej si^animiva, in ko
boste vse to spoznali, takrat vam tudi
jaz ne bom več tuj. — Elija Volta«.
Tako so začela romati Janetina in
Elijeva pisma, iz Guadalajare v San
Diego in spet nazaj v Mehiko. Njuna
pisma so postajala vse prisrčnejša, to-
da zdelo se jima je še vedno, ko da sta
Si popolnoma tuja, le njuni zemlji da
se objemata in ljubita med seboj. Tudi
svoje fotografije sta si izmenjala in ni
ga bilo dne, da bi jih ne imela pred
seboj in občudovala drug drugega.
Janeti se je zdelo, da doživlja z Elijo
vso lepoto mehiške romantike in kdaj
pa kdaj si je zaželela, da bi ga videla
poleg sebe. Ali je Elija tudi v resnici
tako lep, kakor na sliki, je čestokrat
pomišljaia Janeta. Njeno hrepenenje
po Mehiki, ali pa morda po Eliji, -pa
je postajalo vse večje. Janeta jo bila
v sebi prepričana, da ljubi' mladega
Mehikanca, tega pa ni upala reči ne
materi ne Eliji.
Po končani veliki maturi je Elija
obljubil Janeti, da bo za nekaj dni pri-
šel v Californijo.
Bilo je koncem junija. Elija je bil
že ob pol štirih zjutraj na postaji t
Guadalajari, od koder je rozil elek-
trični vlak v Združene države Ameri-
ke. Med vožnjo je bil zelo nestrpen.
Časopis, ki ga je bil'kupil, skoraj ni
mogel prebrati. Vso pot je mislil samo
na Janet, če je v resnici takšna kakor
na sliki, ali zna dovolj dobro angleško,
da se bosta lahko sporazumela med
seboj in podobno.
»Državna meja! Pripravite potne li-
ste, prosim«, se je oglasil sprevodnik
preko mikrofona.
Pregled potnih listov in druge for-
malnosti so bUe kmalu opravljene. Eli-
ja je vedel, da bo moral vsak ča« iz-
stopiti. San Diego je četrta postaja od
mehiške meje. In res je sprevodnik
kmalu zaklical:
»Bližamo se San Diegu. Potniki, ki
izstopijo, naj pripravijo svojo prtlja-
go.«
Eliji je začelo srce hitreje utripati,
zdelo se mu je, da je naenkrat postal
sila neroden. Pograbil je svoj kovčeg
in odšel bliže k vratom. Nedaleč od
železniške proge, ob obali Pacifiškega
oceana, je videl vse polno krasno zgra-
jenih vil in hotelov, s številnimi parki.
Vlak je začel voziti vse počasneje in
nato se je nenadoma ustavil.
Ko je Elija stopil iz vagona, ga je
Janeta takoj prepozna. Počasi^ neka-
ko boječe se mu je približala in ga
ogovorila:
»Oprostite, gospod, ali ste vi Elija
Volta iz Guadalajare iz Mehike?«
»Da, sem«, je ves zadovoljen odgovo-
ril Elija. »Mislil sem, da me ne boste
prepoznali«.
Janet se je samo nasmehnila. Oba
sta za trenutek obmolknila. Morda »ta
bila drug nad drugim presenečen« ob
tem prvem srečanju, kajti bila sta res-
nično lep pax, poln vesele mladosti in
prešerene topline. Elija se ^e zdel tako
lep Janeti, da ni mogla od njega od-
vrniti pogleda. Zgodilo se ji je prvič r
življenju, da je občutila, kaj je to prva
in prava ljubezen. V tem trenutku so
šli vsi Janetini načrti navzkriž. Popol-
noma drugače si je predstavljala Elijo,
Mislila je, da ni t resnici tako lep, ka-
kor na sliki, a zdaj ji je bil še rse
bolj všeč. Janeta ni nikoli omenila no
materi, ne očetu, da si dopisuje z ne-
kom iz Mehike, kajti oni bi ji to goto-
vo prepovedali. Zato je. bila v veliki
zadregi.
