53 številka
Trst. v sredo 22. februvarja 1905
Tečai XXX.
BB~ Izhaja vsalcl dan. ~wm
Tadi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri.Tob ponedeljkih ob 9. uri ziutraj.
^■•rofčne Številke f»e prodajajo po 3 novč 6 »totint • mnotrih tobakamah v Tr«tu in okolici, Ljubljani, Gorici, "elii. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, >1. Petru. Sežani.
Nabrežini. Novemmestu itd. Oriase in narorbe sprejema uprava lista -Edinost", ulira iJortio Galatti it. 1*. — I/radne ure so od 2. pop. d«> i. zvečer. — Cene otrlasom 16 st na vrsto petit; poslanice, •mrtnice. javne zahvale in domaČi oglasi po pogodbi.
TELEFON fiter. 11^7.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost'' za Primorsko.
v edinosti je moč !
Naročnina znata
za vse leto 24 K. pol letA 12 K. 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranbovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: al. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18.
Poštno-taranilnieui račun št. 652.841.
Vojna na skrajnem Vztoku.
(Brzojavne vesti).
Japonci utrjujejo Niučv&ng.
LONDON 21. Listi poročajo, da pričakujejo Japonci ruski napad pri Niucvangu,
t?r ee tam v naglici utrjujejo.
700.000 vojakov v Mandžuriji.
LONDON 21. »Daiiv Telegraph« po-rrča z Tokia: S-iupno število Rusov in Japoncev ob reki Šabo se ceni na 700 000 in^ž. Generd Kuropatkin je sedaj v Fušunu. Kugi razvijajo živahno delavnost proti de-»emu japonskemu kri'u ter silijo Jeponce, da zfiž gajo japonske zalege.
Boji ob fronti.
TOKIO 21. (R«uterjev bro). Maršal Ojaoia poroča : Včeraj se je vršil neznaten napad pehote na Sangšan. Ruai so v noči na ponedeljek obstreljevali Papatai s težkimi topovi.
Tretja eskadra.
FREDERIKSHAVEN 81. Tretja ruska eskadra se je ob 2. uri po noči usidrala v zalivu Sksgen, da ukrca premog. Eskadra < bstoji iz pet oklopnjač, enega pomožnega križarja in treb transportnih ladij in enega remorkerja. Danske spremljevalne ladije, top-r ičarka »Guldborg^und« in torpedovka >Soe-^joernen« sta dospeli semkaj danes zjutraj.
rešils. Ako se pokfcž?, da n uiomentanno možno seetav;ti deliiitivnega moisterstva, tedaj naj se sestavi prehodno ministerstvo. Vendar za slučaj, ko bi se ponesrečila misija z Daranv-jem, naj se poveri sestavo novega kabineta trgovinskemu ministru Langu, oziroma kakemu drugemu ministru prejšnjih kabinetov, da sestavi prehodno ministarstvo.
Dogodki v Rusiji.
HARKOV 21. Delavci drža nih žga-d arij in ti-karn so pričeli štrajkati.
PETROGRAD 21. Veliki knez Pavel
e dospel v Carskoje Selc.
KAK L' 21. Oboroženi Mthamedanci napadajo že od nedelje sem v rasnih delih mesta Armence. Ti napadi so se včeraj po množili. Mnogo napadenih oseb je bilo ubitih in ranjenih. Piebivaletvo je v največem strahu; v mes:u je ustavljeno vsako delo; tanka je zaprta. Povod napadom je privatno maščevanje.
Kriza na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 21. Grof Andrassv je rael včeraj pogovor s poverjeniki Kossuthove stranke glede sestave brezbarvnega prehodnega min steratva. Več t»a členov Kossutbove stranke je proti tej nakani, radi nevarnosti, ki bi utegnila vsled tega nastati za stranko. Val e temu eo prvaki Kossuthove stranke izjavili, da bi bila stranka pol gotovimi pogoji pripravljena podpirati tudi prehodno mmisteratve.
. Klub hrvatskih poslancev je stopil s Ko*sutbovo stranko v stiko glede volitve v odseke. Koseuth je zagotovil klubu dve mesti v oisfku.
BUDIMPEŠTA 21. »Ogr. kor. biro« poroča s Dunaja : Kakor se govori v dobro obveščenih kregih, je *>e°ar izrazil nujno željo, naj bi se kriza na Ogrskem čim prej
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 21. Najprvo je bil prečitan zapisnik radnje seje.
Posl. L?dislaj Radbay je grajal, da se v zapisniku glasi, da je bilo prečitano ročno pismo Nj. cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva ; moralo da bi se glasiti samo : ročno pismo nj. veličanstva kralja.
Poal. Ugron (Kossuthova stranka) je temu nasproti izjavil, da je naslov nj. veličanstva po zakonu ustanovljen, v zapisniku prečitani naelov da odgovarja popolnoma zakonu, radi česar ni dovoljeno menjati zapisnika, kakor želi predgovornik.
Poal. Geza Polonvi (Kossuthova stranka) je istotako izjavil, da se mora zapisnik potrditi v originalnem besedilu ; debata o naslovu nj. veličanstva bi se morala vrš ti ko je bil prečitan reskript, sedaj pa ne več.
Starostni predsednik je na to proglasil, da je zapisnik v izvirnem besedilu potrjen.
Na to je bil pr«čitan dopis magnatske zbornice, v katerem ista priobčuje vladarjevo ročno pismo glede imenovanja predsedstva magnatske zbornice. Potem so poročali posa-; mezni odseki o overovljenju mandatov.
Sledila je volitev predsednika zbornice. Starostni predsednik je po zvršenem skruti-niju proglasil rezultat. Oddanih je bilo 407 glasov; od teh jib je 230 glasov dobil posl. Julij Justh (Kossuthova stranka), 168 glasov pa posl. Bela Tallian (Lbaralna stranka). Izvoljen je bil torej prelsednikom posl. Jasth. (Dolgotrajno viharno odobravanje in ploskanje na levici). Predsednik je na to prekinil eejo za 10 minut.
Ko je bila seja zopet otvorjena, je zbornica volila dva podpredsednika. Oddanih je bilo 395 glasovnic. 232 glasov je dobil Fran Bolgar (disident) — (Živahna pohvala in »Eljen«-klici na levici); 229 giasov pa Štefan Rakovszky (ljudska stranka). (Novo živahno odobravanje in ploskanje na levici, ironični »Eljen«-klici in klici: »Živio LuegerU)
Potem so bili izvoljeni za p sni kar j i in kvesior. Po tej izvolitvi je starostni predsednik izjavil, da so on in starostni zapisnikarji izvršili svojo nalogo ter je prosil božjega blagoslova za delovanje zbornice. (Živahna pohvala in »Eljen« klici).
Poal. Kossuth se je zahvaTil starostnemu predsedniku za vestno vodstvo poslov.
Sedaj je prišel v dvorano novi predssd nik Julij Justh v ogrski narodni slaveostni obleki, spremljan od novega kvestorja Ivana Totha, obeh podpredsednikov in zapisnikarjev
PODLISTEK.
136
Prokletstvo.
Zgodovinski roman ATfUta Sobo«. — Nadaljeval
in dovršil I. E. Tomić.
- Prevel M. O—6.
—	Ta tem jaz gospodar, je udaril prior vranski a pestjo ob mizo. Res je, krčki knez Ivan nam je trn v peti in drži hrvatsko Primorce za Marijo na uzdi, ali brat mu Štefan r»rzda Ivana, ker je naš z dušo in telesom. Za srca Dalmatincev jamčim jaz, trdi eo kakor njihov kamen. Ne mislim tu mest, o ttb bo vedel bolje gospod Pa v lovi 6.
