Mafaiur
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Sped. in abb. poet. > gruppo Poštnina plačana v gotovini
List izhaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti.
Il giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v. Mazzini, 10, Videm-Udine Naročnina: letna 350.— lir, 6 mesečna 180.— lir
Lir. 15.—
VIDEM, 19. JUNIJA 1951.
Leto II.
Štev. 19
Pravica in svoboda Državljani in katoličani
Novica, da je dobil neodvisni kandidat Molar na Brezjah absolutno večino, se je razširila že v ponedeljek popoldne v vsej občini. Ta votivna sekcija je namreč zelo majhna in pregled glasovnic za pokrajinske volitve je trajal komaj poldrugo uro. Ni nam znano kakšen učinek je imela ta novica na oblasti; vendar pa smo ugotovili, da je takoj potem začel velik promet avtomobilov in ljudi po vsej dolini. Ko so potem začeli prihajati podatki z drugih volišč, so znatno znižali uspeh neodvisnega kandidata v izključno korist kandidata demokristjanov.
Ne da bi hoteli kaj podtikati naj omenimo podobnost z nekim drugim dogodkom iz leta 1946 in ki ga često omenja-
jo monarhisti. Tedaj je bil na vrsti ustavni referendum za monarhijo ali republiko. V začetku je imela monarhija prednost, dokler ni tekom noči, začela izmenjava številnih telegramov in telefonskih pogovorov med Viminalom in mesti v Severni Italiji. Končno je zjutraj takratni minister Romita lahko javil, da je po zelo težkem porodu nastala Italijanska republika. Zlobni jeziki so tedaj namigavali, da bi morali poleg spomenika Mazziniju, kot očetu republike, postaviti tudi majhen spomenik Romiti. Težko je povedati zakaj okoli vsakih volitev v Italiji krožijo dvomi o sleparijah, kakor duhovi okrog starih grajskih razvalin; dejstvo je, da imamo v tem oziru že nekakšno tradicijo.
V
Čigave glasovnice so uničili?
Veliko število glasovnic je bilo uničenih. Na volišču št. 4 občine Brdo so bili po pregledu glasovnic za občinski svet objavljeni naslednji rezultati: 101 glas za demokristjane, 60 za neodvisno listo in preko 60 glasovnic uničenih. Pripomnimo naj, da so na tem volišču glasovali volivci iz treh vasi: Podbrdo, Muzac in Njivica. Vas Muzac je imela svojega kandidata samo na neodvi ni listi in je logično, da so vsi vaščani volili za tega svojega človeka. Volivcev iz Mužca je lilo 54. Da bi dosegli število 60 glasov je torej manjkalo še samo 6 glasov od katerih so brez dvoma trije od treh kandidatov iz Podbrda in Njivice. Ostali trije glasovi naj bi bilo vse kar je ta lista lahko nabrala v teh vaseh.
In vendar je prav gotovo, da so najmanj njihovi najožji sorodniki glasovali za svoje kandidate. Iz tega lahko sklepamo, da je večir.a glasov, ki so bili uničeni, bilo oddanih za neodvisno listo. Zares škoda, da je toliko volivcev napravilo pomote pri glasovanju in zares škoda, da so prav na tem volišču smatrali za neveljavne glasovnice, kjer so prečrtali znak v glavi in dali preferenčni glas isti listi. Na drugih voliščih so bile take glasovnice sprejete kot veljavne. Toda na tem volišču je bil predsednik sin de-mokrščanskega župana, ki je znova kandidiral, za skrutinatorja pa so postavili njegovega svaka.
Na preko tisoč volivcev je bilo v tej občini priznanih samo 333 pravilnih glasovnic. Torej manj kot ena tretjina od celotnega števila. Ali ni to premalo? Toda demokristjani so skušali spletkariti tudi na račun vaških nasprotij, da bi mogli razpršiti glasove med preferenčne glasove. Tako se je zgodilo, da sta dobili samo dve in ne največji vasi v občini osem občinskih svetovalcev od 15, medtem ko jih je ostalo za drugih pet vasi samo sedem.
To se nam zdi malo čudno. Toda na znački demokristjanov je zapisano »Li-bertas« (namreč zanje, da lahko delajo kar hočejoJ, medtem, ko je bilo geslo neodvisnih »Pravica«. Izgleda pa, da v Italiji pravica in svoboda nikakor ne moreta iti skupaj.
Strah iz Brezij
V tajpanski občini je lista s »smreko« dobila absolutno večino na volišču v Brezjah kot smo že omenili, ra rezultat je bil že znan, ko so na drugih voliščih še pregledovali glasovnice za pokrajinski svet in komaj začeli s pregledovanjem glasovnic za občinske volitve. Posledica je bil precejšni alarm, toda Rezultat na drugih voliščih ni prinesel nobenega presenečenja:	demokristjani
so triunfirali.