»Elija«, je začela Janet z nekim pri-
kritim nemirom, »nikoli nisem poveda-
la staršem, da si dopisujem s teboj,
zato mi je sedaj malo nerodno, da bi
te kar naenkrat predstavila svoji noa/-
teri. Ali bi me hotel ob petih popoldne
počakati v hotelu »Colorado«?«
»Lahko, samo ...«
»Ne delaj si skrbi zaradi stroškov.
Na, tu imaš dve sto dolarjev, pa si po-
išči sobo. Do petih si lahko malo o^e-
daš naše mesto. Mislim, da ti bo ffieC.
No, ali se strinjaš?«
»Toda Janet.. .<
»Prosim?«
»To so prereliki strodfei eato.«
Janet se je nasmehnila in dejala:
»No, moj Mehikanec, ali drži, kakor
»ra se dogovorila?«
»Dobro Janet, ob petDi tjorn iakal
t hotelu ,Colorado'.«
Janet in Elija sta odšla vsak po
ji gtrani. Elija si je najel sobo kar v
hotelu »Colorado«, da bi mu ne bilo
te-eba hoditi preveč daleč. To je hik«
•pravil, nakar »o je preoblekel in od-
4el ▼ mesto.
Janetin T>osel pa jo bil mnogo tetaT-
nejši. Takoj, ko je jn-išla domov. Je
njena mati opazila, da je Janeta nen«r-
vadno nervozna. Ljubeznivo je pristo-
pila k njej in ji dejala:
»Janet, s teboj pa dane« ni nekaj r
redu. Ali si bolna?«
»Nisem.«
»Kaj pa je ijotem, da si tako nor-
Tozna?«
»Mama, ali ti eanem nekaj povedati?«
»Seveda smefi. No. le kar na dan e
besedo.«	(Nadaljevanje sledi)
Obrekovati se da sicer eno žensko,
nikoli pa treh.
♦
Trpljenje, ki vodi do resnice, bo zno-
va trpljenje, ko dojame resnico.
*
Moški izbira, ženska izbere.
dvorezna rec
Profesor: Razložite mi, kaj je zakon?
Študent: To so sanje svobodnega mo-
ža ...
Profesor: Kaj pa je potem svoboda?
Študent: Sanje poročenega moža!
... Založnik pisatelju: »Vaš roman
je izvrsten. Zal iščem trenutno samo
,šund'.c
Ženska logika ni smešna, marveč sa-
mo realistična. Soditi je po tem, če
ženska poreče: »Jaz bi vendar rada
več štedila, če bi dobila več denarja.«
STRAN 8 16. NOVEMBRA 1956 — Stev. 46
Velik uspeh društva — brez telovadnice
Letos smo večkrat citali v časopisju' o
uspehih telovadcev in ttlovadk i/. Šmarja pri
JHŠah.
Dol^a leta je bilo v tem kraju mrtvilo pri
telesnovzptojnem delu. Pred vojno sta bili v
kraju k»r 2 telovadni društvi, zelo delavni
in številni po članstvu. Po osvoboditvi so
Šmarčani takoj ustanovili telovadno društvo,
v katerem so razvili živahno dejavnost — te-
lovadno in športno, ki pa je kmalu ugasnila,
ker po odhodu delavnih članov na nova služ-
bena mesta ni bilo za njimi sposobnih va-
Telovadno društvo »Partizan<< Gaberje je razvilo svoj društveni prapor
diteljev. Letos so se zopet zbrali ljubitelji
telesne vzgoje in sklenili pričeti z resnim
delom. Največ iniciative je pri delu pokazala
predm. učiteljica na šmarski gimnaziji tov.
Grašičeva, ki je v vaditelju Lorgerju, tajnici
Antclinčevi in predsedniku Vajcerju našla
zveste sodelavce.
USPEHI NAČRTNE TELESNE VZGOJE
Tov. Grašičeva je strokovnjakinja za te-
lesno vzgojo. Na šmarski gimnaziji je s so-
dobnimi oblikami telesne vadbe kmalu navdu-
šila pionirje in mladino že v okviru rednega
šolskega pouka za telesno vzgojo. Kmečka
mladina se je z veseljem oklenila raznih iger
in panog telesne vzgoje in je bila zlasti ži-
vahna v lepih dnevih na igrišču ob železnici.