—	Vem, je odgovoril učeni starešina. Ne sodite nas meščanov kakor svoje kmete. Svobodni ljudje smo. od starine, dorasli svoji svobodici. Vsako mesto je svoj svet in se b*«ji velikih krvavih poei->v, da bi mu ne propala svoboda. Ne zamerite nam te bo-
jazni, plačali smo že dosti krvi. Ta nas pod* kuplja, oni nas podkuplja, a z obeh stranih se nam tudi grozi. Zato omahujejo mesta sedaj sem, sedaj tja. Zader se cepi; sedaj je vaš, ker je pod vašo sabljo, ali verujte, da jih je takih, ki ne ljubijo vašega gospodstva, je tudi takih, ki gledajo preko morja, kjer razpenja svoja krila beneški lev. Šibenik je vaš s mislijo in dušo, ali bodite nam Zadra-nom prijazni, se Š.benik odvrne od vas, ker Šibenčani nas mrcijo kakor tudi Pnžani. Trogir krvavi v sebi, to veste, vezane so mu roke; modri Dubrovnik pa odmika roke od vsakega spora, da se ne razdvaja z nikomur. Dubrovčani kupčujejo, Dubrovnik je Dubrovnik. Ali vse to morete pridobit', vse — iz-vsemši Spljeta — ako bo vaša vlada modra in močna, ako ne boste žalili na drobno, a na strani na veliko držali vseh na uzdi. Spljet je Marijin do zadnjega človeka, le železna roka ga more ukrotiti. Odločite ee ca vladarja, ljudstvu treba nekakega imena ' in nadejam ae, da se delo posreči.
ter je, z »Ei<en« fi ici vibarco pozdravljen od levice in centruroa, zavzel predsedniško mesto.
Novi predsednik se je za izvolitev zahvalil ter dejal., da zamore daoašoja izvolitev služiti kakor neuk za vse čase, da so v tej deželi ustava in vse njene garancije svete in nedotakljive (V.harna pohvala na levici. Poslanci na levici so VBtali ter živahno aplav-dirali.) in da ne sme nihče bitstvo in obliko UBtave brez kazni kršiti.
Z oziram na nasprotstva, ki so se v zadnjem času pojavila, smatram za svojo dolŽQ06t, da pojasnim dolžn sti predsednika. Predsednik mora biti popolnoma neodvisen toliko od vlsde, kolikor od upliva političnih strank; on mora biti nad strankami nepristranski in pravičen, ne nasilje, ampak pravico mora uveljaviti v zbornici. Ako vodijo predsednika suvereniteta naroda, ustava in poslovnik, tedaj se ni bati za ugled predsednika in zbornice. Čeravno ostanem zvest svojemu političnemu prepričanju, vendar ne prinesem seboj na predsedniško stolico strankarske politike. V svojem poslovanju bom vedno nepristransko, pravično in pošteno vršil svojo dolžnost. Žal, da se je v zadnjem času proti poslovniku mnogo grešilo, vendar hočem tudi to popraviti, zato prosim zaupanja in dejanske podpore od strani zbornice.
Predsednik je na to izjavil, da ne smatra dogodkov cd dne 18. novembra kakor pravni vir za sestavo poslovnika. (Dolgotrajna viharna pohvala, ploskanje in »E!jen«-klici na levioi).
Predsednik je zaključil svoj govor z nastopnimi besedami : Zavzemaje ta sedež, prosim božjega blagoslova na ebornico, da bo naše delovanje plodonosno ter da bomo rama ob ramo delali za blagor domovine, medsebojno spoštovali politične nazore in varovali svobodo govora (Pc hvala na desnici, demonstrativna pohvala na levici.) in tako delali za srečo, sijaj in slavo madjarakega naroda. (Živahna pohvala in ploskanje). Predsednik je na to izjavil, da je zbornica konštituirana ter ee je zahvalil starostnemu predsedniku.
Prihodnja seja jutri.
komisijo, ki naj bi v to svrho sklicala občni zbor, kjer bi o tem vprašanju poročala. Dveletna vojaška služba na Francozkem.
PARIZ 21. Ministerski svet, ki se je vršil danes v palači Elytće, je sklenil predlagati zbornici naj se razpravlja o zakonskem načrtu, glede uvedenja dveletne vojaške službe, takoj potem, ko ee odobri proračun.
PARIZ 21. Armadna komisija je sklenila vsprejeti en bloc zakonski načrt glede dveletne vojaške službe, ki ga je vsprejel senat.
Štrajk t Belgiji.
BRUSELJ 21. Štrajk premogarjev v Charlesroi in La Louviere traja dalje. Šs približno 70 delavcev štrajka. Zaloge premoga so izcsrpljene. Industrijalna podjetja morajo dobivati premog iz Nemčije in Francije.

Brzojavne vesti.
Avstrijska eskadra t Solana.
DUNAJ 21. Glasom brzojavnega poročila je dospela včera) vojna ladija »Saida« v Gavrion, c. in kr. eskadra pa v Solun.
Seja hrvatskih iodustrijalcev.
ZAGREB 21. (Ogr. kor. biro.) Odbor zveze hrvatsko-slavonskih domačih industrijalcev je imel včeraj sejo, na kateri ee je pretreaavalo vprašanje samostojnega carinar-skega okrožja. Unela se je živahna debata, katere so se udeležili vsi navzoči. Čaravno se je več.na členov izrekla proti ločitvi cari-narskega okrožja, ni prišlo do princ pijelnega zaključka. Sklenilo se je predlagati občnemu zboru, ki se Bnide dne 26. marca, naj izbere
—	Jaz za sebe sem že odločil, je rekel škof resno. Prisegel sem pokojnemu kralju Karlu, da se bom boril za njegovega sina Ladislava. Prisege ne smem pogaziti, in Ladislav je iz hiše neapeljske, zakonit naslednik zakonitega kralja. .
—	To je bila prisega v hudem času, brate, je planil Paližna. Kaj nam bo dete, ki niti v Neapelju ne sedi pošteno na kraljevskem stolu, ker ga sučejo Francozi. Predaleč si posegel, sorodnik moj ! Saj smo že ob Karla slabo izišli.
—	Da, da, je pckimal pro kura tor Lance, samo Karlovega m'na hočemo, samo Ladislava.
—	A čemu ga brani* ti Šimon ? ga je vprašal Pavlović iznenada, obrnivši ae proti prokuratorju.
—	Ker — ker — sem za njega, je odgovoril Šimon v zadregi.
—	Skoro bi uganil, kaj misliš, se je nasmehnil Gjorgjid resao. Šimon, Simon, tvoje oči uhajajo rade preko morja. Ali go-
Naše šolstvo in zavijanja
dr.a Rizzi-a.
i.
V seji zbornice poslancev dne 15. t. m. je govoril na proračunski razpravi tudi poslanec Rizzi, deželni glavar dežele istrske. V svojem govoru je skušal zavračati izvajanja slovenskega poslanca dr*. Ploja v seji dne 10. februvarja o šolskih razmerah v Primorju, specijalno v Tretu (Ta kraBni govor priobčimo čim prej doslovno.) I Na vsakem koraku, na vsakem pojavu voditeljev italijanske politike v našem Primorju, moremo opažati, kako je tem možem teorija vedno v navskrižju a prakso, kako se z besedo vedno ogrevajo za vzvišene ideje in pravična načela, doc m z dejanji nasproti svojim sodeželanom vedno gazijo iste ideje in ista načela, kako je torej gfavni karakteristikon italijanske politike — neiskrenost, hinavstvo, zavratnost. Da bi mamili in pridobivali z»-se svet, ki ne pozna ne njih, ne faktičneg^ stanja v našem Primorju, ki so je ustvarili in je hočejo vzdržati edino le oni, italijanski politiki, ker jim tako veleva njihov Btrankarski egoizem : da bi, pravimo, mamili svet in mu prikrivali resnico, pa jim i sladki jezik vedno govori, kakor da oni ne zahtevajo druzega, nego svobodo, jednako pravico in ravnopravnost vseh narodov ! Ali v hipu, ko čujejo zahtevo, naj bi se princip svobodnega razvoja in enakega prava začel res in v praksi izvajati tudi za njihove so-deželane druge narodnosti, v tem hipu se že oglašajo z zavijanji in pritajevanji faktičnoga stanja. Drznim čelom in skrajnim cinizmom slikajo stvari tako, kakor da njihovi sodeželani druge narodnosti že faktično uživajo vso svobodo in prava, da pa «ahte-vajo nadvladje, zbsg česar da so le Italijani tisti, ki se jim hoče vzkratiti svoboda razvoja in jim je v nevarnosti narodna eksistenca.
vori ti, prior, tebi kakor da ni po volji mladi Neapeljec. Koga želiš ti za vladarja ? !
—	Govorite, kar vam drago, odločite, kar vas je volja, je odgovoril odločno, jaz imam svojo glavo, svojo misel. Kaj ? More-li ime slabotnega deteta povzdigniti vse kralje* vine? Sedaj ni v stanu, da bi držalo meč v rokah; a ako pade krona na njegovo glavo, ne zahtevajte oi njega modrosti in zavesti, ker je dete ne more imeti. Ako ne zahtevate druzega, nego kronane glave, tu vam je Marija, že kronana.
