Utadui uestnik
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042-0778
Leto: XXI
Ptuj, dne 7. marca 1985
Številka: 6
VSEBINA
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
33.	Odlok o sestavi in nalogah sveta občine Ormo*
34.	Odlok o prekrških zoper javni red in mir ter varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju v občini Ormož
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
35.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi nagrade dr. Jožeta Potrča
36.	Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine, o povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in določitvi odstotka s katerim se določi korist za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ptuj za leto 1985
37.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Majšperk—Breg
KRAJEVNE SKUPNOSTI
38.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za
sofinanciranje programa letnega plana na območju Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju
39.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 na območju Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju
40.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo komunalnih in drugih objektov za sofinanciranje nabave opreme za CZ, LO in NZ na območju Krajevne skupnosti Grajena
4L Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu
SAMOUPRAV NE INTERESNE SKUPNOSTI
42. Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Ptuj
33.
Po 13. točki 166. člena in 268/a člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4-38/74 in 4-29/82) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12/2-1985 sprejela
odlok
o sestavi in nalogah sveta občine Ormož
1.	člen
Svet občine Ormož (v nadaljevanju: svet občine) je politično posvetovalno telo občine Ormož.
Svet občine na zahtevo predsedstva skupščine občine Ormož ali na zahtevo politično izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij na nivoju občine na svojih sejah obravnava določena vprašanja samoupravnega socialističnega razvoja občine Ormož, vprašanja splošne politike iz pristojnosti občine, dolgoročnega planiranja, izvajanje samoupravnega povezovanja ter sodelovanja z drugimi občinami.
O obravnavanih vprašanjih svet občine sprejema stališča ali smernice ter jih posreduje pristojnim organom ali organizacijam v občini.
2.	člen
Za člane sveta občine so lahko izvoljeni priznani družbeno politični, kulturni, znanstveni in drugi javni delavci, ki so s svojim revolucionarnim ali dolgoletnim delom na najodgovornejših funkcijah v družbenopolitičnih in samoupravnih organizacijah in skupnostih ter državnih organih z delom in prispevkom na področju gospodarstva, znanosti in kulture dali pomemben prispevek h graditvi in razvoju socialističnih družbenih odnosov, gospodarstva ter k boju delavskega razreda za socializem in krepitev socialističnih samoupravnih odnosov, kakor tudi h krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanske skupnosti kot celote ter h krepitvi njene neodvisnosti.
3.	člen
Član sveta občine ne more biti hkrati funkcionar v skupščini občine Ormož, njenem izvršnem
svetu, niti funkcionar v občinskih politično izvršilnih organih družbenopolitičnih organizacij, upravnih organih občine in sodnik občinskega sodišča.
4.	člen
Svet občine ima predsednika in 15 članov. Voli jih občinska skupščina na predlog predsedstva Občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi Ormož za dobo 4 let in so lahko ponovno izvoljeni.
5.	člen
Skupščina občine lahko na predlog svojega predsedstva ali predsedstva Občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi razreši posamezne člane sveta občine pred potekom časa za katerega so bili izvoljeni.
Nadomestne voljene člane sveta občine voli občinska skupščina do izteka tekočega mandata.
6.	člen
Svet občine dela na sejah.
Seje sveta občine sklicuje in vodi predsednik predsedstva občinske skupščine Ormož.
7.	člen
Članstvo v svetu občine je častna družbena funkcija.
Člani sveta občine imajo pravico do povračila stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem te funkcije. ■
,	8. člen
Sredstva za delo sveta občine se zagotovijo v proračunu občine Ormož.	.
9.	člen
Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v' Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-45/1984
Ormož, dne 12/2-1985
PREDSEDNIK SKUPŠČINE ORMOŽ Tone LUSKOVIČ 1. r.
34.
Po 3. točki 169. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4—38/741 3. točki 1. odst. 3. člena in 4. odst. 25. člena zakona o prekrških (Uradn list SRS, št. 25-1077/83) in 1. odst. 20. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15—647/76) je skupščina Ormož na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. februarja 1984 sprejela
ODLOK
o prekrških zoper javni red in mir ter varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju v občini Ormož
1.	Temeljne določbe
1.	člen
V tem odloku so predpisani ukrepi za vzdrževanje javnega reda in mira, ukrepi za zaščito okolja, varstvo ljudi in premoženja, za zaščito rastlin in živali ter varstvo pred hrupom v občini Ormož.
2.	člen
Delovni ljudje in občani občine Ormož in osebe, ki se krajši ali daljši čas zadržujejo na območju občine Ormož ali so na prehodu skozi njo, se morajo ravnati in vesti tako, da s svojimi dejanji, ravnanjem ali opustitvijo česa, kar bi bili dolini storiti, ne motijo drugih pri delu, razvedrilu, ali počitku. Spoštovati in varovati morajo družbene moralne norme, ne smejo ogrožati varnosti in zdravja ljudi, varnosti družbenega in zasebnega premoženja, zelenih površin, ptic in živali ter opustiti dolžne vzgoje in skrbi za otroke in mladoletnike.
Za prekršek storjen po tem odloku, ki ga stori mladoletna oseba, se kaznujejo starši oziroma skrbnik, če je storjen prekršek kot posledica njihove opuščene dolžne skrbi in vzgoje za mladoletnike.
II.	Varstvo javnega reda in miru
3.	člen
Na javnih krajih se mora vsakdo vesti spodobno. Izogibati se mora dejanj, s katerimi se krši javni red in mir, moti ali ovira gibanje, delo ali razvedrilo ljudi, vzbuja javno zgražanje ali žali javna morala. Zlasti je prepovedano:
1.	izzivati ali vzpodbujati k pretepu, neredu ali prepiru;
2.	kaditi v dvorani ali drugih prostorih, kjer je to izrecno prepovedano;
3.	zadrževati se v prireditvenih prostorih, gostilnah in drugih javnih lokalih preko obratovalnega časa;
4.	voditi pse ali druge živali v javne lokale (izjeme so službeni psi in psi, ki vodijo slepe);
5.	vstopiti brez dovoljenja v zgradbo, na gradbišča ali na kraj, kamor je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če je to iz okoliščin razvidno;
6.	prenočevati na javnih krajih ali brez dovoljenja lastnika oziroma upravitelja na senikih, kozolcih in v drugih gospodarskih objektih;
7.	prodajati alkoholne pijače ali'popivati na javnih krajih izven prostorov, ki so to določeni;
8.	metati petarde ali podobna pirotehnična sredstva na javnih krajih;
Vodja javnega shoda oziroma javne prireditve na javnem shodu ali javni prireditvi (v nadaljnjem besedilu: prireditev) iz upravnih ali druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec v svojem lokalu, so dolžni:
1.	poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, .vzbujajo zgražanje, motijo nadlegujejo ali žalijo občane;
2.	poskrbeti, da se mladina do IS. leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenem prostoru ali v gostinskem lokalu;
3.	zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi, oziroma zapreti in izprazniti javni lokal po izteku obratovalnega času;
4.	poskrbeti za parkirne prostore ter red in varnost na njih;
5.	po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti in odstraniti postavljene objekte in ostale predmete najpozneje v 12 urah.