Vsekakor čuden ta začetek v izključno korist neodvisnega kandidata Molarja in njegove liste s smreko, kateremu je sle-
dil alarm in beganje z avtomobili dokler ni prišlo do demokrščanske zmage. Čudno tudi, da je bila ta občina edina v vsem volivnem okrožju, ki je zaključila s pregledom glasovnic razmeroma pozno v primeri z drugimi občinami; ta-
ko je videmski dnevnik v torek zjutraj lahko objavil rezultate za pokrajinski svet iz vseh ostalih sedmih občin, samo iz občine Tajpane so mu manjkali podatki.
Vkljub vsemu pa je lista s smreko potolkla listo kominformistov in ono socialistov. Toda s precej komplicirano igro preferenc so to listo osleparili tako, da je dobila v občinskem svetu samo enega svetovalca, dočim so enega dali kominformistom in kar dva socialistom, čeprav ti zadnji niso imeli niti polovico toliko glasov, kakor pa lista s smreko.
Res je, da je Italija domovina prava. Tukaj so vsi tako dobri pravniki, da znajo izviti svojo korist in prikrojiti zakone po svojih željah. Iz tega dejstva se je porodil tudi rek: »Cim je zakon napravljen, se ga da izigrati«.
Vsekakor je vse v redu; volivni rezultat bo proglašen kot pravilen in mi se ne bomo pritožili. Zaupali smo volivnim predsednikom in skrutinatorjem in se nismo poslužili niti pravice, da bi imenovali predstavnike liste. Tako je bilo naše zaupanje poplačano, kot si pač zasluži.
Korak
Upravne volitve so zaključene in lahko napravimo obračun ter pogledamo, kako so potekle. Pri pokrajinskih volitvah za videmsko pokrajino sta se predstavila dva neodvisna kandidata za o-brambo koristi našega ljudstva: Marinič Jožef in Molar Aleksander. Pioti tema dvema neodvisnima kandidatoma so takoj začeli silovito propagando in vrgli med ljudstvo glas, da ta dva človeka nimata namenov za obrambo koristi teh krajev, ampak da bi omogočila njih priključitev k Jugoslaviji. Jasna je neresničnost te obtožbe, ki so jo vrgli med ljudi samo zato, da bi jih prestrašili in preprečili svobodno izbero tistih kandidatov, ki bi lahko branili koristi teh krajev. Vkljub taki propagandi pa je ljudstvo preudarilo in volilo po slovenskih krajih v velikem številu za ta dva kandidata.
V Brezjah je neodvisni kandidat Molar dosegel absolutno večino in odnesel 60 odst. glasov. To pomeni, da je tudi precej žensk glasovalo svobodno in se ni pustilo vplivati po verski propagandi. Pripomnimo naj, da ni Molar v tej vasi delal nikakšne propagande, medtem ko so poslali demokristjani tja kar dva svoja govornika:	Cautero in Gemma.
To pomeni, da kjer se je narod začel prebujati, ne dosežejo zaželenega učinka niti propaganda, niti ne strahovanja.
Vsi so jih napadli
Propaganda proti neodvisnima kandidatoma je bila zelo ostra. General Morrà je porabil eno celo nedeljo, da je obiskal vas za vasjo v Terski dolini in obvestil njene dobre prebivalce, da ne smejo voliti za Molarja, ker bodo na ta način volili za Tita proti Italiji in proti veri. Vkljub vsej tej gonji pa j® omenjeni kandidat na treh voliščih te občine odnesel 40 odstotkov glasov, kar je nedvomno velik uspeh, zlasti če pomislimo, da je bilo pri volitvah udeležnth mnogo več žensk kot pa moških in da so zlasti duhovniki delali veliko propagando za krščansko demokracijo; ženske so namreč volile križ s ščitom, da bi ne šle v pekel. Predvsem so zanimivi rezultati po vaseh Brdo in Sedlišča, kjer je neodvisni kandidat odnesel skoraj toliko glasov, kot general Morrà: Moški so
glasovali za prvega, ženske in samo kakšen moški za drugega.
Tudi drobna propaganda jim je prišla prav v borbi proti neodvisnemu kandidatu. Ko je imel Molar svoje voliv-no zborovanje v Ciassi in je zavrnil obtožbo, da je izdajalec domovine, se je javno vmešal tudi domač župnik in ga vprašal: »Ce ni res, kar je dejal general Morrà, povejte nam, kaj hodite vedno iskat v Jugoslavijo?« To je bila direktna obdolžitev, da hodi Molar večkrat onstran meje, kjer naj bi prejemal navodila. Toda župnik je bil zelo slabo obveščen od svojega generala, ker Molar ni bil še nikoli preko meje.
V Sedlišču so nalepili celo lepak z dvema fotografijama: prva je predstavljala jugoslovanskega vojaka in spodaj je bilo zapisano: »To je Molarovič. ko lovi Italijane med vojno«. Druga je
»Rusi glasujejo za srp in kladivo, Italijani pa za ščit s križem«. Tako je bilo zapisano v nadškofijskem tedniku Katoliške akcije, ki je izšel v soboto pred volitvami. S tem geslom, napisanim z velikimi črkami, so hoteli pozvati ljudstvo, da bi volilo za demokristjane. Tako so jim hoteli dati razumeti, da so tisti, ki glasujejo za srp in kladivo, ki je komunistična značka, Rusi in izdajalci domovine, medtem ko bodo pravi Italijani glasovali edino le za ščit s križem.