—	Nikdar ! Nikdar ! eo zakričali vsi.
_ Vidite! Zato nočem niti Ladislava,
je nadaljeval stari Paližna. Pustimo ga, kjer je. Razsekajmo klopec kakor ljudje. Jaz vam pravim, vzemite Bošnjaka Tvrdka.
—	Nikdar! je planil Šimon.
—	Molči, Š.mon! Naj govoril ga je posvaril Pavlovih. Povej razloge svoje, gospod prior !
(Pride še.)
To je stara metoda in taktika našim italijanskim polit kom, Se že ne moiejo tajiti ekzifltence Slovanov v teh pokrajinah. Reci mu, da ti ne poreče: ker hočejo oni ohraniti svojo staro, znano, ti« ransko hegemonijo nad večino prebivalstva, pa govore, da Slovani streme po nadvladju nad Italijani !
Tfj metodi zavratnoeti in hinavstva je s'edil čudi s'adki deželni glavar istrski in je v omenjenem govoru pokazal, kako zna biti — strupen. Da, pravo zastrupljanje je to tistega javnega mnenja, ki ne pozna teh gospodov in ne sluti, kolikega strupa prikrivajo tiste prilezneno gladke forme kakega Rizcija !
Te metode, ki mera vzbujati ogorčenje, se je torej poslužJ tudi dr. R'zzi, da bi iz-podbil tisočkrat opravičene rekriminiicije tržtšs h Slovencev radi krivic, ki ee jim gode na polju ljudsko-šolske naobrazbe, tega škandala, ki bi moral biti jednostavno izključen v državi, ki hoče biti moderna in civilizirana. To pot dr. R;zzi ni tajil ekzi-etence S'ovencev na tržaškem ozemlju, ali trdil je, da je za te Slovence že bogato preskrbljeno po mun ticenci tržaške občine ter je očital dr.u PJoju nepoznanje faktičnega stanja stvari v »italijanskih pokrajinah« Avstrije. Tržaška občina vzdržuje — tako je mamil dr. Rizzi — deset slovenskih šol, z 58 razredi in 61 učitelji, za kar troši 16.0000 kron na leto. Te šole je občina spootanno »dovolila« (»concesee« stoji v »Piccolu«) in ne da bi jih Slovenci zahtevali. To da je sijajen dokaz liberalnosti in enakopravnost', ki vladata na tržaški občni. Tega lepega izgleda da Slovan1' ne posnemajo povsod i. Te slovenske šole da niso nikjer tako oddaljene od »redine mesta, da bi jih ne ino?li obiskovati otroei iz vsega mesta. Zato zadoščajo te šole — je zatrdil Rizzi — popolnoma vsem potrebam Slovencev! Na podlagi vsega tega je zaklical sladki in — etru}»»ni R zzi —, da zahteve Slovene9v ne izvirajo iz kulturnih potreb, ampak iz političnih razlogov.
P.) mnenju dra. Rizzija, strupeno eovra-ž Teza resnico, svobodo in pravico, je zah-■ evs tržaških Slovencev po sredstvih za na-obraz, »o jorušena do temelja.
0 položaju Rnsije s posebni oziram na namerjane reforme.
Dunajska »Neue Freie Presse« je prinesla nedavno temu jako zanimiv članek — zanimiveji, ker gi pr naša ravno ta list — o tedanjem pok ž iju Raaije po mnenju znanega Sauvc-a, urednika lista »Osloboj-decia«, izhajajočega v Par zu.
Struve pravi, nanašaje se na spise iran-CGzkcg* pisatelja prt tesorja moderne historije, Acatola Lerov-Beaulieu :
Soglašam popolnoma z menenjem Lerov Beaulieu, da sta položaj francije v letu 1789. in današnji položaj Rusije preje različna, nego jednaka. Rad bi označil le eno glavno razliko: Sestava današnje ruske države je veliko čvrsteja, nego-ii je bila ona takratte Francije. Rusija si je osvoj la tudi v svoji upravi vso moderno tebniao. Tudi Loroj Beaulieu hvali rusko finančno administracijo. Ali tudi na drugih poljih kaže Rusija moderni duh, stremljenje po novcdjbnih idejah in pripomočkih, da jih upotreh; v svoje svrhe. Ni torej prav, ako opisujejo rusko državno upravo kakor popolnoms korumpirano, elabotno in gnjilo. Nevepehi vojne so večinoma p e eiica velikanske oddaljenosti ruskih vojnih moči od kraja, kjer se vrši vojna in kamor treba pošiljati spopolnila aa ljudeh, materijalu in živilu. Celo tista toli zelo zaničevana uprava justice ima v tebi modernega duha. Le tam, kjer prihaja v poštev tudi politika, nima ju%tica vspeha. (To pa je povsodi, v vseh državah !) Revolucionarna Francija je bolehala pred vssm na upravi in na finančnem gospodarstvu, na ostankih srednjega veka n na feudal teti. O vsem tem ni govora v Rusj». Organ zacija Rusije je jedinstvena, preje težeča po centralizaciji in skupnost:.
V	ne sem gotovem smislu moglo bi se tudi trditi, da Rusija ne pozna srednjega veka.
V	Ru*iji liso nikdar obstajala rokodelstva, vezana na predpise. Svoboda rokodelstva, za katero se je zapadna Evropa morala bo* r ti cela stoletja, je obstajala v Rusiji že od nekdaj.
Gibanje, ki danes vlada v Rusiji, moglo b: ae pač najbolje primerjati c enim,
ki se je pojavilo leta 1848. na Nemškem in v Avstriji. Ćutstvo o nedostojnosti absolutizma je dozorelo in se pojavilo v vsem prebivalstvu. Nedostatki v vojni upravi in nesreče vojne same so raz šalile |nemožao&t ab-solutiEma ravno tam, kjer bi moral po svoji naravi najbolj služiti. Zakaj ne more absc-lutizem več zadoščati svojim nalogam, o tem spregovorim pozneje. Za sedaj ee zadovoljujem s tem, da povdarjam, da je prepričanje, da je ura neomejenega earevanja odbila, prodrlo tudi tam, kjer je bilo preje kratko nemožno.
Ako je človek, kakoršen je knez Tru-beokoj, ki ni konstitucijonalec, temveč kon servativec, pripadnik ideje le »svetujočega zastopstva naroda«, ako je ta človek prišel tako daleč, da je rekel carju v zasebnem pogovoru, da je današnje gibanje popolna revolucija, tedaj Bi moremo misliti, kako misli ljudstvo o potrebi omejitve avtokra-tične sile. (Menenje publicista ne odgovarja tu popolnoma duševnemu stanju naroda in o tem spregovorimo mi na svršetku svojo besedo.)
Nadaljnje spričevalo o tem je način, kako piše rusko časopisje po padcu Port Arturja. Stvari, ki so te preje razpravljale le v »Oivobojdeniu«, prinašajo eedaj vsi liberalni časopisi. Cenzura si ne upa več posezati vmes in je popolnoma izključeno, da bi mogli zopet omejiti svobodni duh, ki sedaj vlada v časopisih, in ga zopet vkovati v stare spone.
Ali tudi vlada je prepričana, da ne more več tako dalje. Carjev ukaz o reformah, oni manifest, o katerem govori Leroy-Beaulieu (po mojem menenju) nekoliko preveč zame-tajoče, ne obseza sicer nikake obljube glede konstitucije, ali rtforme, ki jim odpira pot, so vendar le take naravi, da njih uvedenje pomenja dolg korak naprej na poti oevobo-jenja od absidut zrna.
Ta ukaz more vaakako umeti samo Rus in sicer samo oni, ki popolnoma pozna zgodovino svoje domovine, njene javne in tajne dogodke zadnjih let in ki umeje in si zna razlagati birokratski jezik ruskega pisarniškega štila.
(Pride še.)
Rusko-japonska vojna.
Trst, 21. februvarja 1905.