III.	Varstvo pred hrupom
4.	člen
Prepovedano je:
1.	pozimi med 22. in 6. uro, poleti pa med 23. in 6. uro s petjem ali kričanjem motiti nočni mir in počitek ljudi,
2.	povzročati hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, .z glasbili ter podobnimi napravami v nočnem času, pozimi med 22. in 6. uro naslednjega dne, poleti med 23. in 6. uro naslednjega dne. Vse omenjene naprave se morajo v nočnem času uravnati na sobno jakost;
3.	povzročati večji hrup ali večji ropot v bližini šol, bolnišnic in drugih podobnih javnih ustanov, kjer je to s posebnim znakom prepovedano:
4.	povzročati prekomerni hrup z vozili na motorni pogon v naseljenih krajih,
5.	motiti nočni počitek delovnih ljudi in občanov v času med 22. in 6. uro naslednjega dne v naseljih in zaselkih z deli in dejavnostmi, ki povzročajo prekomeren hrup. Od 'prepovedi so izvzeta dela in dejavnosti, ki jih je v danih okoliščinah nujno opraviti,
6.	na javnih kulturnih, zabavnih in špormih prireditvah, ki niso v zaprtih prostorih, je dovoljena uporaba glasbenih in.zvočnih naprav tudi v nočnem času, če so te prireditve splošno koristnega pomena in jih je odobril pristojni organ.
7.	pustiti vozilo na motorni pogon'z delujočim motorjem ali ogrevati motor v stujenem naselju dalj kot tri minute.
Dovoljenja za uporabo zvočnih naprav v nočnem času iz prvega odstavka 6. točke tega člena izdaja občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve.
IV.	Varstvo ljudi in premoženja
5.	člen
Da se zavaruje življenje in zdravje ljudi ter družbeno in zasebno premoženje je prepovedano:
1.	puščati predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih cestah ali drugih nevarnih mestih kot tudi daljši čas same v stanovanjih;
2.	namerno dražiti, plašiti ali ščuvati živali,
3.	z brezobzirno vožnjo poškropiti ali kako drugače onesnažiti ljudi;
4.	uničiti, poškodovati, popisati ali odstraniti napisane table, oznake ali druge naprave, ki služijo javnemu namenu;
5.	opustiti opravila ali odstraniti objekte in naprave za varnost ljudi in premoženja,
6.	z metanjem kamenja ali drugih predmetov poškodovati ali ogrožati ljudi ali premoženje,
7.	se sankati, smučati, kotalkati (in podobno) na cestah in pločnikih,
8.	med vožnjo vstopati, izstopati ali se obešati na vozila v javnem prometu,
9.	prislanjati kolesa, kolesa z motorjem in motorno kolesa k stenam hiš in drugih objektov, robnikom hodnikov za pešče, izložbam ali drugje, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet,
10.	opustiti vzdrževanje streh in fasad do te meje, da to ogroža mimoidoče ljudi ali parkirana vozila;
11.	netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost prometa, varnost družbenega in zasebnega premoženja, ali povzroča zadimljanje kraja, kjer bivajo občani,
12.	odmetavati goreče cigarete ali druge ogorke in pepel na kraju, kjer je nevarno’st požara,
13.	uničevati, trgati ali pobirati sadje, poljske in vrtne pridelke brez dovoljenja lastnika, pa ta dejanja nimajo znakov kaznivega dejanja,
14.	organizirati in izvajati tekmovanja ali vaje v streljanju z orožjem zunaj za to določenih ter primerno zavarovanih strelišč, brez soglasja pristojnega organa,
15.	puščati domače živali brez nadzorstva na prometnih površinah in drugih javnih krajih,
16.	streljati z zračno puško, fračo, lokom ali drugimi napravami na krajih, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi ali premoženja,
17.	nadlegovati občane z vsiljevanjem idej in naukov po stanovanjih ali na javnih krajih v ustni ali pisni obliki,
18.	kakorkoli ovirati promet na pločnikih in drugih javnih poteh.
19.	karkoli vreči, izliti, postaviti ali pustiti na javnem prostoru, če to ogroža varnost ljudi ali premoženja, povzroča nesnago ali kazi videz kraja:
20.	poškodovati ali odstraniti plakate, oglase, piometne znake ali druga javna znamenja v času njihove veljave,
21.	prevračati, prestavljati, umazati, rezati ali kako drugače poškodovati klopi, mize, koše za odpadke in druge naprave, ki so namenjene za javno uporabo,
22.	neupravičeno odstraniti ali poškodovati svetilke javne razsvetljave,
23.	postaviti ali namestiti na zgradbe, ograje ali druge visoke objekte predmete tako, da lahko padejo na javni prostor ter poškodujejo ljudi, povzročijo škodo ali kazijo videz kraja, .
24.	opustiti učinkovito zavarovanje mlak ob javnih cestah in poteh, ko te lahko ogrožajo varnost mimoidočih.
Lastniki, najemniki ali imetniki pravice uporabe nepremičnin ob javnih poteh v mestu ali naseljih morajo:
1.	odstraniti s pločnikov, obcestnih jarkov in kanalskih požiralnikov sneg ali druge naplavine, posipati poledenele pločnike do 6.30 ure s peskom, žagovino ali podobnim materialom, podnevi po potrebi tudi večkrat.
2.	privezati psa in namestiti opozorilo ,,hud pes”,
3.	pri gradnjah ali popravilu objektov namestiti ali zahtevati, da namesti izvajalec del naprave, ki varujejo mimoidoče,
4.	vzdrževati in popravljati zgradbe ali naprave, če te ogrožajo varnost ljudi, odstraniti
.ruševine zgradb, ograj in drugih objektov, ki ne služijo svojemu namenu in niso sposobne za obnovo ter kazijo videz kraja.
V.	Zaščita zelenih površin, ptic in živali
6.	člen
Prepovedana so dejanja s katerimi se poškodujejo zelene površine, parki, nasadi in kulturni spomeniki ter ogroža obstoj ptic in drugih živali.
Zlasti je prepovedano:
1.	voziti se s kakršnimi koli vozili po parkih, .nasadih ali drugih javnih zelenih površinah; izjemoma so dovoljene le vožnje, potrebne za vzdrževanje ali obdelovanje teh,
2.	hoditi v parkih in drugih javnih zelenih površinah izven za hojo določene poti, se zadrževati na njih, posedati, poležavati ali izvajati športne ali rekreativne aktivnosti,
3.	v parkih, na pokopališčih in drugih javnih zelenih površinah brez dovoljenja trgati cvetje, lomiti ali sekati drevje ali okrasno grmičevje, brez dovoljenja obirati ali na tleh pobirati sadeže ter kositi travo ali kako drugače poško.dovati rastline ali puščati domače živali v parke ali pokopališča,
4.	odlagati ali odmetavati na zelenice in gozdne površine smeti in druge odpadke,
5.	parkirati vozila na javnih urejenih zelenih površinah,
6.	z orožjem ali drugimi napravami streljati ali loviti zaščitene ptice in druge koristne živali ali jih uničevati s kemičnimi sredstvi.
VI.	Varstvo zdravja, čistoče in zunanjega videza krajev
7.	člen
Zaradi varstva, zdravja in čistoče je prepovedano:
1.	metati odpadke ali kako drugače onesnaževati tla ali objekte na javnih krajih,
2.	odlagati smeti, odpadke, embalažo in drugo na mestih, ki zato niso določena,
3.	opustiti pravočasno izpraznjenje in čiščenje greznic, smetišč in odtočnih kanalov,
4.	pustiti greznico nezadostno zaprto ali jo izpraznjevati na način, ki povzroča prekomerno zasmrajevanje okolja,
5.	metati ali ne odstraniti predmetov iz kanalskih požiralnikov, kijih utegnejo zamašiti,
6.	onesnažiti vodo namenjeno ljudem in živini,
7.	pranje ali umivanje, pri javnih studencih in javnih vodovodnih napravah, ki so namenjene za pitno vodo,
8.	nameščati plakate ali objave na mestih, ki niso za to določena pisati po zidovih, ograjah in javnih lokalih,
9.	na tržnicah, okrog trgovin, gostinskih lokalov, na športnih igriščih, avtobusnih in železniških postajah in drugih javnih prostorih zanemarjati red in čistočo tako, da se s tem kazi videz kraja, moti okolica ali ogroža zdravje ljudi,
10.	zanemariti osebno čistočo in snago v stanovanju ali v delavnici v takem obsegu, da to moti okolico, povzroča zgražanje ali utegne škodovati zdravju ljudi,
11.	prevažati mrhovino, kosti, kože, fekalije ali podobne odpadke v odprtih vozilih in s tem povzročati smrad ali zgražanje občanov.