S skromnimi sredstvi je mladina zbrala sama
denar za nakup drobnih rekvizitov, zlasti žog
in po šolskem pouku je na zelenem travniku
preizkušala svoje znanje v malem rokometu,
nogometu i.i odbojki. Od šole do društva ni
bila dolga pot. Vsak mlad človek, ki se že v
šoli navduši za telesno vadbo, se prav rad
vključi v telovadno društvo, kjer lahko te-
densko prebije pod vodstvom vaditelja še
■ekaj ur v zdravem razvedrilu. Prav v tem
smo v Šmarju v zadnjem letu opazili izreden
uspeh in vpliv načrtne telesne vadbe na mla-
tlino.
BREZ TEKMOVANJ NI TELESNE VZGOJE
Res je sicer, da je za tekmovanja potrebna
gotova zrelost in pripravljenost. Mladina v
Šmarju je v kratkem času sistematične vadbe
že toliko pridobila, da je v letošnjem letu
ocenjevala svoje delo na različnih tekmova-
njih Tudi ta dejavnost je pokazala, da se
nivo telesne vzgoje v tem kraju bliža že kva-
Utetniin storitvam. Kar poglejmo nekaj teh
uspehov:
Mladinke so v ljudskem mnogoboju v Ma-
riboru na prvenstvu Slovenije bile druge! Med
tekmovalkami je bilo več takih deklet, ki so
šele pred nekaj meseci prvič videle telovadno
orodje. Iz obrobnih vasic Šmarja so ob večerih
prihajale v dvorano KUD k vadbi. Na tek-
movanju v Mariboru so bile nekam plahe in
bojazljive med množico tekmovalk. Doseženi
rezultati pa so jim dali več volje in marlji-
vosti pri delu, še raje so zahajale k vadbe-
nim uram! Mladinki Vučkova in Jezovškova
sta bili letos najboljši v njihovi vrsti.
V Šmarju so navdušeni tudi za odbojko. Na
okrajnem prvenstvu so članice bile druge, pa
tudi mladinsko moštvo je uspešno prestalo
prvo preizkušnjo. Čeprav je mladincev pri
vadbi znatno manj od mladink, so pa vendarle
zelo marljivi in delavni. Za največji uspeh
šmarskih telovadcev in telovadk je šteti nji-
hovo razvrstitev med 20 društvi Partizana celj-
skega okraja v ekipnem prvenstvu v atletiki.
Tu so bili Šmarčani drugi in so pustili za
seboj društva močnejša po številu članstva
in bogatejša na tekmovalnih izkušnjah. Za
ta veliki uspeh so bili zaslužni prav vsi —
od mladincev, mladink, članov in članic do
pionirjev in pionirk. V Šmarju so vneti tudi
za smučanje in so tudi na snežnih jjoljanah
dosegli lepe uspehe.
GRADNJA TELOVADMCE - PROBLEM ŠT. 1
Vsak letni čas je primeren za določene te-
lesne vaje in športne igre. Pred durmi je
zimski čas. ki bo med šniarsko mladino pri-
nes<'l zopet precej veselja. To velja pred-
vsem za smučarje. Kaj pa ostala mladina.
ki nima smučarskih rekvizitov? V Šmarju ni
telovadnice! Nima jo Partizan, nima jo šo-
la .. . Vse delo v zimskem času bo v dvorani
KUp ki je pa zaradi priprav za druge pri-
reditve večkrat zasedena. Tako prihaja sedaj
za Partizana v Šmarju in na šoli. za šolsko
mladino čas, ko bo težko izvajati sistematično
redno vadbo. Zato si šmarska mladina želi
zopet svojo telovadnico, kjer bi imela svoj
prostor skozi vse leto. Društveni prostori bi
pomenili za Partizana potrebno osnovo, na
kateri bi lahko uspešno razvijali življenje
med šmarsko mladino na področju telesne
vzgoje in športa. Takšne prostore pa si šmar-
ska mladina po svojem delu povsem zasluži.