V zadnji svoji običajni, vsakdanji sliki o položaju na bojišču razpravlja »Neue Freie Presse« izključno le o — prijateljstvu med Kitajem in Ameriko. In vendar je nekaj kratkih sicer, ali zelo važnih veBti z bojišča. Mari pa te vesti ne ugajajo dunajski japo-nofilki, da jo nič kaj ne veseli pieati poja snujoče komentarje o njih ? In te vesti prihajajo iz Tokija, ki javljajo, da se Kuro-patkin najpridneje pripravlja na operacije za obkeljenje japonskega desnega krila, da gradi vojaške železnice, da Rusi razvijajo najživa-hnejo delavnost proti japonskemu desnemu krilu itd. In to delajo tisti baje vedno poraženi, obupani, demoralizirani Rusi, tisti ruski vojaki ki da se sploh nočejo vojevati!!! Čudno, res čudno ! Rusi so dosledno poraženi in s isto doslednostjo — pridobivajo na terenu! ! V tem pogledu je došla nocoj neka vest, ki je presenetila tudi nas, ki ne opažu jemo dogodkov skozi japoncfiiske naočnike ! Preko Londona javljajo namieč, da Japonei pričakujejo ruskega napada na Nju-ČTiD? in da v vs»j nagi ci gradijo utrdbe. Ako hočeš, dragi čitatelj, prav umeti ves pomen te vesti, moraš vzeti zemljevid v roke, da boš videl, da strategično važno mesto Njačvang leži doli cb morju, ob zalivu Ljaotang, Če se Rusi pripravljajo na ofenzivno nastopanje tako daleč na jugu, potem imamo dejstvo, ki nam z vso možno jasnostjo daja pojasnila na važno vprašanje : koliko so namreč Japonci z vso svojo veliko premočjo pridobili terena!! Nota bene, isti Japonci, ki 60 se že v prvih mesecih videli v Mukdenu, v Harb nu, ob Bajkalu, se morajo pripravljati sedaj, da se ubranijo ruskega napada na jugu, ob morju ! !
Jasno je sedaj po čem stremi žs v začetku vojne določeni vojni načrt Kuropat kina. Izogiblje se frontalnim napadom, dokler je to spojeno z nevarnostjo, in vae njegovo stremljenje gre za tem, da ustvarja i gibanji na obeh krilih — sedaj izlasti na svojem desnem krilu — priprave za bodoči odločilni udarec. Vse je sedaj še v stadiju pripravljanja. Masa, s katero razpolaga sedaj Kuro-patkin na bojišču, ima tndi le ta namen, da drži trdno prz'cije, tisto kolosalno fronto,
dočim so čete, ki jim bo izvesti omenjeni glavni udarec, še — v Rusiji. O da, stvari se pripravljajo drugače, nego so mislili japo-nofili v svojem šovinizmu. In Japonci očividno začenjajo uvidevati to. Simptomatično v tem pogledu je, da so v japonskem glavnem taboru popolnoma spremenili metodo obvešče-vanja. Dočim so popred kolikor le možno prikrivali dogodke v mrak tajne, in smo na* vadno doznavali le to, kar so poročali iz ruskega tabora, pa opažamo nekaj časa sem, da Japonci obveščajo o vsakem dogodku in tudi o okolncstih, ki so njim neugodne. Mari hočejo pripravljati svojo publiko na to, kar utegne priti ? Konečno naj danes obnovimo svoje trdno prepričanje, da je velik del tega, kar ee sedaj godi v Rusiji, staviti na račun dejstva, da so Japonci začeli uvidevati, kako se jim šanse na bojišču manjšajo od dne do dne. ZatD porabljajo njih internacionalni prijatelji vsa peklenska sredstva, da bi potom zločinov prisilili Rusijo v sklep miru.
Iz državne zbornice.
(Brzojavno poročilo).
Na včerajšnji seji je zbornica pričela glavno debato o rekrutnem kontingentu.
Posl. Fresl (Čeh) je govoril dve in pol uri ter je sklenil svoj govor z izjavo, da dokler češki narod ne dobi svojih naravnih pravic v armadi, dotlej bo smatral avstrijsko armado kakor sebi sovražno, čije službi bi se v alučaju odrekel, Čije poveljnikom bi v danem slučaju odpovedal posluh.
Posl. Marchet je izjavil, svoje obžalova* nje nad tem, da poročilo ničesar ne omenja, da se v kratkem predloži novi vojni zakon ter je podrobno razpravljal o naših razmerah do Ogrske in dejal, da je zbornica dolžna, preskrbeti si o tem popolno jasnost. Vir vse nesreče, ki je v zadnjih letih prišla nad Avstrijo, je nagodba z Ogrsko od leta 1867. Ista je provzročila jezikovne naredbe, nemško in češko obstrukcijo, neprestano napetost držav nih financ in konečno žalostno Btanje parlamentarnih odnošajev.
Posl. Marchet je kazal na ozko zvezo med gospodarsko celokupnostjo in ukupnostjo armade; on meni, da bo gospodarska ločitev imela brezpogojno za posledico tudi delitev armade. Vsled koncesije,, ki se iih je dovolilo Ogrski, je armada že nehala biti ukupna institucija. Parlament bo odločno podpiral ministerskega predsednika ob pripravah even-tuelne gospodarske ločitve, vendar ne vidi govornik, da bi ob gospodarski ločitvi obstojala moč.
Pes'. Tschan (svoboden Vsenemec) je predlagal, naj se glasovanje rekrutnega kontingenta odgodi, dokler se ne pojasni stalšSe obeh državnih polovic v stvari vojnega vprašanja ; govornik je naglasil, da po vsprejetju Tisccvega vojnega programa in vsled raznih cdredeb, ki so bile v prid Ogrske izdane po armadnem povelju v Cblopy, obstoji armadna jednotnost le še na zunanje. Debate so se udeležili tudi poslanci Pospišil, Reichstfi Iter in G iiokner, nakar je bila seja prekinjena.
so večinoma Rusi. Za Žide je določeno gotovo število, ramreč 5 odstotkov v=eh d ja-kov. Sinovi plemenitaških družin balt ških pokrajin se uče večinoma v inozemstvu. Tudi število Armencev in Malorusov je relativno malo. Največ je meščanskih in kmetskih sinov, ki pohajajo vseučilišča. Mladi ljudje iz delavskih rodbin delajo danes v tem oziru Še izjemo. Učenje na vseučiliščih ni dražje, nego n. pr. v Avstriji. Razun mnogih dobrodelnih zavodov, ki pomagajo siromašnim dijakom, podpirajo iste tudi bogateji dijaki, ki smatrajo za svojo prvo dolžnost, da pomagajo svojim siromašnim kolegom. Dijaki na ruskih vseučiliščih se pridno učć in strogo se pasi na to, da tudi res obiskujejo predavanja. Dijašzih zvez, kakoršne so na avstrijskih vseučiliščih ne poznajo v Rusiji. V obče ruski dijak ne politizira mnogo.
Drobne politične vesti.
Spopolnitev be 1 i graj s keg a vseučilišče. Iz Belegagrada poročajo, da je pričela skupščina razpravljati o zakonskem načrtu, da b! se sedanja beligrajska > Velika škola« spopolnila v popolno vseučilišče. Po zakonskem načrtu bi vseučilišče imelo štiri fakultete : modroslovno, tehniško, pravoslavno in medicinsko. Ta poslednja bi se ustanovila tekom nekoliko let. Na mesto bogoslovne fakultete se ustanovi bogoslovna akademija po uzorou sličnih ruskih zavodov.
Orleanski škof proti ločitvi cerkve od države. Parižki »Gauloist poroča, da priobči orleanski škcf isjavo, v kateri da dokaže, da je načrt zakona o ločitvi cerkve od države, ki ga je sedanje mi-nisterstvo predložilo zbornici, bolj nevaren, nego je bil načrt, ki ga je izdelal Combes.
Umorstvo na velikem knezu Sergiju.
Moskovski list: prinašajo malo podrobnosti o umorstvu velikega knera Sergija. Iz tega ja razvidno, da je bilo malo ljudi navzočih, ko Be je izvršil atentat. Zatrjuje se tudi, da bombe ni vrgel Gerasimov, ampak eden dveh elegantnih gospodov, katerih kočija je prehitela kočijo velikega kneza. Gera-simov trdovratno molči o dejanju. Izjavil je le, da bo govoril pozneje.
Po neki verziji je Gerasimov vrgel bombo proti kočiji iz daljave kakih 15 korakov.
Eksplozija bombe je bila tako silna, da je mečno poškodovala arzenal in pravosodno palačo ter tudi neka vrata, ki vodijo v Kremi.