VII.	Izobešanje in uporaba zastav
8.	člen
Delovne in druge organizacije, hišni sveti, lastniki in drugi uporabniki stanovanjskih in drugih poslovnih zgradb v strnjenih naseljih na območju občine Ormož so dolžni poskrbeti, da na dan zveznih, republiških, občinskega ter krajevnega praznika in na splošni poziv izobesijo na poslovnih in stanovanjskih zgradbah zastavo SR Slovenije ali SFRJ.
Zastave, ki se izobešajo, ne smejo biti zbledele, raztrgane, umazane ali zmečkane in morajo biti tudi pravilnih dimenzij.
Pri izobešanju zastav se smiselno uporabljajo določbe zakona o uporabi zastave, grba in himne
SFRJ ter uporabi imena in podobe predsednika Tita (Uradni list SFRJ, št. 21/77).
‘	9. člen
Zastave je potrebno izobesiti na večer pred praznikom, odstraniti pa takoj oziroma najkasneje v roku 24 ur, ko mine razlog zaradi katerega so bile izobešene.
Slavoloke, transparente, plakate, panoje in druge priložnostne okraske ali obvestila, ki se postavljajo ob posebnih priložnostih je potrebno odstraniti najkasneje v roku 3 dni ko preneha razlog, zaradi katerega so bili postavljeni, izobešeni ali kako drugače nameščeni.
Vlil. Varstvo mladine
10.	člen
Starši, skrbniki in osebe, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja otrok, morajo skrbeti, da otroci in mladoletniki do 15. leta starosti ne kršijo določb tega odloka.
11.	člen
Otroci in mladoletniki do 15. leta starosti:
1.	se ne smejo zadrževati brez spremstva staršev ali skrbnika v gostinskem lokalu ali na prireditvenem prostoru po 22. uri;
2.	ne smejo obiskovati prireditev (kinematografskih, gledaliških in podobnih), ki so mladini prepovedane;
3.	za prireditev odgovorne, pravne in fizične osebe morajo pred samo prireditvijo vidno označiti ali razglasiti, če je prireditev mladini prepovedana in do katere starosti;
4.	se ne smejo potikati brez nadzorstva staršev skrbnikov ali od njih pooblaščenih oseb po cestah, ulicah, trgih in drugih javnih prostorih v zimskem času po 20. uri v letnem času po 21. uri.
Mladini do 18. leta starosti je prepovedano v javnih lokalih ali na javnih mestih igrati za denar.
IX. Kazenske določbe
12.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000.— do 5.000.— din se kaznuje za prekršek:
1.	vodja javnega shoda oz. javne prireditve, upravnik ali druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec, če ne poskrbi, da se odstranijo s prireditvenega prostora ali lokala osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali,žalijo občane (1. točka 2. odst. 3. člena);
2.	vodja prireditve, upravnik ali druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec, če ne poskrbi, da se mladina do 15 let starosti brez spremstva staršev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenem prostoru ali v gostinskem lokalu (2. točka 2. odst. 3. člena);
3.	vodja prireditve, če ne zaključi prireditve ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi (3. točka 2. odst. 3. člena);
4.	upravnik ali druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec, če ne zapre in izprazni javnega lokala po izteku obratovalnega časa (3. točka 2. odst. 3. člena);
5.	kdor prenočuje na javnih krajih ali brez dovoljenja lastnika oziroma upravitelja na senikih, kozolcih in v drugih gospodarskih objektih (6. točka 1. odst. 3. člena);
6.	kdor nadleguje občane s širjenjem ali vsiljevanjem idej in naukov po stanovanjih ali na javnih krajih (17. točka 1. odst. 5. člena);
7.	kdor opusti opravila, odstrani objekte ali naprave za varnost ljudi in premoženja (5. točka
1.	odst. 5. člena),
8.	kdor povzroča večji hrup ali ropot v bližini šol, bolnišnic in drugih podobnih javnih ustanov, kjer je to s posebnim znakom prepovedano (3. točka 1. odstavka 4. člena);
9.	kdor moti nočni počitek delovnih ljudi in občanov v času med 22. in 6. uro naslednjega dne v naseljenih krajih z deli dejavnosti, ki povzročajo prekomeren hrup (5. točka 1. odst. 4. člena),
10.	kdor na javnih, kulturnih, zabavnih in športnih prireditvah, ki niso v zaprtih prostorih
uporablja glasbila in zvočne naprave tudi v nočnem času in nima zato ustreznega dovoljenja (6. točka 1. odstavka 4. člena),
11.	kdor organizira in izvaja tekmovanja ali vaje v streljanju z orožjem zunaj zato določenih ter primerno zavarovanih strelišč brez soglasja pristojnega organa (14. točka 1. odst. 5. člena),
12.	kdor onesnaži vodo, namenjeno ljudem in živini (6. točka 1. odstavka 7. člena),
13.	kdor na tržnicah, okrog trgovin, gostinskih lokalov, na športnih igriščih, avtobusnih in železniških postajah in drugih javnih prostorih zanemari red in čistočo tako, da se s tem kazi videz kraja, moti okolica ali ogroža zdravje ljudi (9. točka 1. odstavka 7. člena),
14.	kdor dovoli mladini do 18. leta starosti igrati za denar v javnem lokalu ali na javnem mestu (2. odst. 11. člena).
Pravna oseba, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti po 1., 2., 7., 9., 10., 12.,
13.	in 14. točki tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo od 10.000.— do 30.000.— din. Za storjene prekrške po 8., 10., 11. in 12. točki se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 1.000.— do 3.000.— din.
13. člen
Z denarno kaznijo od 500.— do 3.000.— din se kaznuie za orekršek:
1.	vodja prireditve, če ne poskrbi za parkirne prostore ter red in varnost na njih (4. točka 2. odst. 3. člena),
2.	vodja prireditve, če po končani prireditvi ne poskrbi, da se očisti prireditveni prostor in odstranijo postavljeni objekti in ostali predmeti (5. točka 2. odst. 3. člena),
3.	kdor povzroča hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov,' z glasbili ter podobnimi napravami v nočnem času pozimi med 22. in 6. uro naslednjega dne, poleti med 23. in 6. uro naslednjega dne (2. točka 1. odst. 4. člena),
4.	kdor povzroča prekomeren hrup z vozili na motorni pogon v naseljenih krajih (4. točka 1. odstavka 4. člena),
5.	kdor pusti vozilo na motorni pogon z delujočim motorjem ali ogreva motor v strnjenem naselju več kot tri minute (7. točka 1. odstavka 4. člena),
6.	kdor vstopi brez dovoljenja v zgradbo, na gradbišče ali na kraj, kamor je vstop prepovedan (5. točka 1. odstavka 3. člena),
7.	kdor izziva ali vzpodbuja k pretepu ali neredu (1. točka 1. odst. 3. člena),
8.	kdor pusti predšolskega otroka brez nadzorstva na prometni cesti ali drugem nevarnem mestu kot tudi dalj časa samega v stanovanju (1. točka 1. odstavka 5. člena),
9.	kdor z brezobzirno vožnjo poškropi ali kako drugače onesnaži ljudi (3. točka 1. odstavka 5. člena),
10.	kdor uniči, poškoduje, popiše ali odstrani napisne table, oznake ali druge naprave, ki služijo javnemu namenu (4. točka 1. odstavka 5. člena),
11.	kdor z metanjem kamenja ali drugih predmetov poškoduje ali ogroža ljudi ali premoženje (6. točka 1. odstavka 5. člena),
12.	kdor med vožnjo vstopa, izstopa ali se obeša na vozilo v javnem prometu (8. točka 1. odstavka 5. člena),
13.	kdor neti ali prenaša ogenj na način, ki ogroža varnost prometa, varnost družbenega ali zasebnega premoženja ali povzroča zadimljenje kraja, kjer bivajo ljudje (11. točka 1. odst. 5. člena),
14.	kdor opusti vzdrževanje streh in fasad hiš do te meje, da to ogroža mimoidoče ljudi ali parkirana vozila (10. točka 1. odstavka 5. člena),
15.	kdor odmetava goreče cigarete ali druge ogorke in pepel, na kraju, kjer je nevarnost požara (12. točka 1. odstavka 5. člena),
16.	kdor uničuje, trga ali pobira sadje, poljske ali vrtne pridelke brez dovoljenja lastnika, pa ta dejanja nimajo znakov KD (13. točka 1. odstavka
5.	člena),
17.	kdor strelja z zračno puško, fračo, lokom ali drugimi napravami na krajih, kjer lahko to
ogroža varnost ljudi ali premoženja (16. točka 1. odst. 5. člena),
18.	kdor karkoli vrže, izlije, postavi ali pusti na javnem kraju, če to ogroža varnost ljudi ali premoženja, povzroča nesnago ali kazi videz kraja (19. točka 1. odstavka 5. člena),
19.	kdor ooškoduie ali odstrani napisne table, plakate, v času njihove veljave (10. točka 1. odstavka 5. člena).