Prepričani smo lahko, da bodo krajevni in
okrajni merodajni činitelji po svojih močeh
pomagali marljivim društvenim delavcem pre-
magati ta veliki problem šmarskega Partizana
m krajevnih šol.
Nogomet
PRED ZAKLJUČKOM JESENSKEGA
TEKMOVAInJA
Zadnjo nedeljo se je zavrtelo že 10. kolo
jesenskega prvenstva v varaždinsko-maribor-
sko-celjski in mariborsko-celjski ligi. To ne-
deljo se bodo nogometaši še enkrat srečali v
borbah za točke, potem pa bo po igriščih
zavladalo premirje vse tja do spomladi. Še ne
moremo podati končne analize o uspehih in
neuspehih enajstoric iz celjskega okraja v
jesenskem delu tekmovanja. Gneča v lestvicah
je precejšnja in že eno samo kolo lahko po-
vzroči večje pretresljaje. Pa pogljemo za-
enkrat samo na nedeljski izkupiček!
PRESKROMNA ZMAGA KLADIVARJA
Celjani so imeli v gostih nogometaše iz So-
bote. Kar s 4:0 (1:0) so jih odpravili, za kar
so poskrbeli strelci Ilribernik, Belcer, Cafuta
in Marinček. Kljub izdatni zmagi pa ne mo-
remo biti zadovoljni z igro Kladivarja ali do-
ločneje z napadalnim kvintetom. V prvem pol-
času je bila igra slaba in nezanimiva. Samo
enkrat se je zatresla mreža Sobote. V 11. delu
je Kladivar zaigral z več volje po izdatnejši
zmagi. Napad za napadom se je vrstil na vrata
gostov, žoga pa se je znašla med prečkami še
trikrat. To pa je bilo po mnenju vseh gle-
dalcev odločno premalo. Nasprotnik je bil slab
in po terenski premoči Kladivarja bi morala
biti zmaga učinkovitejša. Koliko je bilo zrelih
situacij pred vrati Sobote! Kdo bi jih le
našteval kakor tudi igralce, ki so jih za-
pravljali . . . Takšne priložnosti se redko po-
nujajo in res je škoda, da se Kladivar ne zna
okoristiti v borbah s slabimi nasprotniki.
Kljub celemu izkupičku so Celjani še vedno
na 4. mestu VMC lige.
Opozorilo
še enkrat opozarjamo naše na-
ročnike, da jih bodo te dni obi-
skali poštarji zaradi poravnave
letošnje naročnine.
Prosimo naročnike, ki naročni-
ne za letošnje leto še niso porav-
nali, da izroče dolgujočo naroč-
nino poštarjem ter jim pri tem
ne delajo težav.
S tem načinom pobiranja na-
ročnine želimo predvsem ustreči
Vam, da vam prihranimo čas, ki
bi ga izgubili s pisanjem položnic
in IZ dostavo le-teh na pošto. Ta
načip izter jave, čeprav je za list
vezan z dokajšnjimi stroški, je
najbolj praktičen predvsem za
Vas, ipa tudi za uredništvo.
Zato tem bolj pričakujemo, da
bo vsak rade volje poravnal na-
ročnino, ko ga bo sv ta namen obi-
skal poštar.
Kdor naročnine ob tej priliki
ne 1)0 poravnal, mu bomo list
ustavili, naročnino pa izterjali na
pravni način.
Zavedajte se, da z redno plača-
no naročnino omogočite redno iz-
hajanje lista, sebi pa prihranite
nepotrebne stroške in pota.
Uprava
CELJSKEGA TEDNIKA
Sindik^ln? podružnice v Slov.
Koniicah polagalo obračune
V	Slov. Konjicah je bil pred dnevi
občni zbor sindikata goždnih delavcev,
ki so zaposleni pri gozdnem obratu.