Iz Petrograda poročajo, da Be bo danes vršil pogreb velikega kneza Sergija. Truplo bo provizorično pokopano v (Judovskem samostanu v Moskvi ; še le meseca maja da je prevedejo v Petrograd. — Pogreba ee ne udeleži noben zastopnik inozemskih vlad.
Sestra velikega kneza Sergija, vojvodinja Marija Koburžka, ki se je mudila v Can-nesu, se je v nedeljo preko Dunaja odpeljala v Petrograd na pogreb svojega brata.
Ruska vseučilišča.
Rasija ima Bedem vseučilišč; največe med njimi je ono v Moskvi, na katerem je vpieamh 6000 dijakov. Na Ruskem je gotovo 30.000 vsenčiliščnih dijakov. Slušatelji
Domače vesti.
Smrtna kosa. Dne 18. t. m. je umrla v Orehku gospa Marija V a t o v e c. Pokojnici je bilo 85 let. Rojena je bila leta 1820. Pokojnica je zapustila tu med nami tri sinove, j vse tri kremon-narodnjake. Gospodom Jakobu, Antonu in Ivanu Vatovcu izrekamo iskreno sožalje, a blegi pokojnici kličemo: Vječnaja pamjat!
Notarsko mesto v Buzetu. Mej posebnosti dežele istrske spada tudi, da službujejo tam skoraj izključno le notarji, ki ne le da niso sposobni sestavljati niti najkrajših spisov v jeziku velike večine istrskega prebivalstva, marveč, ki se Bploh ne morejo sporazumeti b tem ljudstvom.
Sedaj je zopet razpisano notarsko mesto v čisto BlovanBkem okraju buzetskem in smo res radovedni, bo li justična uprava upoštevala potrebe tamošnjega prebivalstva ? ! Ali ni vnebovpijoče, da se po večeru deiu Istre sestavljajo najvažnejše notarske pogodbe s pomočjo kacega vaškega mešetar j a, ki služi zi tolmača, in v jeziku, neumljivem strankam ? !
Takim neverjetnim razmeram treba vendar enkrat napravit; konec.
O zadnjem imenovanju enega notarja vs Koper, se je justična uprava, kolikor toliko ozirala na želje slovenskih občin koperjkega okraja in je imenovala slovenščine zmožnega notarja. Želeti bi bilo, da bi tudi občina bu-zetskega okraja opozorila vlado ua narodnostne razmera v tem okraju in zahtevala, da pride v liuzet notar, ki bo vaposob-ljen v vsakem obziru.
O tej priliki bi opozorili tudi naše mlade pravnike, naj nekoliko več pažnje obračajo notarijatu. Razun 4 ali 5 mest bo vsa notartka (in to najlepša in najvažnejša) zasedena po Lahih in to deloma vsled pomanjkanja slovanskih kandidatom. Vse sili k advokaturi, ne pomislivši, da je tudi notar popolnoma neodvisen in da more svojemu narodu s pravičnim uradovanjem ravno toliko koristiti, ak® ne ša več, nego odvetnik. S tem, da prepuščamo Lahom notarska mesta, jim ne dajemo samo lepega zaslužka, temveč jim v dotičnih okrajih tudi odkazujemo — važno politično ulog o, kakor nam to dokazujejo bojeviti laški notarji : Stanieh v Puli, Puović na Voloskem in dr. Depiera v Trstu. Neš pravniški naraščaj naj skrbi torej za to, da bo na slovanski zemlji Blužboval le slovanski notar !
Iz npravne Službe. Okrajni komisar v Gradiški dr. Bernard Kaminski je imenovan namestništvenim tajnikom v Primorju.
Na adreso glavnega vodstva sv. Cirila in Metodija. Iz Ljubljane smo prejeli : V sredo dne 22. t. m. bo imelo glavno ved-
*	vo naše družb? ^ejo, v kateri ee bodo posvetovali, komu je dati za naprej draihino amvo v razpečevanje. Poživljamo torej osrednji odbor, naj poskrbi za vae garancije, da bo imela družbi od dotičnega trgovca res tisto korist, ki jej gre po pogodbi. Družba ima ve'ik in za kraje ob perleriji rešilen pomen. Zato sme in mora zahtevati ves narod, da i družba ne bo prikrajšana izlast. tam, kjer so jej zagotovljeni veči prihodki.
Z Bazeni ne. (Z«ršetek.) Dne 12. tek. m. -mo imeli prvi semenj za živino. O >čini #€ je p isrečilc najeti najlepše in najsposob-neje mesto na BuztšSini pod jako ugodnimi pogoji. Ravno prepiri radi prostora so b li krvi, da ni pr šlo popred do reš.tve tega važnega vprašanja. No, premagane eo bile v§e ovire, občina je lepo uredila prostor in da dade izraza naroda veeelju, okitila ga je na dan otvortve s hrvatskimi trobojnicami. Kaj bi ne — saj je bil to pravi praznik za naše kmete, ki si obetajo veliko korist od somnjev za živino.
Naroda je bilo vse polno. Rogatega blaga je bilo čez «KX) glav, do 40 glav konj .n o-ličev in kakih 150 prtš čev. Prodali se je tudi nekaj, no —■ ne toliko, kolikor se je mislilo. To pa radi tega, ker niso trgovci bili pravočasno obveščeni o semnju.
Drugi semenj bo drugi "četrtek me*<i marca, nadaljni pa drugi četrtek mestne? maja, julja, septembra in novembra. Priporočamo kuf>čevalce ja po ebno z rogatm blagom, { da nes pridejo obiskat Tukaj imajo krasnega ( •lsga na izbero. Saj Buzeščina slovi na daleč
I
radi svoje lepe ž vine.
Da — skoro bi bil pozabil. Hrvatske Ništave niso dale mirno spati našim itilijana* sem. Niti to jim ni bilo všeč, da so bili napisi, »ulaz«, »izlaz« ssaiO v hrvatskem jezika. Napali eo radi tega tudi nekatere na< U ljudi, — to, zahvaliti se moiajo samo naši ovčji kr< tkosti, da n so odnetli razbitih giav. Nota bene, to so ljudje, ki ž ve večinoma od žuljev našega sromašntgi kmeta. Napah so radi napisov in zaatav tudi našo občino in s cer v »Malšu« (»Piccolo«). .Za* t«, kaj eo rekli ?! Da so ee nekateri italijanski trgovci zakleli, da ne pndejo nikdar več na semenj. Kašo neumno ! Kedo bi Ti verjel, dragi Sandrine as4>eme col Tuo »Fieeolo« ? ! Taain trgovcev ni niti bdo. In kadar pridejo, bodo že kupovali, ča jim bo le kazilo.
Ob tej priliki bi radi priporočili našim Itai janom, da si gredo ogledat napiše na ^emujih za živino v Baje, Motovun in Koper. Tnkej je gotovo večina našega naroda, ki d »vaja svoje blago na prodajo. Zakaj niso pa tukaj priredili Vaši mogotci tudi hrvat t»k.h, oziroma slovenfkh napisov. V kratkem pa dalje. Bog !	F—v.
Nemškoslovenski tehniški slovar. Odbor za iziajo nemško-slovensaega t-hnišaega elovarja je dal tiskati posebne vzorce za nabiralna listke. Na vzorcih e tatinčno označena oblika in so določeni vsi podatki, ki naj se na nabiralni listek zapišejo. Gospodje na bralci tehniških izrazov in sploh vs. oni, ki so v interesu stvari pripravljeni, podpirati cdbor, da se čim preje d« seže izdaja prepotrebnega nam tehn škega slovarja, se tem potom opo zarjajo na navedene vzorce, kateri se brezplačno dobivajo pri »Slovenski Mat ci« v Ljubljani.
Iz justićne službe. C. k. primorsko više sodišče je dovolilo pisarniškemu oficijalu Ivanu Grasitschu zapr. šeno premeičenje iz Buj na okrajno sodišče v Pulo, a kanctl stu A nt nu E v o r a premeščtnje iz Rovinja na deželno sodišče v Trstu. P straiška pomoč nika Alojzija M ar z arija v Bujah in Velimirja viteza Goracuchi v Ro v:nju pi je imenovalo kancelistoma.