To geslo je vsekakor dragoceno priznanje, v kakšnih razmerah se vršijo volitve v Italiji. Mi namreč razumemo to stvar tako, da naj Rusi glasujejo za srp in kladivo, Italijani pa za ščit s križem, ker niti eni, niti drugi ne smejo storiti drugagče.
Isti časopis trdi, da v R tisi ji ni svobodnih volitev, ker je tam samo ena voliv-na lista in imajo volivci možnost edino le, da volijo zanjo, ali pa se vzdržijo. Ni nam znano, ker časopis o tem ne govori, kakšna nevarnost preti tistim ruskim državljanom, ki se vzdržijo glasovanja.
Italijanski katoličani trdijo, da ni mogoče biti dober Italijan, če človek ni tudi dober katoličan, ker po njihovem mnenju vsa zgodovina potrjuje dejstvo, da državljani raznih veroizpovedi skušajo delati v korist drugih narodov. Vsekakor pa so Italijani po ogromni večini katoličani.
Tako ima vsak italijanski državljan kar dvojno osebnost: je italijanski državljan s svojega civilnega in katoličan s svojega verskega stališča. S civilnega stališča lahko vsak državljan dela in misli kar hoče, kot katoličan pa je zapleten v strašansko mrežo, iz katere mu
predstavljala enega obmejnih blokov in spodaj je bilo zapisano: »Glejte Mola-roviča, ko gre čez mejo«. Skoda, ker r.ihče ni imel poguma, da bi prevzel odgovornost za takšne lepak'-.
V borbi proti Mariniču so razdeljevali letake, na katerih je bilo rečeno, da kdor bi volil Mariniča, bi volil Tita. To je bilo tudi bistvo vse kampanje proti neodvisnima kandidatoma:	Hoteli so
napotiti ljudi, da kdor voli zanjb, voli za priključitev k Jugoslaviji.
Vkljub	spletkam
Čeprav je bila borba tako huda, pa so bili rezultati dobri, ker je v volivnem okrožju St. Peter Slovenov — Povoletto neodvisen kandidat Marinič, dosegel 309 glasov proti 279, kolikor jih je nabral kandidat »Ljudskega furlanskega gibanja« Scalettaris. In vendar je Sca-lettaris odvetnik, Marinič pa samo navaden delavec.
V volivnem okrožju Tarčent je Molar nabral 782 glasov, »Ljudsko furlansko gibanje« pa jih je nabralo samo
»MATAJUR« JE IZŠEL Z OSEMDNEVNO ZAMUDO, DA JE LAHKO OBJAVIL REZULTATE VOLITEV.
UREDNIŠTVO.
25 več. In vendar sta v tem okrožju samo dve občini kjer prebivajo Slovenci, medtem ko v ostalih šestih, ki so tudi večje, prebivajo Furlani.
V občini Brdo je bila neodvisna lista v manjšini nasproti demokristjanom. Tukaj je zadeva precej zapletena. Ker bi se morala predložiti prvotno neodvisna lista z znakom »lopate in kose« in geslom »Za našu zemju«. Ker pa so demokristjani spletkarili na ta način, da so hoteli postaviti še tretjo listo pod imenom neodvisnih, ker so upali na ta
način zmešati ljudem pojme, je bilo treba predstaviti samo eno enotno listo, ki je imela za značko tehtnico. Ta lista je zbrala 30 odst. veljavnih glasov. Vendar moramo pripomniti, da niti ena tretjina volivcev ni glasovala samo za listo, ampak se je večina zadovoljila s preferenčnimi glasovi, medtem ko je bilo po drugi strani uničenih veliko število glasovnic.
V tajpanski občini so postavili proti listi s smreko v zadnjem trenutku kar dve opozicijski listi: eno za kominformi-ste in eno za socialiste. In vendar je lista s smreko daleč prekosila tako ko-minformiste, kakor socialiste.
Tudi neodvisna lista v Grmeku je dosegla znaten uspeh, čeprav je imela samo štiri kandidate, zaradi česar so morali dati preferenčne glasove drugi listi, ki je imela 12 kandidatov.
Po vsem, kar smo zgoraj navedli, lahko trdimo, da smo zmagali. Prvi korak je napravljen in drugi mu bodo sledili. To pa ne v duhu sovraštva nasproti Italiji, niti ne v duhu iredentizma, ali nacionalizma, ampak ker se zavedamo, da so tudi ljudje, ki se rodijo v naših dolinah, človeška bitja in imajo pravico, da se z njimi ravna kot z vsemi drugimi ljudmi, ne pa kot z živalmi.
je nemogoče uiti. Verske oblasti mu ne dopuščajo nikake svobode, ampak mu ukazujejo celo, kako naj misli o političnih zadevah. Zato pa ne more državljan, kar se tiče volitev, napraviti nič drugega kot to, kar mu je ukazano.