Od vseh članov sindikalne podružnice,
ki jih je 72, se je občnega zbora ude-
ležilo 58 članov, kar je zelo lepo šte-
vilo, če pomislimo, da je večina njih
doma izven Konjic, med njimi nekateri
celo iz vrh Pohorja — iz Rakovca. Oko-
li 30 članov podružnice je naročenih
na Delavskg enotnost, na Prešernovo
družbo pa celo 67. kar je v primeriavi
z ostalimi konjiškimi podjetji dokaj
visoka številka. V letošnjem letu je bil<->
za gozdne delavce rešeno več perečih
vprašanj iz higiensko-tehnične zaščite,-
plačilo deževnih dni, nabava zaščitnih
sredstev pri delu itd. Na zboru so pred-
lagali naj bi člani delavskega sveta
večkrat poročali o svojem delu. Ugoto-
vili so tudi, da člani kolektiva premalo
sodelujejo v organih družbenega uprav-
ljanja.
Te dni so zborovali tudi člani sin-
dikalne podružnice podjetja »Kostroj«,
kjer je bila prav tako dobra udeležba.
To podjetje se je osamosvojilo šele le-
tos ter šteje okoli 90 zaposlenih.
Največ občnih zborov na konjiškem
področju bo v prihodnjih štirinajstih
dneh. Vse kaže, da bodo občni zbori za-
ključeni do konec meseca, tako da bo-
do v decembru novi odbori že pričeli
z delom.	L. V.
v ŠTORAII PRETEP
Štorovski Kovinar se je doma spoprijel z
Aluminijem, vodilnim moštvom na tabeli MC
lige. V L polčasu so bili domačini še v vod-
stvu z 1:0 z golom, ki ga je z glavo dosegel
Pirš. V II. polčasu so se dogodki vse bolj za-
ostrili. Moštvo Aluminija je igralo grobo in
ob priliki je nekdo od njih dobesedno knock-
autiral domačina Pirša. Gostje so rezultat iz-
enačili — 1:1 in odnesli iz Štor še dragoceno
točko.
RUDAR ZMAGAL V ŠOŠTANJU
Velenjčani so v lokalnem derbyju s šoštanj-
čani slavili skromno zmago z 1:0, ki je bila
zaslužena in jim je ponovno pripomogla k bolj-
šemu položaju na lestvici. Zmago so si pribo-
rili v Šoštanju. — Nogometaši ŽNK Celje so
se vrnili iz Raven brez točk. Tamkajšnjemu
Fužinarju so podlegli s 5:1. Celjane je močno
oškodoval sodnik Muravs iz Maribora, ki jim
je prisodil kar 2 kazenska strela za lazje pre-
stopke.
Namizni tenis
VISOKA ZMAGA OLIMPA V RAVNAH
Minulo nedeljo je osemčlanska ekipa na-
miznoteniške sekcije celjskega Olimpa gosto-
vala v Ravnah na Koroškem proti enaki eki-
pi domačega Fužinarja. Izkušenejši Celjani so
dosegli visoko zmago — v treh dvobojih 13:1.
Prva ekipa je igrala v postavi Coh, Božič m
V. Rehar ter zmagala z rezultatom 5:1, druga
v sestavi Končan. Leben in Ručigaj je dosegla
najvišjo zmago 5:0, enako uspešna sta bila
mladinca Jazbec in I. Rehar z rezultatom 3:0.
V	torek je bila na pobudo nekaterih sindi-
kalnih ekip ustanovljena celjska namiznoteni-
ška liga v kateri po prvi prijavi sodeluje
12 sindikalnih in športnih ekip. Liga tekmo-
vanje bo izvedeno pod okriljem namiznoteni-
ške sekcije Olimpa.
Od srede 14. t. m. ima namiznoteniška sek-
cija Olimpa znova redne treninge in to vsako
sredo od 19,30 dalje v telovadnici Partizana v
Gaberju.
Rokomet:
ZMAGA V MARIBORU
Mladi rokometaši ŽSD Celja so v prven-
stveni tekmi proti Mariboru prijetno prese-
netili z zmago 11:6 (6:0). Najbolj uspešen stre-
lec je bil Levstik, ki je osemkrat spravil
žogo v mrežo, ostale 3 gole pa sta dosegla
Debeljak in Polda. — Spomladi bodo vstopili
v tekmovanje še rokometaši Kladivarja. Tako
bo Celje prvič po osvoboditvi imelo v sloven-
ski ligi dva predstavnika.