Preselitev poštnega urada. Poštni urad št. 7, ki je bil desedaj v h ši št. 2 v ulici del Molin grande, pri javnem vrtu, Ee je preselil v hišo Št. 18 v ulici Stadion, na vogalu ulice della Crocera. Ta preselitev se je izvrš la s predvčerajšnjim dnem.
Prodaja specijalitet tobaka t Opatiji se odda potom javne konkurence. Po predpisih sestavljene ponudbe se imajo predlož ti zapečaćene najdalje do 25. t. m. ob 10. uri predpoludne finančnemu nadzorniku v Puli. Vse podrobnosti so obsežene v raspisu v tu-kajenjem uradnem listu.
Darila. — Družbi sv. Cirila in Metodija en od 1. do 31. decembra 1904. poslali pri epavke in darila p. n. gg. in društva:
♦	Dalje.) Društva : Mari:ina družba na Brezovici prt Ljubljani 7 K ; Čitalnica v Celovcu polovico dobička Miklavževega večera 43 K
Razne vesti.
3 stot.; Mohorjani : v ^martnem pri Litiji |
6	K ; pri sv. Benediktu v Slov. Goricah } 10 K ; v Dolenji vasi pri Ribnici 2 K ; v Sne» na Beneškem. Iz Benetk javljajo, Selcih pri Skcfji Liki 10 K ; v Celju 46 K; da > v Fone<leijek tamkaj in po vsem Bane-v Srednji vasi 5 K: v Mošnjeh 10 K; v škem 8než*;1°-
Sred šču 7 K ; v Koroški Beli 9 K : na Vidmu KaJ stane ve,ik štraJk ? LiBti Pricb5u
7	K ; v Novakih 3 K ; v Radečah 10 k!^0 8V0te» katere Je 8taI "dnji veliki štra3k
10 &t. ; v Gradcu 8 K ; v Vodicah 13 K : v Praserju pri Borovnici 12 K ; v Zg. Tuhinju 1 K 20 stot. : v Trebelnem 2 K 75 stot. ; na Homcu 5 K 80 stot. ; Tvrdka A. £. Škaberne prispevek od prodaje dmžbinega platna 200 K : tvrdka F. Kollmann prispevek od prodaje cilindrov za svetiljke 120 K ; tvrdka F. Kollmann iz nabiralnika 14 K 40 stot. ; Marija Kalanova 5 K ; župnik Ivan Sakser 2 K 50 etet. ; samci v Katalomu 6 K ; prof Sinkovič za Jesenice 2 K ; J. Adlešič zbirko ob ustanovitvi kmet. podružnice v Adlesičih pri Črnomlju 4 K ; M. L'lčnik v Dob ču pri M slinjah 5 K ; »Stat nominis umbra« iz Kranja 12 K 30 stot. ; župnik Jakob Mrak v Nak'u ~> K ; zbirka duhovščine ob pogrebu dekana g. Razboršeka v Šmartnem 108 K .'»C stot. ; Matilda Šebe-nikar v Rakeku 2 K; Josip Apih v Celovcu 5 K ; prof. Rajko Perušek novoletni dar 10 K ; dr. Josip Gaorg v Šmarji 20 K. (Zvršetek pride.)
na Ve-tfalskero. Listi so izračunili, da s< delavci izgubili na plačah !7,s00 000 mark; vrednost premoga, ki se za č*s štrajka ni spravil v promet, znaša okroglih 32 milijo* nov mark, železnice eo imele škole 10 mi lijonov mark, tuji premog je bil za 10 milijo' nov dražji, nego bi stal domači premog in 20 milijonov mark škode so imeli konsumenti Skupno se torej ceni škoda, ki jo je prov zročil štrajk na £Vestfalskem na 90 milijonov mark ali približno 108 milijonov kron.
Med nemškimi dnevniki ima v Berolinu izhajajoči » Berlin* r Morgenpostc največ pla čujočih naročnikov, namreč 303.122.
Zadnje brzojavne vesti«
Rusko-japonska vojna.
Brzojavka generala Knropatkina.
PETROGRAD 21. Brzojavka generala Kuropatkina n» carja od 20. t. m. se glasi: Ofenziva Japoncev pii Tsinšešanu traja da
Tržaški Slovani! Vabimo vas vsa na	U«- oddelek je sovražnika odbil ter je
veliki ples za družbo sv. Cirila in Metodija!	dne 19- m- »sedel Dapendušan. Kar žrtvujete za družbo, žrtvujeta za svoje
otroke, s tem jih ohranite svojemu narodu	Vatikan in Franeija.
in zagotovite obstoj Slovanstva ob Adriji!
Ustopniee se prodajajo: 1. pri vseh od bornikih: 2. pri uradniku »Delavskega podpornega društva«; 3. v kavarni »Balkan«.
ODBOR.
Pevsko društvo »Haj dr i h na Prošeku pr.redi v nedeljo dne 26. februvarja t. 1. veliki koncert z igro, šaljivim prizorom in plesom. Vspored obsega 8 pevskih toček in sicer: 2 možka, 2 ženska in 4 me šane zbore. Pet zborov se bo proizvajalo 6e
PARIZ 21. Iz Rima poročajo, da je papež opustil mnenje, češ, da bo ločitev cerkve od drŽave ojačila katolicizem v Fianciji; seiaj di c:lo želi, naj bi konservativni členi v zbornici vsa žile napeli, da bi se rešilo vprašanje cerkve od države še le po splošaih volitvah za zbornico leta 1906. Do tedaj naj bi se med narodom agitiralo, da gle »uje proti predlogi.
Italijanske železnice RIM 21. »Agenzia St fini« poroča : V
lijanaka renta 104 tržni diakoet, 2'/, meaiiro na
Dana j o 24.*25 dohodki banke--izplačila bseks
—.— Trdna.
Tržna Doroč:'" 21. februvarja Budimpešta PSenc* '.a april K 19.f8 do K 19*0; rž za april K 15.46 do K 15.48; ovee * >pr»l od K 14.lt> do 14 18; koruza za mai K 14 93 do K 15 — Hftenica : ponudbe slab*je ; p ivpr »-je^aii <■ zednie. trdno. Prodaja 14 0<?0 met. stotov, za 10 a-, tvišanja. Koruza za 5 stotink višje. Drus»i žiti rdno. Vreme : nestanovitno.
Ha vre. (Sklep) Kava Smtos gcn<i a?* rapp za tek. mettec po 50 kg 44. \'4 frk. za nanj 44.3/,.
New-York. fOtvo- -n -».t Kava Ki«, za hn<*oii dobave, vzdržano, 10 stot. znižanja, 15 stot. znižanja.
Hamburg. fHfcle op.) Kava siaauis go^d average za marec 36'.a naj 37-- za sept. 3d— za dec. 38'/»- Vziiža o. — Kava Bio nr>vad.> loco 38—39, navadna reelni 4<»—41 navadnr dob« , 43—44.
H a m h n r g. (Sklep > Sladhor za febr. 30.60 za marec S0.70 za apiil 30 8J maj 31.—, za juni 31.05 z* julij 3105 Staluc. Vreme: lepa
London Sladkor iz repe ucrov 153,6 8 . Java —.— Slabotr o.
Sladkor tuzemski. Centrifuga! pile, pro*noi»
K 66.50 do 68.00, za sept m )er K---do —.—
marec-avg. 66.50 do 68. — Conc.-uad in MeUop t promptno K 68.30 do 69.3) a aopt. K —. - i —.—, marec-avg. 68-30 do * 30.
Pariz. R£ za teko mesec 16—, r* ia marec 16.— , za marec- junij 16.50, za m j avgust 16.— (mirno.) — ranica za tekoči m -sec 23.10 za marec 23 40 za maiec - junij 23 80 za maj-» vg ust i4.— (trdaoj — Moka za te koči mesec 29.80 za mtrec 95. za marec-junij 30.45, za maj-avgust 3105 (t da »)■ — Repično olje za tekoči mesec 48.75 za marec 49 — za maj - avgust 47^5 zi aejitembe1- december 47 iO (mlačno. $ .int za tekoči me«-«<- 42.—, /.a mtrec 4'2 2o b maj-avgnust 42.75 za september - december 39.25 (mirno Siadior surov 88 uso nuv .171/, — 38 — mirno, bei .-a tekoči mesec 41 '/A za marec junij 421/* za
maj-avgust 42 "/4, za ofciober-jan. runn.ru 7i—76''jt Vreme : oblačno.