V cerkvi duhovnik ne govori o politiki, ali vsaj on trdi tako, ampak da opozarja svoje ovčice, naj se varujejo volkov, ki bi jih r«ii požrli. Tako pravijo n. pr., da je treba voliti po vesti in kdor sploh ne voli, ali kdor ne voli po vesti, napravi smrten greh in si zapravi nebesa. »Bolje je, da ne greste v cerkev, Kot pa da ne greste volit, bolje je ne moliti, kot pa voliti slabo. Kdor sploh ne bo volil. ali kdor ne bo volil kakor mu narekuje vest, bo moral odgovarjati za svoj prestopek pred bogom«.
Take in podobne so besede, ki jih lahko slišimo v cerkvi pri pridigah med vo-livno kampanjo. In potem šele govore o drugem.
Koga pa se lahko voli po vesti? Komunistov ne, ker ti so materialisti in se ne brigajo za potrebe duše, ki so najbolj važne. Niti se ne sme voliti socialistov, ker so tudi ti marksisti in torej materialisti; poleg tega pa so socialisti kup kamenja, brez kakršne koli življenjske sile. Voliti ne smemo tudi liberalcev, ker je imel liberalizem v Italiji že od svojih začetkov izrecno antlklerikalen značaj. Prav tako ne smemo voliti neodvisnih, ker se ne more točno vedeti, kaj prav za prav mislijo: ali imajo kakšno politično idejo, ki jo hočejo prikriti in v tem primeru niso pošteni, ali pa sploh nimajo idej in take ljudi je treba samo prezirati. Koga naj torej volimo? Po vesti se lahko voli samo ščit s križem, za katerim stoje ljudje, ki so si nadeli kot glavno nalogo to, da branijo katoliško vero, ki je največja dobrina Italijanov.
To je tisto, kar zahtevajo duhovniki v svojih pridigah, da mora italijansko ljudstvo verjeti. O tem govorijo v cerkvi in izven nje v svojem tisku in na svojih lepakih.
Izid volitev
v Benečiji
Za volitve v videmski pokrajinski svet so bili v dveh volivnih okrožjih Beneške Slovenije, Tarčent in St. Peter Slo-venov-Povoletto, doseženi naslednji rezultati :
VOLIVNO OKRQ2JE TARČENT	
Neodvisen Molar Aleksander 	 Furlansko ljud. gibanje MSI	 Socialisti in republik. . Ljudski blok .... Demokristjani ....	782 807 1.530 1.818 2.538 10.591
VOLIVNO OKROŽJE ST. PETER-POVOLETTO	
Neodvisen Marinič Jožef	309 \
Furlansko ljud. gibanje Paesi tuoi (Ozopovci) . MSI	 Socialisti 	 Ljudski blok . . . Demokristjani ....	279 1.336 397 1.546 2.063 10.473
NEODVISNA KANDIDATA STA TOREJ PREJELA SKUPAJ 1.091 GLASOV IN JE TO PRVA VEČJA AFIRMACIJA BENEŠKIH SLOVENCEV V BORBI ZA SVOJE PRAVICE.
Stran 2
»MATAJUR«
te v. 19
IZ VZHODNE
BENEČIJE
GORENJI BARNAS
Par nas ljetos nje nič dobro na puoje. Mjeli bomo slabo ljeto zavuj daža, ki nejče genjati. Smo na pou junja an mamo še usé kumetiska djela nazaj. Sadje, par katerim mi ušafamu največje par-djelke, ljetos je blo use uričano od tu-če. Do sadà tega njeso vjedele oblasti, kjer se na brigaju u kajšne kondicjoni smo paršli. A za taše plačjat an nam jih esako ljeto je vič navijat gor, vejó de smo tu. Zatuo ljetos bi bilo pravično, de bi nam ponižal almanj taše, ker ne moremo priti do sudu, de bi se kupil kruha, kaj šele, de bi mogli plačjat taše.
SV. PETER SLOVENOV
Naš kamun je biu dan u roké demo-kristijanom an trikoloristom, je jau žor-nal tu Uidme, ku če so ble postavjer.e druge liste, de jih je ljudstvo zavarniu. To se vje an usak človek pametan za-stopi, de drugo nje rr.ogu zbrati špjetar-sko ljudstvo. Tudi pod fašizmom sje pisalo an praulo, de so usi ljudi dal fidu-čjo fašistom, potlé pa smo vidali, ka-kuo so finili tisti, ki so ga zastopali. Nimajo takuo nič kaj za se pohualit, kjer u resnici ljudi njeso mjeli kaj za zbrat.
ČEDAD
Preteklo soboto, bi se kmalu parpre-tila Urbančičevi družin adnà velika na-srejča. Njeh osam ljetni sinček Lucjan sje popoudné ihrau z drugimi puobči par bregu Nediže an je pri letanju zgubu kuilibrijo an zatuo spadu u uodó. Onde so ha zaneslé žej na sredo Nediže an je biu žej zapisan smarti, a na veliko srej-čo je biu tam blizu nek mlad fant, do-bar plavač, ki sje vargu u uodó za otrokom an takuó ga je u pravim cajtu par-nesu na suho an mu takuo rešiu ži-venje.