JESENSKI CROSS V ŽALCU
TVD Partizan Žalec je organiziral
preteklo nedeljo društveni jesenski
cross, na katerem je nastopilo okoli 50
tekmovalcev oz. tekmovalk. Zaradi de-
ževnega in slabega vremena so bili re-
zultati povprečni.
NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED:
Ob 12,30 na Skalni kleti:
KLADIVAR : 2NK CELJE (mladina)
Ob 14,00 na Skalni kleti:
BRATSTVO (Hrastnik) : 2NK CELJE
Kandidati za pokal „Liudske pravice^^
iz celjskega okraja
Na zadnji seji Okrajne zveze »Partizan« Ce-
lje so ocenjevali delovanje društev Partizan
v celjskem okraju. Vsako leto uredništvo
»Ljudske pravice« poklanja najboljšemu par-
tizanskemu društvu v Sloveniji prehodni po-
pokal. naslednjim najboljšim po lestvici pa
praktična darila. Naš dopisnik se je obrnil na
načelništvo Okrajne zveze Partizan Celje s
prošnjo, da bi v zvezi s tem tekmovanjem iz-
vedel kaj več za naše bralce.
Katera društva so po Vašem mnenju naj-
boljša v okraju?
»Pogoji dela v naših podeželskih društvih
so zelo različni, zato tudi ne moremo ocenje-
vati dela posameznih društev* z istim kriteri-
jem. Po splošnem delu bi lahko v vrsto naj-
boljših društev prišteli Braslovče, Celje-mesto,
Celje-Gaberje, Gomilsko, Mozirje, Prebold,
Polzelo, Rogaško Slatino, Šmarje, Šoštanj in
Velenje. Od vseh navedenih pa prednjačita
društvi v Mozirju in Gomilskem. Tudi ostala
društva, ki niso zgoraj imenovana, so pokazala
več ali manj plodno delo, ki pa ni bilo ne-
prekinjeno — celotno. Prav zaradi tega jih
nismo mogli predlagati za kandidate pri tem
tekmovanju. Naša zveza je dvakrat urgirala
podrobna poročila od vseh društev »Partizan«
za to tekmovanje, priznati pa moramo, da so
od društev le štiri izpolnila to obveznost.«
Koliko društev ste predlagali za tekmovanje?
»Predlagali smo le dve društvi, ki sta po
našem mnenju izpolnili vse pogoje tega tek-
movanja. To sta društvi Mozirje in Gomilsko.
Gomilsko je že več let uspešno sodelovalo v
tem tekmovanju in se je tudi vsa zadnja leta
uvrstilo med najboljša društva Partizan v Slo-
veniji. To je, podeželsko društvo, ki vklju-
čuje okrog dve sto vaškega pebivalstva. Sko-
zi vse leto je razvijalo bogato društveno živ-
ljenje in je vnašalo v vadbene ure pestre
oblike dela, ki srf pritegovale kmečko mla-
dino. V Gomilskem so prijatelji prirodne vad-
be in se v telovadnico zapirajo le v najnuj-
nejših primerih. Na vaških travnikih so redne
vadbene ure. V društvu pa je organizirana
še posebna vadba v atletiki, c^bojki. nogo-
metu, namiznem tenisu in plavanju. V zimskem
času je redna vadba na snegu. V Gomilskem
so T okviru društva Partizan razvili tudi bo-
gato kulturnoprosvetno delo. V letošnjem leta
so izvedli številna društvena jn medvaška
tekmovanja, jubilejni nastop s proslavo 25-Iet-
nice društva in razvitjem društvenega prapora.
Poleg akademije in večjega števila prosvetnih
prireditev so v zadnjem letu z izleti in pro-
pagandnimi nastopi v sosednih vaseh močno
pr'ipomogli k večjemu vrednotenju telesne
vzgoje na našem podeželju. Že v preteklem
letu je Partizan Gomilsko bil uvrščen na prvo
mesto med podeželskimi društvi v Sloveniji in
prepričani smo, da bo tudi v letošnjem letu
v tem tekmovanju med najboljšimi.