34!
v„ vmirnoi
spreroljevanjem orkestra. Koncertni del r.a današnji seji zbornice sta ministra Tedesco in vr£uje s kresnimi arijami hrvatske narodne Lueeatti predložita zakonske načrte glede
opere »Maričon«, ki bodo spremljane od orkestra. — Na to bo sledila veeeloigra »Posledice hude krokarije« ter šaljivi prizor »DJakova zarubitev« s petjem in spremlje-vanjem glasovirja.
Na koncertu in k plesu bo sviral vojaški orkester iz Gorice.
Tržaško podporno in bralno društvo t Trsta javl)a svojim članom, da je dru štvena knjižnica za en mesec zaprta, ker Be mera iBta urediti in pcpolniti. Ob enem eo naproseni vsi oni člani in ne več člani, ki
vsprejetja železnic v državni obrat.
Naznanilo in zahvala.
Potrtim srcem javljamo, da je dne 18. t. m., v Orehku. v Gospodu zaspala na5a nepozabna mati
JAarija Vatovec
roj. Tomšič.
Iskreno zahvalo izrekamo vsem onim, ki so dne 20. t. m. spremili zemske ostanke drage pokojnice na pokopališče v Slivju.
OREHEK-TRST, 21. febr. 1905.
Josip, (Orehek) Jakob, Anton in Ivan
(Trst) sinovi. Helena in Terezija (Orehek), hčere.
Borna poročila dne 21. febrnvarja Tržaška borza. Napoleoni K 19.07— 19.10—, angleik« lire K —.—
leno ca priden hlapec za
lOUD OD sestvo v okolici. —
neko po-DotiČnik
državne železnice S 652---654— Lomba-'
imajo društvene knjige na ptfndi, da i9te |89.50 91.—, Llovdov* akciie * o70 - — *J74.—
4 . .	.	J 6	Isrečke: Tiaa K 341.--345 —, nedi* .476-
takoj vrnejo.	do	Bodenkredit 1880 K 308.— 318 do
Nesreča o razhajanja paške. V denkredit 1889 k 3jž.- 312.—. rars*« i 134 -
Železnikih na Gorenjskem sta pr ala minole do	8'bske	do
sobote orožnika s patrulje. O razbaaovanju puške pa je četovodji Rupniku ušel etre! in je zadel čatovodjo A.ntona Perca v orsa ranivš: ga smrtno. Pere je bil doma iz Ormož s.
Pazite na otroke. Včerej pcpsludne eo pripeljali iz Sežane v boln snico 3 in pol letnega Alojzija Škap n, ki si je, igraje ee pri elemoreenici. skoraj popolnoma odrezal kazalec desne roke. V bolnišnici so malega revčka vsprejeli v IV. kirurgični oddelek.
Oropan soslar. Gjelar Josip Osternik, stanujoči v ulici S. Cilino št. 4, je godel v nedeljo v uekem orkestru na O^činab. Vrnil se je v Trst še le po polunoči. Ko je pa šel preko Corea, mu je pr šlo nasproti kakib 20 liudj, a eden od teh mu je iztrgal gosli. Ker je on hotel imeti svoje gosli nazaj, so mu oni pretili, du ga natojejo. Moral je torej iti brez gosli.
Včeraj popoludne je pa šel na policijo ter povedal, kar se mu je pripetilo. Povedal je tudi, da goeli niso bile njegove, ampak jih je bil vzel v najem cd nekega Escherja.
do —.—, London kratek termin K 240.1 ^—>40.50 mora biti vešč nekoliko o vrtnarstvu in opra-
^cija K 95 30-95 50 Italija K	, vilih s konji. Plaća po dogovoru. - Naslov
itali anaki bankovci K ——.—• Nemčija \>	■..	1
117.20—117.50, nemški bankovci K-----j pove uprava lista.
avatrijaka ednotna renta K 100— 100.33, ogrsk kronaka renta K 98.10 98.40, Italijanski* rent»
104.— 104 lL kreditne akcije K 678 -- 680 —
---- " ' ' '
V najem
Dunajska borza ob 2. uri pop.
Državni dolg v papirju „ « srebru Avstrijska renta v zlatu
„ „ kronah 4°0 Avat. investicijska renta 31/,0,. Ogrska renta v zlatu 4°/0
» „ kronah 4° 0
Qll
rt	tt ° It
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini
Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep) — Francozka renta 9J.97, italijanska renta 104 70. španski exterieur 92.15. akcije otomanske banke 598—. Menjice na London 252 15.
Pariš. (Hklep.) Avstrijske državne ieie—» "
__•— Lombardi 10 ) — unificirana tnrSk* renta 99.37
avatrijaka zl»ta ~m» • 102.50, ogrska 4'/, rlatto rente loO 15 Lindero«. 510.— turSke siečke 132.— paržkf banko 13.05, italijanske m«ndi-onalne akcije 760—. akon* Tint > 16.41. Tr lna London. (Sklep) Konsolidiram .don 93Tlg Lombardi 33/< arebro 98l/i«, IpanBka rente 9it,
včeraj	danes
100.8 s	lO0.8r>
100.85	100.85
119.95	121*.—
100/20	100*20
91.85	91.9 J
llh.90	11H95
98*25	98.20
89.40	89 40
1638.—	1640 - -
672.25	67M.75
240.10	240 15
117.H'1.	117.20
23.48	23*46
19.! 9	19.(8
95.45	95.4f.
11 32	11.32
se odda meblovana zračna soba z lepim razgledom. — Vprašati je pri vratarju v Rojanu štev. 2., , hiša Tuzzi.
; N«l nrnrlai Je pri Sv. Mariji Magdaleni j IIa pi uuaj spodnji hiša sfc G pros ori. ^00 klftr. □ zemljišče. 2 vodnjaka in ilvo-riščera. Za kmetijo jako pripravno. Naslov povfe uprava „Edinosti".
—--—
fll15) 1/ na tu'<14jšn.i'	nemški gimnaziji
1/IJali ijj ra(j podučeval dijako nižjih razredov. Ponudbe na upravništvo »Edinost« j>od »Dijak".
Tovarn pohldtv*
Aleksander Levi
zz= ulica
mu
Tesa st 52
.v batni hiši.)
ZALOGA:
Piazza RttaH« (šolsko poslopje).
Csae, dt le nI nlkai«
Sprejemajo se vsakovrstna dela tnili do posebnih načrtih.
Uoitrona otalk bmplala« te fraafee.
Iz »Škrata« :
Slabo razumela.
Župnik je sedel v svoji sobi t ar je marljivo pisal. Nekdo je potrkal na vrata. — Naprej ! — Vstopila je neka neomotena župljanks, kateri je ie idavno odbilo 30 let. Župnik je pisal dalje.
»No, kaj je novega, Minka ?« jo je ko ne£no vprašal.
* Prišla sem na izpraševanje, ker se mo-žim«.
Župnik je zopet p:s*l dalje. Naenkrat mu je dofi^o na pamet izpraševanje ter je vprašal :
»No, Minsa. kdo te je odreiil?«
»Sedlarjev Matevž«, je sramežljivo odgovorila M nka.
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provaroča voljo do jedi, utrjnje želodeo in ojačrge organizem.
Priporočeno od najslovcčih zdravnikov v vseh
slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti.
Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
= Crst. =
Restavracija
,flIIaCi!ta di Francoforte4
ulica MoJ i n Piceolo št. 17
niics Saisrio lenalaiie ste?. 4 (a Piaiza della Zoeta* toči izvrstno in vedno sveže
šteinfeldsko pivo
kakar tudi dobra in pristna vina.
Kuli i uja vedno z dobrimi jedili - preskrbljena.	z
SPECIJALITETA:
likerji. pristna vina v buteljkah in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nč. liter, žganje 80 nvč. liter vermut 64 nvč. liter.
Prodajalnica boteljk
j^farodni kolek je vdobiti pri upravi
Postrežba točna in cene nizke.
Se toplo prijK>ro<"a
Rudolf Szoboszlay
gostilničar.
Pekarna in sladćićarna z lastno tovarno biškotov
Josip jVlreule
TWST - ulica Mol in G ran de š1. 32 - TRST .1 krat 11 a dan svež kruh. raznovrstne moke prvih •-rokih mlinov, fine vina v buteljkah, sladčlee Itd. Sprejema naroebe za sladeiee.