20.	kdor prevrača, prestavlja, maže, reže ali kako drugače poškoduje klopi, mize, koše za odpadke in druge naprave, ki so namenjene za javno uporabo (21. točka 1. odstavka 5. člena),
21.	kdor neupravičeno odstrani ali poškoduje svetilke javne razsvetljave (22. točka 1. odst. 5. člena),
22.	kdor postavi ali namesti na zgradbe, ograje ali druge visoke objekte predmete tako, da lahko padejo na javni prostor ter poškodujejo ljudi, povzročijo škodo ali kazijo zunanji videz kraja (23. točka 1. odst. 5. člena),
23.	kdor opusti učinkovito zavarovanje mlake ob javni cesti ali poti ko ta ogroža varnost mimoidočih (24. točka 1. odst. 5. člena),
24.	kdor ravna v nasprotju s 3. in 4. točko 2. odstavka 5. člena),
25.	kdor odlaga ali odmetuje na zelenice in gozdne površine smeti in druge odpadke (4. točka
1.	odstavka 6. člena),
26.	kdor parkira vozilo na javni, urejeni zeleni površini (5. točka 1. odst. 6. člena),
27.	kdor z orožjem ali drugimi napravami strelja ali lovi zaščitene ptice in druge koristne živali ali jih uničuje s kemičnimi sredstvi (6. točka 1. odst. 6. člena),
28.	kdor odlaga smeti, odpadke, embalažo in drugo na mestih, ki za to niso določena (2. točka
1.	odstavka 7. člena),
28.	kdor odlaga smeti, odpadke, embalažo in drugo na mestih, ki za to niso določena (2, točka
1.	odstavka 7. člena),
29.	kdor opusti pravočasno izpraznjevanje in čiščenje greznic, smetišč in odtočnih kanalov (3. točka 1. odstavka 7. člena),
30.	kdor meše ali ne odstrani iz kanalskih požiralnikov predmetov, ki jih utegnejo zamašiti (5. točka 1. odstavka 7. člena),
31.	kdor namešča plakate ali objave na mestu, ki niso za to določena, kdor piše po zidovih, ograjah in jpvnih lokalih (8. točka 1. odstavka 7. člena),
32.	kdor zanemari osebno čistočo in snago v stanovanju ali v delavnici v takem obsegu, da to moti okolico, povzroča zgražanje ali utegne škodovati zdravju ljudi (10. točka 1. odstavka 7. člena),
33.	kdor ravna v nasprotju z 8. in 9. členom tega odloka
34.	starši, skrbniki in osebe, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja otrok do 15. leta starosti, če so huje zanemarili vzgojo in potrebno nadzorstvo nad otrokom, zaradi česar je bil storjen prekršek po tem odloku oziroma je bil storjen prekršek v njihovi prisotnosti z njihovim vzpodbujanjem ali privolitvijo.
Pravna oseba, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 1., 2., 4., 14., 18., 19., 22.,
24.,	25., 28., 29., 30., 21. in 33. točke tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000.— do
15.000.	— din; odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 500.— do 1.500.— din.
14.	člen
Z denarno kaznijo 500.— din še kaznuje za prekršek:
1.	kdor kadi v dvorani ali drugem prostoru, kjer je to izrecno prepovedano (2. točka 1. odst. 3. člena),
2.	kdor se zadržuje na prireditvenem prostoru v gostinskem ali drugem javnem lokalu preko obratovalnega časa (3. točka 1. odst. 3. člena),
3.	kdor pripelje psa ali drugo žival v javni lokal (4. točka 1. odst. 3. člena),
4.	kdor popiva na javnih krajih izven prostorov, ki so za to določeni (7. točka 1. odst. 3. člena).
5.	kdor meče petarde ali podobna pirotehnična sredstva na javnih krajih (8. točka 1. odstavka 3. člena),
6.	kdor pozimi med 22. in 6. uro naslednjega dne. poleti pa med 23. in 6. uro naslednjega dne s petjem ali kričanjem moti nočni mir in počitek ljudi (1. točka 1. odstavka 4. člena),
7.	kdor namerno draži, plaši ali ščuva živali (2. točka 1. odstavka 5. člena),
8.	kdor se sanka, smuča, kotalka (in podobno) na cestah in pločnikih (7. točka 1. odstavka 5. člena),
9.	kdor prisloni kolo, kolo z motorjem ali motorno kolo k steni hiše ali drugega objekta, k robnikom, hodniku za pešce, izložbenemu oknu ali drugje, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet (9. točka 1. odst. 5. člena),
10.	kdor pušča domače živali brez nadzorstva na prometnih površinah in drugih javnih krajih (15. točka 1. odst. 5. člena),
11.	kdor kakorkoli ovira promet na hodnikih za pešce in drugih javnih poteh (18. točka 1. odst.
5.	člena),
12.	kdor ne odstrani s pločnika, obcestnega jarka ali kanalskega požiralnika snega ali drugih naplavin, ne posiplje poledenelega pločnika do 6.30 ure s peskom, žagovino ali podobnim materialom, podnevi pa po potrebi večkrat (1. točka 2. odst. 5. člena),
13.	kdor ne priveže in ne namesti table ,,pozor hud pes” (2. točka 2. odst. 5. člena),
14.	kdor krši določbo 1., 2., ali 3. točke 1. odst. 6. člena,
15.	kdor meče odpadke ali kako drugače onesnaži tla ali objekte na javnih krajih (1. točka 1. odst. 7. člena),
16.	kdor pustj greznico nezadostno zaprto ali jo prazni na način, ki povzroča prekomerno zasmrajevanje okolja (4. točka 1. odst. 7. člena).
17.	kdor pere ali se umiva pri javnih studencih in javnih vodovodnih napravah, ki so namenjene za pitno vodo (7. točka 1. odst. 7. člena),
18.	kdor prevaža mrhovino, kosti, kože, fekalije ali podobne odpadke v odprtih vozilih in s tem povzroča smrad ali zgražanje občanov (11. točka 1. odst. 7. člena).
Pravna oseba, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 11., 12., 15., 16. in 18. točke tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo
3.000.- din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 500.- din.
X. Končne določbe
15.	člen
Za prekršek po 14. členu tega odloka lahko izterja denarno kazen takoj na kraju samem delavec postaje milice ali pooblaščeni inšpektor,
16.	člen
Uvedbo postopka o prekršku po tem odloku predlaga postaja milice, pristojni upravni organ, pristojna inšpekcija ali oškodovanec.