Mozirje ima že bogato telovadno tradicijo,
saj bo v prihodnjem letu slavilo ?5-letnico
svojega obstoja. V novih pogojih je Partizan
Mozirje po osvoboditvi pokazal velik napre-
dek. S svojim bogatim društvenim življenjem
si je pridobil mnogo ugleda med tamkajšnjim
Crebivalstvom, kjer ga smatrajo za eno naj-
oljših krajevnih organizatij. Struktura član-
stva je pestra, saj združuje kmečko, delavsko
in krajevno mladino, katerim agilni vodniki
in vodnice posredujejo sodobno telesno vzgojo.
Okrog 250 prebivalstva je vključenih v Par-
tizan Mozirje, ali 35 % vsega prebivalstva. Po-
leg uspešnega, javnega nastopa, na katerem
so sodeloV&li vsi pripadniki društva, so iz-
vedli še številna tekmovanja in sodelovali na
vseh bližnjih nastopih sosednjih društev. Po-
leg redne vadbe so v Mozirju močno navdu-
šeni za smučanje za kar imajo izredno bo-
gate prirodne pogoje, za odbojko, plavanje in
atletiko. Društvo je tesno povezano z vsemi
krajevnimi organizacijami in je zlasti ob
praznovanju občinskega praznika in ostalih
državnih praznikov v svojimi nastopi dokazalo
povezanost svojega dela z našim družbenim
življenjem. Odlična gospodarska dejavnost je
društvu omogočila širok razmah delovanja. Pri
društvenih in javnih delih je članstvo napra-
vilo skupaj 980 ur prostovoljnega dela. Omeniti
še moramo njihovo skrb za najmlajše pri uče-
nju smučanja in plavanja, kjer so v zadnjem
letu z organizacijo tečajev pod vodstvom stro-
kovnjakov dosegli lepe uspehe.«
Razgovor je bil zaključen z željo našega
uredništva, da bi se obe društvi Partizan kar
najbolje odrezali t tem tekmovanju.

Upravni mlbor Zdravstvene postaje Polzela
razpisuje delovno mesto zobne instru-
ment a r k e. Temeljna plača po uredbi, do-
polnilna plača po tarifnem pravilnik«. Nastop
službe takoj, ali po dogovoru.
ZAMENJAM hišo v C.aberju pri ( clju za liiš«
kjerkoli v bližini želozniškc ali avtobusne
postaje. Prodam tudi mizarsko orodje. .Na-
slov v upravi lista.
IMiODAM poceni SO-basiio klu\irsko harinosiko
il()HM;i{ . (.račner Drajiica, ( elje Novu
\us II. Ir.
PRODAM liišo s sa(liiiyi vrtom v I.okrovcii pri
(elju. Naslov \ upravi lista.
PRODAM dve i)ostelji iii omaro. Nasi(>\ \
upravi lista.
l'iU)l)AM eiiostanovanjsko hišo z \ rioin
lil-') v 1'reboldu št. 14. Vprašati pri
Creinožnik. čevljarstvo. Šempeter.
PRODAM \rtiio črpalko (štepih). (elje. /a-
v<.(liia 4.
PRODAM parcelo v (elju. Naslov \ upravi
lista.
l'R()l)AM eii()iia(lstr<>i)iio hišo z zemljiščem
12 arov i/ven stanovanjske sku|>nosti v bli-
žini mesta. Naslov v upravi lista.
KUl IM HIŠK O v okolici ( elja do Vojnika (da
4(«).0(H) plačam v gotovini). ( oklin A»ton.
IU'čica ob Savinji.
(.RICM na dom opravljal vsa liišiia dela (riba-
nje, pranje itd.). Naslov v upravi lista.
Nedelja. 18. novembra
11,15 Izbrali ste — prisluhnite!
11,25 Objave in reklame
11,30 Posnetki Veselega večera Celjske
mestne hranilnice 30. oktobra —
11. del
Ponedeljek. 19. novembra
17,00 Domače novice, objave in reklame
17,15 S pesmijo po Jugoslaviji
17,30 Športni komentar
17,35 V plesnem ritmu
17,45 Tamburaški orkester »Fr. Preše-
ren« p. v. Janka Hočevarja pred
mikrofonom
Torek. 20. novembra	>
17.00 Domače novice, kmetijski proble-
mi. objave in reklame
17,15 Izbrali ste — prisluhnite!