Izvrstno jedilno olje
po 26 nvč. liter v novi prodajalnici
A. BERINI & A. STRINGARI
ulica d i Torre hianca 45.
Kis, milo. svef-e in soda.	=
= Jedilno olje po 38 nove.
IT ULICA CASERMA št. 6
PRODAJALNICA mauufaktur
in drobnarij, bombaževine, fustanja, izgotov-Ijenega perila, krp itd. itd. — = vse po najnižjih cenah.
Ivan Visintini.
„Cdinost"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
^	II	~ - --T^--
^ Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril
v nt. Scalinata št. 4 (vogal ul. Giuseppe Caprin ex crta)
PRODAJA LNICO z mrtvaškimi predmeti, vencev, cvetlic iti
v velikej izberi ANGELJ BUSETTI.
Trgovci!
Dopisujte v svojih trgovskih poslih vedno v slovenskem jeziku in zahtevajte vselej slovenske račune!
Nad 40-leten vspeh.
Najstarejša medicinalna specijaliteta naše pokrajine.
PASTIGLIE PRENDINI
i od ogolunjene sladke skorje)
Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI
v TRSTU. . Odlikovane z kolajnami in diplomami na
prvih mejnarodnih razstavah. Počaščene sfc zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru.
Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobfe čist in svež glas.
NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini".
V škatlicah : v lekarni „Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi.
lil

m
111
000*0000000000
III
Izgotovljene obleke
_ ___x________ „ v velike] izberi
M K K 14 u K K za moške in dečke pri tvrdki
CD AN If AI A CPU v ulici Arcata štev- 9
man IVMLnOun (vogal ulice sapone).
Popolnoma konkurenčne cene. Črne obleke o9 30 5o 50 X.
.i.
S 2 S
TTT
III
O O O O O
OOOOOGOO	+ OOOOOOOOjj
Zaloga vina A. FONDA Foscolo
v ulici TJg-o it. 9
KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na pliu ob času selitve. Neprekosljive-plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj.
I*tr,ka in -uimatinska vin« prnh kleti, priporoč- Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov
Ir.va t<ili v«led pristnosti kolikor zmernosti v ceni. I urlan-ko vino lastnega pridelka. Prodajalnica buteljk, -pecijaliteta: rozolja vermut, maršala, istrnko in furlansko žganje.
Pnulaja na debelo in drobno. _- — j
Krćmarjem in trgovcem po znižanih cenah. |
VinKo ŠKerK
Novo prodajalnico jestvin,
založeno z blaeom prve vrste kakor kavo. sladkor. «lje. milo. belo iu tur-no moko, otrobe itd. itd.
priporoča ^HllrCj Šil C
Trat. al. Medla 56 zraven nI. Rcssetti) Trst.
rrst, ul. S. F rance sco d' Assisi št. 2 Prodaja na debelo in drobno.
Ntr-ki teran prvih kletij iz ViSnjana po 36 nvč.
belo sladko, osuđeno.......„ SS „
Franko na dom v sodčekih od 5 litrov naprej. Krćmi rjem in trAtorjem po dogovoru. — Darilo K	«e irplaća istemu, koji bi zamogel dokazati.
<ia je vino ponarejeno ali pomešano z drugi mi anovmi.
TRST ulica Acquedotto št, 15 TRST
Filijalka r ulici Miramare št. 13 ~~WS
Raznovrsten kruh. moka prvih tovarn, sprejema naročbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu.
JCdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v
prodajalnico
izgotovljenih oblek
I. FARCHI Barriera vecchia5
kjer se vsaki dan izdeluje obleka . v lastni kroj&čnicl. —
Podpisani si dovoljuje naznanjati cenjenemu občinstvu, da jo otvoril
prodajalnico manifakturnega blaga na	——
IT trgfu sv. Ivana št. 1.
V zalogi bo držal tudi veliko izbero perila, platenine, krp, pregrinjal in preprog kakor tudi bogat izbor drobnarij.
Spoštovanjem	UlktOf geftoll.
=J
Odlikovana v Rima s zlato
kolajno in — zaslužnim križcem —
Odlikovana tovarna
za čopiče in ščetke
Odlikovana na Dunaju s
zlato kolajno in — častno diplomo —
IVAN ANGELI
uHoa Vincenzo Belilnl (nasproti cerkve sv. Antona novega).
Ldini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih eopičev : lastna špeeijaliteta eopičev
za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francozksga sestava in nedosežne kakovosti. -Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi Izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakoga imena.
Zaloga obuvala in Čevljarski mojster
Josip Stantič
Zalagatelj c. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, e. kr. priv. llojd. orož, c. kr. finančne straže v Trstu, Kopru in Pnlju.
TRST. - Ulica Rosario Stv. 2. - TRST
priporoča, svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše Trdili voščilo (biks) = J 1 Wl>
Cene nizke. Postrežba točna.
Germania New-York
zavarovalna dražba na življenje.
Ustanovljena I86O.
Glavno ravnateljstvo za Evropo:	Glavni zastop za Avstrijo:
Berlin W.. liehreestr. Slastna hi&a l>unajI.. Stubenring IS lastna hiša
Zavarovanja veljavna konot* n 1. 19u3 . ... \ .... K	50:>,<K)0.0«)0
Aktiva glasom t »i lance koncem L 190:i ...........162,000.000
Dohodki na premijah in obrestih v l. liHJ.i........» 26,500.000
Preostanek letnetra računa..............»
Posebne
A H IA v NEW
se raruna že v drugem letu
koje nudi GE R
1.	Prva dividenda od izdanja police.
2.	1'olice so neizpodbitljive že po tretjem letu izdanja tedaj veljavne tudi, ako se je podalo krive podatke ob vstopu in če je zavarovanec umrl v*led samomora ali dvoboja
3.	iJruiba sprejme tudi rizik zavarovanja /ji *lu«'-aj vojske, ali da bi bilo treba zvišati premijo. ) Vojski podvrženim zavarovancem ?«e odpiše prve tri dividende v dotični zaklad ter
1,596.000
ugodnosti
TORKU svojim zavarovancem:
ae ta svota vrne po 4f> letu. ako je polica še v veljavi in ako ae ne pojavi vojska v Nemčiji, Avstriji in Švici).
Dovoljena so potovanja zavarovancev po vaej Evropi in zapadni Ameriki, ne da bi ae a tem /.višaisi premija.
Rezerva na premijah vsih zavarovancev v Avstriji je položena pri ces. kr. ministerijalneni zakladnem uradu na Dunaju.
GLAVNI ZASTOP V TRSTU: ulica Chiozza štev. 4.
„Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst
(Avstro-amerikanska pro^a.) - Fratelli COSULICH.
Nova redna, hitra in direktna služba za blago in potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantni novi brzoparobrod
GIULIA
tiOOO ton. odpluje dne 2. marca v Novi Vork.
Potnina znaša III. razred K 175.—, I. razred K 300.—.
Potrežba in hrana (vaak dan Bvež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Parnibi so |> električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu.
Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccoio št. 2

11SfSfSfSf^^^^^SfSfSf
Tržaška posojilnica in hranilnica -
--— registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza Caserma štev. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. Wm~ Vhod po glavnih stopnicah.
Hranilne uloge sprejema od vsakega, te tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4 V„. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po	na menjice po »> /0J na
zastave po 51/,, °/0. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne iu od 3.—4. popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad z a p rt-Ima nsjmoderneje urejeno varnostno celieo za shrambo vrednostnih papirjev, Iistiu itd. ======= Pofttno hranilnica! račun 816.004. ==
£ Si
S>
s>
31 3)


sprejema lavaru-ana človeškega tiv-
po najraznovrsuiejsih kombinacija!! pod laTo ugodnimi pogoji, ko no-Deoa druga zavarovalnica Zlasti je •godno zavarovanje na doživetje in •mrt z cmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende
„SLAVIJ A"
vzajemna zavarovalna Danka v Pragi. Reztrvnl fond 29,217.694.46 K izplačane odškodnine: 78,324.623-17 K Po velikosti druga Ti^eMia sararoTalnlca nase drtave a vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA fOJAriNLLA DAJE :
li zastop V Ljubljani, čeg ar pis&rae so v lastni bančni hiši v Gospodskih Ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenafi. Škode cenjuje takoj in najakuntneje. Uživa najboljši sloveH, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoribtne namene.