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/75 in 12/75).
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 22-56/84
Ormož, dne 12. februarja 1985
PREDSEDNIK
ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Franc PODPLATNI K 1. r.
35.
Na podlagi 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupšč'ne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora
združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 7. februarja 1985 ter Družbenopolitičnega zbora, dne 5. februarja 1985, sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnusti odloka o ustanovitvi nagrade dr. Jožeta Potrča
1.	člen
Odlok o ustanovitvi nagrade dr. Jožeta Potrča, kot posebno družbeno priznanje za izredne zasluge in stvaritve na področju zdravstva, socialne politike, prosvete in kulture ter za pomembne družbene akcije humanega značaja, ki so posebnega pomena za občino Ptuj, preneha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 113-4/73-1 Datum: 7/12-1985
Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog 1. r.
36.
Na podlagi 40. Člena Zakona o razlastitvi o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 10. člena Pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in na seji Zbora krajevnih skupnosti, dne 7. februarja 1985, sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine, o povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in določitvi odstotka, s katerim se določi korist za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ptuj za leto 1985
1. člen
Ta odlok določa povprečno gradbeno ceno stanovanjske površine, zmanjšano za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč, povprečne stroške komunalnega opremljanja zemljišč in korist za razlaščeno stavbno zemljišče, določeno z odstotkom od povprečne gradbene cene na območju občine Ptuj.
1-. Člen
Povprečna cena za 1 kv. m stanovanjske površine brez stroškov komunalnega urejanja zemljišč znaša na območju občine Ptuj 38.852 dinarjev.
3.	člen
Korist za 1 kv. m razlaščenega stavbnega zemljišča se določi v višini 0,6 odstotka od povprečne gradbene cene, navedene v 2. členu tega odloka.
Odškodnina za 1 kv. m razlaščenega stavbnega zemljišča znaša po teh osnovah 233 dinarjev.
4.	člen
Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč znašajo največ do 20 % od vrednosti stavbe in se delijo v razmerju na:
—	stroške individualne komunalne opreme 12 %
—	stroške kolektivne komunalne opreme 8 %
5.	člen
Ko začne veljati ta, odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine, povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in določitvi odstotka, s katerim se določi korist za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ptuj v letu 1984 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 8/84).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 38-3/79-4 Datum: 7/2-1985
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r.
37.
Na podlagi 10. in 11. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78, 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 7. februarja 1985, sprejela
ODLOK
o' spremembi in dopolnitvi odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Majšperk — Breg
1.	člen
2.	člen odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic pa zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Majšperk — Breg (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 21 /82) se spremeni tako, da se glasi:
Zemljišča, namenjena za realizacijo zazidalnega načrta Majšperk — Breg mejuje cesta Majšperk — Rogatec od tromeje parcel št. 258/1 261/2 in 1422/4 do stičišča s pare. št. 261/10 in 1412/2, nato rob ceste pare. št, 1412/2 do stičišča s pare. št. 261/4, severni del posestne meje pare. št. 261/4, nato zahodne-posestne meje parcel št. 261/18, 309/2, 308/3, 317/4, 316/3 in 317/3, v nadaljevanju južna in vzhodna posestna meja pare. št. 316/3, južna posestna meja parcel št. 317/4, 314/11, 314/9, 314/5, 307/6, 306/2, 307/7, 301/1, 301/2, 1412/2 in 1401/7, nato severovzhodne posestne meje parcel št. 1401/7, 1401/5, 299/6, 300/2, 299/5, 294/2, 1412/1, 277/1, 277/3, 275/2, 1412/1, 270/10, št. pare. 243,270/8 in 270/14 do stičišča s pare. št. 258/2 vzhodna posestna meja parcel, št. 270/11 in 270/12 do poti pare. št. 258/3 in se zaključi s severovzhodno posestno mejo pare. št. 261/2, vse k. o. Skrblje.
2.	člen
V 3. členu odloka se:
—	pod zap. št. 5 črta pare. št. 275/1 nj. 3 v izmeri 65 m2,
—	pod zap. št. 5 črta pare. št. 277/2 tr. 3 v izmeri 5881 m2,
pripisa pri vi. št. 31 k. o. Skrblje, last GAJZER Jožefa in Marije iz Brega 74, vsakega do 1/2; in doda pare. št. 23 paš 3 v izmeri 255 m2, gosp. zgr. v izmeri 92 m2, hiša v izmeri 89 m2, dvor. v izmeri 500 m2
pripisana prvi vi. št. 31 k. o. Skrblje, last GAJZER Jožefa in Marije iz Brega št. 74, vsakega do 1/2;
—	pod zap. št. 12 doda: pare. št. 261 /15 tr. 3 v izmeri 100 m2, pripisana pri vi. št. 551, last LAMPRET Ludvika in Marije, Breg št. 40, vsakega do ene polovice;
—	pod zap. št. 27 črta pare. št. 219 nj. 2 v izmeri 2665 m2, pripisana pri vi. št. 244, last TACIGA Antona iz Brega 48 in TACIGA Neže iz Brega št. 62, vsakega do 1/2;
—	pod zap. št. 30 črta pare. št. 270/13 tr. 2 v izmeri 561 m2, pripisana pri vi. št. 433, last VINKLER Antona iz Preše št. 1;
—	pod zap. št. 39 črtajo pare. št. 258/2 tr. 2 v izmeri 4660 m2.
pare. š>. 258/6 tr. 2 v izmeri 68 m2, pare. št. 258/7 tr. 2 v izmeri 8 m2,
pripisane pri vi. št. 445, pri katerem je vknjižena družbena lastnina v uporabi Zdravstvene postaje Majšperk;
— doda se nova zap. št. 40 pare. št. 288/5 nj. 3 v izmeri 292 m2, pripisana pri vi. št. 425. last KAPEL Jožice do 2/4, KAPEL Darka do 1/4, KAPEL Marjetke do 1/4, vsi iz Brega št. 63.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi ' Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 464—1/82—4 Datum: 7/2—1985
Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r.
38.
Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73 in 17/83) Družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevkov v občini Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 17/83) in 37. člena statuta Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/80) je skupščina Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju na svoji seji dne 27/2-1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa letnega plana 1985 na območju Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju.
L
Za območje KS Videm pri Ptuju, ki obsega naselja: Dravci, Dravinjski vrh, Ljubstava, Majski vrh, Pobrežje, Soviče, Šturmovci, Lancova vas, Jurovci, Vareja, Tržeč in Videm pri Ptuju, se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov družbenega pomena.
2.
Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofinanciranje naslednjih komunalnih in drugih objektov:
—	za nadaljnjo izgradnjo, modernizacijo in pluženje cest,
—	za izgradnjo trafo postaj in ojačitev električnega omrežja,
—	za nadaljevanje gradnje domov vaščanov v Pobrežju in Sovičah,
—	za pričetek obnove kulturne dvorane v Vidmu pri Ptuju,
—	za sofinanciranje pričetka gradnje gasilskega doma v Vidmu pri Ptuju,
—	redno vzdrževanje pokopališča in odvoz smeti
—	sofinanciranje CZ, LO in NZ,
—	sofinanciranje dejavnosti DPO in društev
—	za funkcionalne izdatke
3.
Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo osmih mesecev in sicer od 1/5-1985 do 31/12-1985.
4.
Višina in osnova krajevnega samoprispevka je naslednja:
—	za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmeija oziroma nadomestila, po stopnji 2 % od neto osebnega donodka
—	za zavezance, ki prejemajo pokojnino, kije višja od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 2 % od izplačane pokojnine,
—	za zavezance, ki imajo dohodek iz kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % od katastrskega dohodka
—	za zavezànce, ki imajo dohodek iz samostojnega opravljanja gospodarske in poklicne dejavnosti po stopnji 2 % od osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka
—	za občane, ki so na delu v tujini v pavšalnem znesku 5.000.— din letno.