17,30 Radijski feljton
17,40 Plesno glasbo izvaja Celjski plesni
orkester p. v. Vendija Videča
Sreda. 21. novembra
17,00 Domače novice, objave in reklame
17,15 Poje Komorni moški zbor p. v.
Egona Kuneja
17,30 Kulturni obzornik
17,35 Glasbena medigra
17,45 Filmske melodije
Četrtek, 22. novembra
17,00 Domače novice, objave in reklame
17,15 Izbrali ste — prisluhnite!
17,30 5 minut za naše gospodinje
17,35 Neznani talenti
17,45 Popevke in ritmi
Petek, 23. novembra
17,00 Domače novice, objave in reklame
17,15 Polke in valčke igra Celjski
instrumentalni kvintet
17,30 Gospodarske vesti
17,40 Promenadni koncert
Sobota, 24. novembra
17,00 Domače novice, objave in reklame
17,15 Izbrali ste — prisluhnite!
17,30 Za vsakogar nekaj
CELJSKO GLEDALIŠČE
Petek. 16. novembra 1956 ob 16. uri — Jerzi
Lutovvski: DEŽURNA SLUŽBA - I. sre^aje-
šolski abonma
Sobota. 17. novembra ob 20. uri — Jerzi Lu-
tovt^ski: DEŽURNA SLUŽBA - Izven
Ponedeljek. 19. novembra ob 20. uri — Cehov:
STARE RUSKE ŠALE - Gostovanje v Slov.
Konjicah
Torek, 20. novembra ob 15,30 — Richard Nash:
VREMENAR - III. srednješolski abonma
Četrtek. 22. novembra ob 19.30 — Jerzi Lu-
tov^ski: Dežurna služba — Gostovaaje v
Vojniku
Petek. 23. novembra ob 20. uri — Ceksv:
STARE RUSKE ŠALE - Gostovanje v La-
škem.
KINO UNION. CELJE
Od 17. clo 21. xr. 1956 POMLAD V BI DIM-
PESTF«, madžarski film
Od 22. do 24. XL 1956. »TRKNLTKl UPANjA-.
poljski film
KINO METROPOL. CELJE
Od 17. do 20. XI. 1956. »KADE -■TIUSSFJ.<,
francoski film
Od 21. do 25. Xr. 7956, »REVOLVERAS . a«e-
riški barvni film
Dne 18. XL 1956. »ON IN SEDEM LOPOTOV<,
italijanski film
UPRAVNI ODBOR »KJIGOVODSKEGA BIROJA« MOZIRJE
razpisuje
a)	več službenih mest kjigovodij;
b)	več službenih mest pomožnih uslužbencev.
Pogoji: za mesta pod a): usposobljen knjigovodja s prakso,
lahko pa tudi začetnik s primerno strokovno izobrazbo; pod b):
ustreza sposobnost.
Plača in nagrada po določilih poslovnika zavoda. Nastop službe
po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili usposobljenosti v ori-
ginalih in preverjenih prepisih je poslati na šefa »Knjigovodskega
biroja« Mozirje.
OPOMIN
vsem davčnim zavezancem na
področju občine Celje
Na podlagi čl. 111, 112 in 113 Uredbe o dohodnini (Uradni
list FLRJ 18/56) opozarjamo vse davčne dolžnike, da je treba vse
zapadle zneske dohodnine, oziroma akontacije dohodnine, zapadli
prometni davek, prispevek za kadre in prispevek v stanovanjski
sklad plačati najkasneje do 15. novembra 1956.
V kolikor davčni dolžniki do 15. novembra ne bodo plačali
zaostalih obveznosti, bo dolg prisilno izterjan v smislu Uredbe o
prisilni izterjatvi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni
list FLRJ 33/53).
Plačajte takoj, da se s tem izognete nepotrebnim stroškom!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
CELJE
Oddelek za finance