Zvjedali smo, de se buo končno kaj napravilo po tulkim cajtu prošenja za naše te bune, ki se muoraju stiskati u nezadostih an slabih prastorih našega špitala. Nardiu - se buo dan nou špitau, za ketereha je blo destinano 105 miljonu lir. Ku jaju načarti bo novi špitau moderno napraujen an stalo bo notre dosti te bunih. Mi ve šperamo, de bojo začel z djelom čez malo cajta an de buó par-šlo do djela vič djeloucu, ki par nas so danes, ki čakaju za biti okupani.
SOVODNJE
Dne 9 teha mjesca so par nas ustavili djelo na cjesti Sovodnje-Jeronišče, na druhi strani patoka. To cjestro so jo djelali pod »Ente Montana« za dati malo djela dostim dižokupanim, ki so par nas žej dugo cajta brez djela. Plačani pa so bli zarjes slabo; ta oženjeni so dobivali samo po 600 lir na dan, neože-njeni pa samo 500 lir. S takom plačo se vje, de je blo težko družino ridit, sadà pa še to jim bo manjkalo, ker djelo je blo ustavjeno.
GRMEK
Huda nasrejča sje zgodila našemu vaščanu, 21 letnemu Aldu Kjabaju. Buogi puob teškuo je čaku, de bi mu udobil djelo par kajšnim kraju an po dostim čakanju se mu je posrečilo, de su ga okupal za no malo cajta ta na djelu od akuedota, ki ga djelaju tu naši uas. Takuo se je zgodilo, de en dan sje napravu na djelu. Na djele su ga !ožli vartat mine; za de djelo je šlo buj naprej par vrtanju min, so nucal tud uodó an potlé kader so mjel ustrelit mino, za jo vesušit, so muorli luošt po no pest pumberja an paržgat. Zgodilo se je, de blizu mine je stalo an kilogram črnega pumberja an nesrejča je tjela, de ohinj je padu na tist pumber glih u cajtu ki Aldo je hodu tam blizu. An p’amen od ognja od pumberja je dau vas oku puo-ba, takuo, de vuneno kanotjero, ki je meu na žuote mu je zagorjela. Alda Kjabaja su pejali u špitau tu Cedade an tam se buo muoru zdravit 15 dni.
0 telih votadonah
Usi nepošteni ljudje taz Grmeka su se bal, de na telih zadnjih votacionah, ki so ble na 10. juna, udobi lišta od stjarih kandidatou, ki so bli se ložli tu indipendent pdo znak »grozd an kostan«. Tisti nepošteni ljudje njesu mjel vič kurajže, jih je bla špot obečjuvat ljudem pakete od Amerike an use te druge reči, zak su vjedal, de če bojo nadaljeval s tistim obljubam ku sada pet
ljet, ljudje jim bojo pljuval čju gobac.
Zatuo su mjel ki za študjarat an automobile brusit an riunione runat, za de bi nazaj ljudi ujel.
Al vesta ka su muorli narest, za de so ljudje votai zanje, zak čene nje bluo nič z njimi? Usi vedo, de u Grmeku je dost riunih družin, ki majo potrjebo pod-puore od kamuna an od governa. An tisto jutro priet ku so šli votat, so vargli glas med ljudi an ljudje dan temu drugemu so prauli, de je jau kamunski sekretar, de tisti ki ne bo votai za »De-mocrazio Cristiano« on bo use zvjedu an de tajšan ki ne bo votai za nje, naj se ne kaže vič na kamun, kjer mu ne bojo dal ne podpuore od governa ne od kamuna.
I Udobil so bli tud take hlapce, de tisto nuojč od torka do srede pred votacioni, su po useh zidah pisal z ardejčo farbo pruot našemu provincialne r.u kandidatu Bepulnu Mariniču: »Traditore della Patria! Non votate per lo straniero! Non votate per chi vi tradisce!«
Ne de bomo mi sodii an pa so presodil sami ljudje taz Grmeka, de ku Marinič more bit traditor, če je tu te prvi uojski tuku pet ljet an je biu prlžonjer tu Dachau. Ki če je biu še kajšan u Dachau naj povje ka se je pretarpje o, za udobit stolič tistim ljudem ki donàs nas kličejo traditori, še njeki druzega so ljudje presodil, de Marinič je kakuo straniero, če ga usi poznamo an je par nas u Beneški Sloveniji doma. Tisti »colonelli« ki so jih oni postau i za provincialne kandidate so stranieri, kjer jih ne poznajo niti naši puobje, ki so bli usi tu uojski. Ku su bli naši puobje tu perikulnu oni su bli doma takuo de
MATAJUR
Ljeta an ljeta čakamo, de bi se nam začelo djelati še za našo uas cjesto, ki bi nas povezala s Souodnjami. Obječal so nam pouno krat, de bodo nardili to rjes potrjebno pot, a ku srna vidali, so prej začeli djelat cjesto tri kilometre dougo, ki od Souodenj peje na Jeronišče, kjer je že adnà cjesta dobra, de se po njej lahko use parpeje. Kaj nas majó pru