5.
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Videm pri Ptuju.
6.
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik KS Videm pri Ptuju in zaposleni občani, ki niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na območju KS Videm pri Ptuju.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico do glasovanja.
Pri izzidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani, za katere je ugotovljeno, da so na začasnem delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka ali se glasovanja iz opravičenih razlogov niso mogli udeležiti.
7.
Referendum bo v nedeljo, 24. marca 1985 od 7 do 18 ure na glasovalnih mestih: '
—	glasovalno mesto št. 144: v stavbi EKK Ptuj v Dravinjskem vrhu 32, za del naselja Dravinjski vrh (od št. 13 do št. 56) in del naselja Vareja (od št. 50 do št. 56)
—	glasovalno mesto št. 145: pri EMERŠIČ Francu in Danici v Lancovi vasi št. 44, za del naselja Lancova vas (od št. 9 do št.98)
—	elasovalno mesto št. 146: v stavbi EKK Ptuj v Majskem vrhu 50, za del naselja Majski vrh (od št. 9 do št. 57) in del naselja Ljubstava (od št. 35 do št. 46)
—	glasovalno mesto št. 147: pri MLAKAR Vincencu v Ljubstavi 25, za del naselja Ljubstava (od št. 1 do št. 32) in del naselja Vareja (od št. 57/a do št. 65)
—	glasovalno mesto št. 148: pri SELINŠEK Francu v Pobrežju št. 64, za del naselja Pobrežje (od št. 1 do št. 79 in od št. 167 do 172)
—	glasovalno mesto št. 149: v domu vaščanov Pobrežje, za del naselja Pobrežje (od št. 80 do št. 120/a)
—	glasovalno mesto št. 150: pri BELŠAK Francu v Pobrežju 140/a, za del naselja Pobrežje (od št. 121 do št. 166)
—	glasovalno mesto št. 151: pri KORPIČ Antonu v Sovičah št. 14, za naselja: Dravci, Soviče in del Varej (od št. 2 do št. 46)
—	glasovalno mesto št. 152: v gasilskem domu Tržeč, za naselja Tržeč, del Lancove vasi (od št. 1 do št. 8), del Majskega vrha (od št 1 do št. 8) in del Jurovc (od št. 1 do št. 4)
—	glasovalno mesto št. 153: v Osnovni šoli Videm pri Ptuju, za naselja: Šturmovci, Videm pri Ptuju, Majski vrh 29/a, Vareja 1 in del Dravinjskega vrha (od št. Ido št. 12/b in od št. 55 do št. 67)
—	glasovalno mesto št. 154: pri ZAJC Stanku v Jurovcih 13, za del naselja Jurovci (od št. 5 do št. 32).
’ 8.
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnico.
Na glasovnici je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost
Videm pri Ptuju
GLASOVNICA
za referendum dne 24. marca 1985 glasujem
»ZA«	»PROTI«
uvedbo krajevnega samoprispevka v denaiju za sofinanciranje programa KS Videm pri Ptuju v letu 1985 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Videm pri Ptuju.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka.
9.
Vse glasovnice so overjene s štampiljko KS Videm pri Ptuju.
10.
S samoprispevkom zbrana sredstva se delijo lako, da vsaki posamezni vaški skupnosti pripada 50 % zbranih sredstev, ostalih 50 % sredstev pa se nameni za skupne potrebe KS in sicer za gradnjo in vzdrževanje skupnih objektov, vzdrževanje pokopališča in mrliške veže, za dejavnost organizacij in društev, za potrebe dejavnosti SLO in družbene samozaščite ter za solidarnostno pokrivanje manj razvitih področij.
11.
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija KS Videm pri Ptuju.
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na podlagi ugotovljenega poročila o uspešnosti .izzida referenduma sprejme skupščina KS Videm pri Ptuju.
12.
Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne in druge organizacije in skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti po-kojninsko-invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin. Kmetijski proizvajalciin obrtniki morajo obveznosti izpolniti do 31. decembra 1985, obračun in odtegnitev pa opravi uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačevati občani, ki so na začasnem delu v tujini, plačajo krajevni samoprispevek za vsako leto posebej na blagajni KS ali na žiro račun KS Videm pri Ptuju.
13.
Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na posebnem računu.
j!
14.
Svet KS Videm pri Ptuju je odgovoren za zbiranje in uporabo sredstev po tem sklepu.
15.
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi obračun, ki se predloži v obravnavo zborom delovnih ljudi in občanov in v potrditev skupščini KS Videm pri Ptuju.
16.
Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa vrši komisija za samoupravne akte in družbeni nadzor KS Videm pri Ptuju, ki o ugotovitvah najmanj enkrat letno poroča na zboru občanov in skupščini KS Videm pri Ptuju.
17.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 014-43/85
Datum: 27. 2. 1985
Predsednik
skupščine KS Videm pri Ptuju Jože ŠMIGOC L r.
39.
Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS. št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73 in 17/83)
Družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevkov v obfiini Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj. štev. 17/83) in 37. člena statuta Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 5/80) je skupščina Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju na svoji seji dne 27/2-1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa sred-nicročneea plana za obdobje 1986—1990 na območju Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju.
I.
Za območje KS Videm pri Ptuju, ki obsega naselja: Dravei. Dravinjski vrh. Ljubstava, Majski vrh. Pobrežje. Soviče. Šturmovci, Lancova vas. Jurovci. Vareja. Tfžec in Videm pri Ptuju, se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov družbenega pomena.
2.
Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofinanciranje naslednjih komunalnih in drugih objektov:
—	za nadaljnjo izgradnjo in modernizacijo cest ter pluženje snega
—	izgradnjo trafopostaj in ojačitev električnega omrežja
—	dograditev in oprema vaških domov v Po-1 brežju in Sovičah
—	za adaptacijo in razširitev ter opremo kulturne dvorane v Vidmu
—	za sofinanciranje primarnih in sekundarnih vodovodov Majski vrh — Leskovec, v Ju-rovcih in v Šturmovcu
—	sofinanciranje dozidave telovadnice in učilnic k osnovni šoli Videm
—	za dokončanje gasilskega doma v Vidmu
—	za sofinanciranje kulturne in telesno kulturne dejavnosti
—	za sofinanciranje PTT omrežja
—	za razširitev in vzdrževanje pokopališča
—	za postavitev avtobusnih postajališč
—	za splošno ljudsko obrambo in družbe^b samozaščito ter požarno preventivo
—	za sofinanciranje dejavnosti DPO in^ruš-tev
—	za funkcionalne izdatke.
»
3.
Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo petih let in sicer od 1/1-1986 do 31/12-1990.
4.
Višina in osnova krajevnega samoprispevkaje naslednja:
—	za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka
—	za zavezance, ki prejemajo pokojnino, kije višja od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 2 % od izplačane pokojnine,
—	za zavezance, ki imajo dohodek iz kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % od katastrskega dohodka
—	za zavezance, ki imajo dohodek iz samostojnega opravljanja gospodarske in poklicne dejavnosti po stopnji 2 % od osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka
—	za občane, ki so na delu v tujini v pavšalnem znesku 5.000.— din letno.
5.
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Videm pri Ptuju.
6.
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik KS Videm pri Ptuju in zaposleni občani, ki niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na območju KS Videm pri Ptuju.
Odločitev na referendumu ie sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico do glasovanja.
' Pri izzidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani, za katere je ugotovljeno, da so na začasnem delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka ali se glasovanja iz opravičenih razlogov niso mogli udeležiti.
7.