TAJPANA
Tej, ki te usem znano so se parstavile na votacjoni 10 junja u našem komu-nu, štjeri liste kandidatou; ta parva lista je bla lista slovenskih indipendentu, ki ne mjela za simbol smrjeko, druha je parstavila demokracija kristijana, tretjo kcminformisti an čatarto pa socjalisti od Saragata. Kizultati so teli: na paruo mjesto so paršli demokristijani, ki so mjeli 411 votou an buodo mjeli 16 mož, na drahem mjestu je lista smrjeka, ki ne mjela 111 votou an so jej dali samo adnehà moža, na tretjem mjestu so ko-minformisti, ki so mjeli 84 votou an bojo mjeli adnehà moža, na čatartim mjesto so pa socialisti, ki so mjeli samo 50 /otou an so jim dali dva moža. Slovenska neodvisna lista smreka je mjela veliko zmago u Brezjah, kjer so ljudi votali zanjo 75%. U ta druhe uasi komuna so znali judje dobro votat saj so po-vsjerode na drugem mestu an so u veliki mjeri dali suoje vote slovenski listi, čepru velika propaganda združenih de-mokristijanou, kominformistou an so-cjalistou je tjela oslepiti naše judi, de bi šli na njeh puot. Slovenski kandidat, ki je biu proklaman za slovenskeha zastopnika je mou use kupe 295 votou (111 dani listi an 184 preferenc). Tud druhi 15 kandidatu so mjeli use kupe od 255 votou do 287. Do sadà njemamo datou, kjer autorità nam jih njeso dali an u druhim Matajuru buomo pišal za usaka uas posebej rizultade. Za slovenskeha provincjalneha kandidata, Tajpana je dala 173 votcu. U Brez.ah so tudi za teha kandidata votali 75%.
PLATIŠČE
Pretekli tjedan, je huda nasrejča kapitala Bepinu Pirro taz Platišč. Bepino, ki o je star 17 ljet, je pondejak, 4. juna
Pjesma minatoria
z Belgi je
Čarna mizerja u ... £ me je pohnala, kar zemja domača zame kruha nje dala. Jast od z jutra do zvičera u minjeri živim, u čarnim karbonovim prahu se močno
potim.
Preljubi otroci an drahi mvoj duom, kadà bo paršti dan ko vidou vas buom? Ne vjesta kak’ hudo je bit’ deleč od hiše, če destin vam puot u tujino zariše!
Zatuó prašam sinuove, beneške Slovence, borita se nimar za use naše pravice.
Saj muorajo priti dnovi veselja, an konac bo za nas uséga tarpjenja.
za norca nas? A na vejó kulku potrjebni smo cjeste? Ulada naj pohleda še na nas z djelam a ne samuo s besjedami, ki smo jih previč siti. nje blo cajta jih spoznat.
Pri tem pisànju, kričanju en terorju, su mjel srejčo prestrašit vič od naših „ ljudi, ki so se bal, de segretar bi zvedu za koga su votàl en rajši storli di manj ne iti votàt al pa su votàl za DC.
Duhounik je tud strašu ljudi s pak en-skim ohnjam, kamunski možje pa s po-trebinjo, ki jo nucaju buoge družine. Ze zgoda, ku su ljudje u ojerku šli h ir.aš, su čul od altarja, de morejo votàt Boga ampà ne hudiča, če lih nje bluo na lišti ne ednega ne drugega.
Tisti naši ljudje, ki su šli votat pred-pudne an paršli vuon iz drugega secio-na su guoril: »Mama moja, mama moja, kaj ta notar!«. Skrutinatorji su lju-djem kazàl katero lišto naj votajo. To su djelal tud popudne, ko je biu tam naš raprežentant. Edan policjot od Kanala-ca, ki ima službo v Genovi, je peju ednega človjeka pru u kabino.
Ce glih je bluo tka terorja, tka strahovanja, tka pridganja pruot našemu kandidatu Bepulnu, ljudje su vidal, de nje an traditor, ampà de je pošten člo-vjek an zatuo su tud zanj votàl.
KANALAC
Telega zadnjega daža in buskanja se je zgodilo dost nesrejč. Takuo se je zgodilo Kozarju iz Kanalaca, de mu je strjela triščenla tu senik an mu je zgoru senik an to zadnje senuo, ki ga je imeu notar.
Takemu človjeku je potrjeba pomagati.
ZA NASE DELO
IZ ZAHODNE BENEČIJE
popoudne pomahou par teleferiki, ki so pošijali daruà po njej. Med tjem, ki so spuščali daruà, on e se zapneu tu brje-me dar, ki e se začeu pomikati dou po niti. Kar on se nje moru liberati, brje-me te ha zauljeklo za njem, an žej po 20 metru ne uar, s ketero te bo brjeme zveženo, uderla an bohi sin e spadu tou hlobino visoko več koj 60 metre. Na po-muoč, kar so tuo vidali, so sobto šli h njemo domači judje, ki so bli tam blizu. Parnesli so ha na suoj duom, ki je pa po malo časa za tjem umar, ker je par padenju velike poškodbe po usem telesu.