Referendum bo v nedeljo, 24. marca 1985 od
7.	do 18. ure na glasovalnih mestih:
—	glasovalno mesto št. 144: v stavbi EKK Ptuj v Dravinjskem vrhu 32, za del naselja Dravinjski vrh (od št. 13 do 56) in del naselja Vareja (od št. 50»do št. 56)
—	glasovalno mesto št. 145: pri EMERŠIČ Francu in Danici v Lancovi vasi št. 44, za del naselja Lancova vas (od št. 9. do št. 98)
—	glasovalno mesto št. 146: v stavbi EKK Ptuj v Majskem vrhu 50, za del naselja Majski vrh (od št. 9. do št. 57) in del naselja Ljubstava (od št. 35 do št. 46)
—	glasovalno mesto št. 147: pri MLAKAR Vincencu v Ljubstavi 25, Za del naselja Ljubstava (od št. 1 do št. 32) in del naselja Vareja (od št. 57/a do št. 65)
—	glasovalno mesto št. 148: pri SELINŠEK Francu v Pobrežju št. 64, za del naselja Pobrežje (od št. 1 do št. 79 in od št. 167 do 172)
—	glasovalno mesto št. 149: v domu vaščanov Pobrežje, za del naselja Pobrežje (od št. 80 do št. 120/a)
—	glasovalno mesto št. 150: pri BELŠAK Francu v Pobrežju 140/a, za del naselja Pobrežje (od št. 121 do št. 166)
—	glasovalno mesto št. 151: pri KORPIČ Antonu v Sovičah št. 14, za naselja: Dravei, Soviče in del Varej (od št. 2 do št. 46)
—	glasovalno mesto št. 152: v gasilskem domu Tržeč, za naselja Tržeč, del Lancove vasi (od št. 1 do št. 8), del Majskega vrha (od št. 1 do št. 8) in del Jurovc (od št. 1 do št. 4)
—	glasovalno mesto št. 153: v Osnovni šoli Videm pri Ptuju za naselja: Šturmovci, Videm pri Ptuju. Majski vrh 29/a, Vareja 1 in del Dravinjskega vrha (od št. Idošt. 12/binodšt.55 do št. 67)
—	glasovalno mesto št. 154: pri ZAJC Stanku v Jurovcih 13, ^a naselja Jurovci (od št. 5 do št. 32).
8.
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnico.
Na glasovnici je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost
Videm pri Ptuju
GLASOVNICA
za referendum dne 24. marca 1985 glasujem
’>ZA«	»PROTI«
uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa srednjeročnega plana KS Videm pri Ptuju za obdobje 1986—1990 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju Ks Videm pri Ptuju.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z Uvedbo krajevnega samoprispevka, »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka.
9.
Vse glasovnice so overjene s štampiljko KS Videm pri Ptuju.
10.
S samoprispevkom zbrana sredstva se delijo tako, da vsaki posamezni vaški skupnosti pripada 50 % zbranih sredstev, ostalih 50 % sredstev pa se nameni za skupne potrebe KS in sicer za gradnjo in vzdrževanje skupnih objektov, vzdrževanje pokopališča in mrliške veže, za dejavnost organizacij in društev za potrebe dejavnosti SLO in družbene samozaščite ter za solidarnostno pokrivanje manj razvitih področij.
V primeru večjih skupnih akcij (izgradnje vodovoda, prizidek k osnovni šoli ipd.) bi naj vaške skupnosti združile za te akcije še dodatna, njim pripadajoča zbrana sredstva.
11.
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija KS Videm pri Ptuju.
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na podlagi ugotovljenega poročila o uspešnosti izzida referenduma sprejme skupščina KS Videm pri Ptuju.
12.
Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne in druge organizacije in skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti po-kojninsko-invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin. Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznosti izpolniti do 31. decembra vsakega leta, obračun in odtegnitev pa opravi uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačevati občani, ki so na začasnem delu v tujini, plačajo krajevni samoprispevek za vsako leto posebej na blagajni KS ali ha žiro račun KS Videm pri Ptuju.
13.
Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na^posebnem računu.
14.	•
Svet KS Videm pri Ptuju je odgovoren za zbiranje in uporabo sredstev po tem sklepu.
15.
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi obračun, ki se predloži v obravnavo zborom delovnih ljudi in občanov in v potrditev skupščini KS Videm pri Ptuju.
16.
Nadzor o pravilnosti izvajanja nadzor KS Videm pri Ptuju, ki o ugotovitvah najmanj enkrat letno poroča na zboru občanov in skupščini KS Videm pri Ptuju.
17.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 014-44/85 Datum: 27. 2. 1985
Predsednik
skupščine KS Videm pri Ptuju Jože ŠMIGOC 1. r.
40.
Na podlagi 8. člena o referendumu (Ur. list SRSM štev. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS aicv. 3/73) in 120. člena Statuta krajevne skupnosti Grajena, je skupščina krajevne skupnosti Grajena na svoji seji dne 27. 2. 1985 na predlog zborov občanov krajevne skupnosti Grajena sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo komunalnih in drugih objektov za sofinanciranje nabave opreme za CZ, LO in NZ na območju krajevne skupnosti Grajena.
I. člen
Za območje krajevne skupnosti (Grajena, ki obsega naselja Grajena, Grajenščak, Krčevina pri Vurbergu in Mestni vrh se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje
t
komunalnih in drugih objektov ter za sofinanciranje nabave opreme za CZ, LO in NZ.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofi-nansiranje 'naslednjih komunalnih in drugih objektov:
—	modernizacija krajevnih in lokalnih cest v vseh naseljih po sprejetih elementih na zborih občanov in delovnih ljudi
—	sofinanciranje izgradnje trafo postaj
—	za finansiranje obnove prostorov v domu Franca Osojnika vključujoč nabavo opreme
—	sofinanciranje opreme za CZ, LO in NZ
—	sofinanciranje adaptacije kletnih prostorov osnovne šole v Grajeni
—	sofinanciranje izgradnje telefonskega omrežja
—	sofinanciranje izgradnje mrliške vežice na Vurberku
—	sofinanciranje izgradnje vodovodnega omrežja in ureditve zgradbe samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij v Grajeni
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo od 1.5. 1985 do 30. 4. 1990
4.	člen
Invensticijska vrednost komunalnih in drugih objektov ter opreme iz 2. člena tega sklepa predvidoma znaša 52.000,00 din. Z uvedbo krajevnega samoprispevka pa bo predvidoma zbrano 25.000,00 din. Ker bo za izgradnjo omenjenih objektov v 2. členu tega sklepa potrebno znatno več sredstev, se bo manjkajoča razlika črpala iz drugih virov.
5.	člen
Višina in osnova krajevnega samoprispevka je naslednja:
—	za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka
—	za zavezance, ki imajo dohodke od kmetijske dejavnosti, po stopnji 5 % od osnove, ki je podlaga za odmero davkov in prispevkov
—	za zavezance, ki prejemajo pokojnino, kije višja od pokojnine z varstvom in dodatkom, po stopnji 1 % izplačane pokojnine
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samo-stoineaa opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev oz. nadomestila po stopnji 2 % od osnove, ki je podlaga za odmero davkov in prispevkov
—	zavezanci, ki imajo dohodke od dveh ali več virov, navedenih v tem členu, plačujejo samoprispevek za vsak vir posebej
6.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Grajena.
7.	člen
Za oprostitve plačevanja krajevnega samoprispevka se uporablja določbe 10. člena zakon^ o samoprispevku.
8.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Grajena in zaposleni občani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Grajena.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je glasovalo večina krajanov, ki imajo pravico do glasovanja.
Pri ugotavljanju rezultatov pa se ne štejejo tisti delovni ljudje oziroma občani, za katere se uradno ugotovi, da so na začasnem delu v tujini ali služenju vojaškega roka'JLA in se glasovanja niso mogli udeležiti.