Bepino Pirro je sin ne bohe fameje, te bi dan dobar človek an djelouac, čepru je mou 17 ljet. Biu je močno parju-bjen med mladimian za tuó ne bo poza-bjen. Ker ta fameja, ne zgubila sina, ki ji je daju največjo pomagilo s suojern djelam, »Matajur« prosi use suoje brau-ce, de bi pomagali s kajšnim pomagilom, de bi se tistu ubogo fameju paršlo pruo-ti, ker ima veliko potrjebo. Pomagila naj se pošjaju na telu direcjon: Matajur - Via Mazzini, 10 - Udine.
VISKORŠA
Poročamo, de je na dan 29 maja na hitro umar naš drahi parjatel an pod-piratel »Matajurja« Karloni Vižjo, tar-govec, star samo 54 ljet. E bi use skozi dan fedel Slovjenec, ki si je še močno pokazu med uéro tu partizanski uojski. Pomagou je slovenskim partizanou an zavuj tegà je muoru močno tarpjeti, kjer so ga prehanjali fašisti. Bi e dobro poznan po cjelemu našemu komunu, an u druhe kraje kot dobar človek an pošten targovec. Njehovi fameji »Matajur« izreka iskreno sožalvanje, ranjkeha pa ha bomo konšervali u naširn največjem spomine.
Na varte an u njivi
Čebula: Povemo, de čebula njema trebinju dost uadé an zatuo pa na kor ji pomuočuvat nimar. Sarr.o kadar šuš je zlu duh se ji bo parmočuvalo. Povemo na zadnjim, de morta usjàt čebulu an mjesca ovošta za ju verit u konac jesen.
Cesnak: Na zabimu se česnaku glavo zavit kadar perje je žej zlu veliku. Na tolu vižu bo buj gnalu dol u kornine an bomu mjel venč pardjela.
Grah: Usadita grah tu zemjo, ki je lahka an ne tu ilufcu. Od mjesca n aia naprej je nimar čas sadit grah. Vjedita, de grah ima trebinju zemje, ki je bla le-puo parkopara an če bit usadjen tuk je obiunu sonca. Kadar je suš mu je treba parmuočit.
Pratični nesvjeti u horkim cajtu zb djeluce
Ljetos smo mjeli močno poznu pomlad; daž, ki nje tu henjati tu zimi an kar padu do zadnjih tjednu, je pustu še hladnu temperatura an takuó smo paršli na prah horkuote neparpraujeni. Te,
ki bi se sadà postavu kar na ankrat hudemu soncu ha buo sigurno opeklo.
Al vjeste kako se pomahati, če uas tuo sonce opeklo an buosta mjel ardecu an boleču kuožu? Muorta napravit me-dižinu sami, ki na buo vam tulku denarja koštala. Uzàmita dan limon an na stisnita de pride uon use tist sok, ki ha imà. Notre u tist sok zmješajte u dnaki mjeri še gličerinu, ki ju buosta kupili u specjariji. S tjem namažite kjer je opečeno an potlé buosta sobto vidali an čul kakuó vam buo buojš.
Horkuota je tla. Par djelu na puojah al na senožetah usak djelovac imà rad piti usaj mal marzie uodé, de ugasne veliku žeju, ki se jo tarpi poljéte. Al vjesta kakuo se darži uodó frišnu za dosti cajta, čepru je velika horkuota? Dajta flašu u katjeri je uodà al kajšra druha pijača u adan seglót, katjeri sta prej napounili z zmočenim pjeskam an dajta nuotre še mal debele soli. Tuo postavita u sjenco an mjeli buosta par rokah nimar podžerjuh marzie uodé al pijače, ki se usak človek želi u horkih dnevih posebnu kar djelamo oku senà an smo delčč od zvjerala.
Prauca o skuti
U vasjeh Beneške je bla nimar tarda za žjvjet, takuo mam pravijo naši najboj stari ljudi. D na ko je bluo tud u tistih caj-tah, ko še nje blo vasi napraujenjh an so judje živjeli kar p0 planinah an pasli krave, ouce an koze. Takrat pravijo, de sta hodila po svjete Kristus an Svet Petar, ki sta djelala čudeže, da bi juidem pomagala do buošega živenja.
Ku sta ta dua moža prehodila že use Furlanijo, sta paršla še hor u naše planine. Bla je žej nuojč an parpraujalo sje na nu veliku hudo uro, ku sta potoukla na urata nega kazona. Kle notre so bli sami pastirji, ki so kuhali polentu za vičerju; ku so vidali ob tej hudi uri ta dua trudna romarja, so jim jala, de naj u kazonu po-čakaju dan. Kristus an Svet Petar, ker sta bla močno trudna, sta kar močno rade uo-je sprejela parjatelsko povabilo dobro-sarčnih pastirjou. Tud večerjala sta z nje* mj, kos polente an skledico sjeratve. Sje. ra njeso mjeli za jim dati, ker so ga muorli usegà dati hospodarju od krau, ki je žjvou na ni drugi planini. Ku je Svet Petar vidu kakuo su buogi tisti pastirji an kakuo jim njih hospodar slabo da za ži-
ramandol
Naša uas an pousjercde, smo potarp-jeli zarjes no veliko škodo od ljetošnje-ha čudneha uremena, ki se kar nejče šnje zbuojšati. Poma, ki par nas na dobro rodi, nam je uničiu žej velazimski daž, kjer cvotenje te spadlo na tla pred čašam, druhe pardjelke pa nam jih je uničila huda ura. O kruha an polenti to nje hovorenja, de bi ljetos jedli od na-šeha pordjelka, touča je pobila no veliko part. Vinjika, ki ne djelala žej groz-diče, je bla skuaži usa uničena an ta škoda na se če poznati za več ljet, ker so mlade vinjike porute an par več krajah, bo trjeba usaditi nove.
Na kraj naših poškodovanih polj an vinjetu, so paršle autoritadi, de so se na puoštu prepričali od velike škode, ki smo jo mjeli zavuj touče an zatuó marnò upanje, de se bo nam pomahalo, ker smo zgubili skuaži usé ljetošnje pardjelke.
BRDO
Ta na naš kamun u nedeju 10. junja su ble elecione za konsej provincjal nu še za konsej kamunal. Za konsej kamu-nal judi so muorli votati za demokraciju kristjanu, le za judi indipendente ke bi se ložli ta pod simbul bilanče.
Ne uerbala lišta od Demokracije kristjane, zujtà ke pouno votu su šli raz-delitni nu pouno šked su ble anulane. Judi nisu kontent, zujtà ke Zavšršani nu Bàrjani nu majo štiri konsijerje saka uas. Sedliščeni nimaju kuj na konsi-jerja, Njivarji dva, Terjani dva nu Pod-barjani dva nu Mužčani jedan. Tuokle ni justo, zujtà ke te spetalo na konsi-jerja še Mažčanom nu Terjani su mjeli dirit m jet jih tri. Tuokle dependà ke ne uerbala demokracija kristjana, ke ne mjela pisano ta na suoj kontrasenj »Li-bertas« eto ke indipendente ke so mjc-
vjet, ker jim ne da niti kuoščka sjera ali mleka za vičerju, je jau Kristusu naj napravi dan čudež an takuo pomaga pastir. jani, ker su dobrega sarcà. Kristusu so se zarjes zasmilili an zatuo je ultuazu, de naj postavijo na ohenj tisti kotlič s sje-ratvo. Pastirji so ubogali .an »aprauli use tuo kar jim je jau. Ko sje ta sjeratva močno pogrela, je Kristus uliu notre malo ažejda an blagoslovu. Začel so molit an naredu sje čudež. Sadà sje na sjeratvo parkazala na ljepa au gosta smetana. Uze-li so u roke cedilo an so to čudežno rječ dol posneli an ju jedli s polento. Bla je močno dobra a ker je bla prukar dou taz vrele sjerakve uzetr je še pekla an Svet Petar, ki ni snu pru dobro houorit slovensko. je jau Kristusu »La skuote« (pečč). Ku so slišali pastirji, ki niso znali furlanski, de je reku Svet Petar »skuote« so mislili, de je tuo ime tiste dobre reči za jest an zatuo so ji začeli pravit »skuta«. Skuto pa jo rjes djelajo še donàs po useh vaseh naše dažele, de jo jedo s pulento na mjesto sjera, ker je še nimar velika mizerja ku je bla takrat,
le pisano ta na suoj kontrasenjo »Giustizia« šu zubile. Itàko kdo ke na ne uerba giustizia, to ne more biti neč just.
Tjezi ke su votali za demokracij u kristjanu, zujtà ke ne mjela križ nu su kal-kolali votati itako za Boga nu videjo anjelé ke su votali kuj za interese od na partida, nu za suoj dama. Zvaldič nu Dolič ke su organizirali tuokle ne morejo biti kontenti. Bal ne ba demokracija kristjana ložhi kuj dva konsiljer-je ore u Zavrh, ti ke ne bla ložla za te drue vase nu dan konsiijer še za Muzac tuokle ta ni morlo uiljezte.
Nou konsej komunal če biti kompo-i.ar» sousi te judi, ke su te te na liste od demokracije kristjane nu te tri ke su uljezli ta na minoranco: Ker Remo, Pinoza, Guido nu Siniko Agostino. Sin-oik če biti simpri Batoja Lcjz ke e mjeu več vote kuj sousi.
TER
Nedeja 3. junja su inaugurali ta na n asu uas monument ke su storli za tize ke su mrli ta na dua uera: Ta parva ke Talja ne storia za mjete Trst, nu ta sekunda ke ne storia za ju zubitl. ilako Talja nama simpri suo, kuj mi nimamo vic pouno od naši judi ke so mrli. Za jih naordate smo stroli ta monument ke to ma pisano gore souse imena od te mrtve, z našame soutame. Talje ne poslala oré kuj general Morrà ke e jau ne čitje-ri besede za nam povjedat ke naši judi su dobri soudati. Mi smo že vjedali tuo, ma smo tjeli vjedati rajši Ta d a nu ču se desedati dati pensjon usim familjari te mrtvih, nu dati mortuorih od tjezi ke to vje ke so mrli, ma ke nisu senjé d j ali neč.
Odgovorni urednik: TTCDOLD1 VOJMIR Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorica Z dovoljenjem videmskega sodišča It. An