9.	člen
Referenduma bo v nedeljo 24. marca 1985 na glasovalnih mestih:
L V pisarni KS Grajena, Grajena št. 57
2.	V sejni sobi KS Grajena. Grajena št. 57
3.	Alt Ana. Mestni vrh št. 18
4.	Mahorič Jožef, Grajenščak št. 37
5.	Toplak Slavku, Grajenščak št. 13
6.	Fazanarija v Krčevini pri Vurbergu št. 188
Glasovalno mesto bo odprto od 6. do 18. ure v
kolikor glasovanje ni bilo končano pred 18. uro.
10.	člen
Na referendumu glasujemo občani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST GRAJENA
GLASOVNICA
za referendum, dne 24. marca 1985
glasujem
»ZA«	»PROTI«
uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje za izgradnjo komunalnih in drugih objektov ter za sofinanciranje nabave opreme CZ, LO in NZ na območju krajevne skupnosti Grajena. (Glasovalec izpolhi glasovnico tako, da obkroži besedilo »ZA«, če se strinja z Uvedbo krajevnega samoprispevka, »PROTI«, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja).
11.	člen
Vse glasovnice so ovetjene s štampiljko krajevne skupnosti Grajena.
12.	člen
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in pošiljanju delegatov v skupščino.
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Grajena.
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na podlagi poročila volilne komisije krajevne skupnosti Grajena o uspešnosti izida referenduma sprejme skupščina krajevne skupnosti Grajena.
13.	člen
Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin.
Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznosti izpolniti vsako leto najkasneje do 3 L decembra.
14.	člen
Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na posebnem žiro računu.
15.	člen
Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine krajevne skupnosti Grajena in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabijo za izvedbo programov, za katera je bil uveden krajevni samoprispevek.
16.	člen
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi obračun, k; se predloži v obravnavo zboru občanov in v potrditev skupščini krajevne skupnosti Grajena.
17.	člen
Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa vrši odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora krajevne skupnosti Grajena, ki o ugo-
tovitvah najmanj enkrat letno poroča na zboru občanov in skupščini krajevne skupnosti Grajena.
18.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 99/1985 Grajena, dne 28. 2. 1985
Predsednik skupščine Krajevne skupnosti:
Franc PLANINC 1. r.
4L
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu 1985 — 1989 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št, 2/85 z dne 17. januarja 1985) je bila ob primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato dajemo v skladu z določili statuta krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu
popravek
V 4. členu Krajevni prispevek se uvaja za dobo pet let se pravilno glasi: od 1. 2. 1985 do 31. L 1990.
Številka: 31/85
Datum: 26. 2. 1985
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti FRIDMAN Danica I. r.
42.
Po prvem in tretjem odstavku 18. člena, drugem in zadnjem odstavku 45. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS št. 1/80 in 45/82), prvem odstavku 8. člena zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v SRSloveniji (Ur. 1. SRS št. 28/71), drugem in trejem odstavku 7, čl. zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v SFRJ (Ur. 1. SFRJ, št. 2/74 in 5/78) ter 23. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj za obdobje 1981 —1985 (Uradni «estnik občin Ormož in Ptuj št. 9/81) v zvezi z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. 1. SRS št. 33/80), je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj na seji dne 27/2-1985 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov zs. zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Ptuj
1. člen
Ta sklep v skladu z določbami zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področji družbenih dejavnosti (Ur. 1. SRS št. 33/80), določa osnove za obračunavanje prispevkov, ki so jih dolžni plačevati delovni ljudje, za katere se dohodek ne ugotavlja, delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih, kmetje in drugi občani.
Prispevki so namenjeni za uresničevanje programa skupnih nalog, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih planov Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj za obdobje 1981 —1985 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9/81 in 12/84,.
’ Skupna prispevna stopnja znaša 11,32 %, in sicer:
a.	) iz BOD 0,40 %
b,	) iz dohodka (na osnovi BOD) 10,'92 % in velja od 1/-1985 dalje.
2.	člen
Za delavce, ki so odsotni z dela (opravičeno ali neopravičeno) brez pravice do nadomestil osebnega dohodka po predpisih o delovnih razmerjih, pa so zavarovanci, plačujejo ustrezni zavezanci prispevek za zdravstveno varstvo iz kosmatega osebnega dohodka po veljavni prispevni stopnji.
Osnova za obračunavanje in plačevanje pri-spevkov je osebni dohodek, izplačan kot akontacija osebnega dohodka za mesec pred mesecem, v katerem je nastala odsotnost z dela.
3.	člen
Za zagotovitev pravic delavcev na začasnem delt ali občasnem delu po pogodbi o delu (četrta alinea drugega odstavka 220. člena Zakona o delovnih razmerjih Ur. I. SRS 5t. 24 83), združujejo delovni ljudje prispevek za zdravstveno vat'tvo iz BOD 0,40 ^o.
4.	člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo delovno organizacijo in delajo v tujini (deta-širani delavci) in za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, pa so ali niso v delovnem razmerju, z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo enaka osnovi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
5.	člen
Delavci ptujske občine, ki delajo in so zdravstveno zavarovani v tujini, morajo zagotoviti svojim družinskim članom zdravstveno zavarovanje sami, če z njihovim zavarovanjem v tujini ni zagotovljeno tudi zdravstveno varstvo družinskih članov, ki so občani ptujske občine.
Prav tako morajo zagotovili zdravstveno zavarovanje svojim ožjim družinskim članom — tujcem, ki žive z njimi v ptujski občini, tuji držav Ijani-študenti, ki pridejo na Študij oziroma izpopolnjevanje na univerzo v Mariboru sami, če
njihovi družinski člani niso zdravstveno zavarovani na kakšni drugi podlagi.
Prispevek za zdravstveno varstvo znaša 1.640 din mesečno na posameznega družinskega člana.
6.	člen
Tuji državljani — študenti, ki pridejo na študij oziroma izpopolnjevanje na univerzo v Mariboru mimo Zavoda SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje, se morajo zdravstveno zavarovati sami.
Prispevek za zdravstveno varstvo znaša 1.640 din mesečno.
7.	člen
(1)	Kmetje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 18,00 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka iz gozda ter v znesku 4.360 din letno na zavarovano kmetijsko gospodarstvo,
(2)	Za kmečke prevžitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca-kmeta, uživalce stalnih kmečkih preživnin, uživalce kmečkih starostnih pokojnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca-delavca, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca, plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki izplačuje preživnino — zavezanci, prispevek 485,00 din mesečno.
(3)	Združeni kmetje, ki dosegajo z združevanjem dela in sredstev in drugih virov najmanj tolikšen osebni dohodek kot je na podlagi zakona določen najnižji osebni dohodek delavca (zajamčeni osebni dohodek), plačujejo za zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom prek ustreznih organizacij (zavezancev) tudi prispevek iz kosmatega osebnega dohodka po prispevni stopnji 3 %.
8.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zunaj SRS plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 13,55 % od izplačanih dajatev pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, pa jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega-zavarovanja, plačujejo prispevek sami, če ni z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi določeno drugače.
Prispevek znaša 1.640 din mesečno.
9.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za delovne ljudi, za katere se dohodek ne ugotavlja (pavšalisti), je enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje.
10.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne storitve in druge storitve (umetniki, arhitekti, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci znanstvenih in književnih del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejniki, nogometa-ši-ncamatcrji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti, plesalci, kolporterji tiska, športpi-ki-amaterji, ki prciemaio hranarino. dohovni-ki) in drugi občani, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje.
•	11. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
Ptuj, dne 27/2-1985
PREDSEDNIK SKUPŠČINE MARTIN BERDEN, I. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma énkrat J mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj a Tednikom. Izdajatelj Radlo-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. tiska Časopisno
jrafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.