29. štev. V Ljubljani, dne 20. julija 1912. Leto IV. Slovenski Som. Napredno Kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo ih druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Politični pomen Ribnikar-jeve zadeve. Vsi pošteni ljudje so se razveselili, ko so zvedeli, da j: sodišče Ribnikarja oprostilo. Kot mora je ležala ta zadeva cela dva meseca na vsi naši javnosti, odkar je bil Ribnikar v zaporu.‘Toliko razburjenja je v našem javnem življenju, valovi političnih strasti se zaganjajo v zadnjo gorsko vas, posegajo takorekoč v življenje vsake družine. To politično valovanje ima dobro stran, da drami politično neodločne in zaspane ljudi po deželi, ki so doslej leno sedeli na solncu političnega mrtvila in prebavljali dobrote tega sveta,kolikor so jih v tem lepem miru le mogli doseči. Sedaj pa butajo vedno krepkejši valovi javnega življenja tudi v te udobneže, in hočeš, nočeš, je treba plavat', treba se je zganiti, odpreti oči in se vprašati, zakaj se pravzaprav gre. Da v političnem boju kot v vsakem boju padajo udarci, ni nič čudnega; to sicer ni lepo, pa je vsaj razumljivo. Ali za vsak način boja si je človeštvo postavilo neke meje, ki določajo, kako daleč smemo iti v boju, da ostaja boj bojevanje, tekmovanje ljudi, da ne postaja živinsko mesarjenje. Človeštvo je že od nekdaj po svojem nagonu spoznalo, da princip boja sam po sebi še ni nič hudega, dokler ostaja v teh mejah, ker pomaga dramiti zaspance* ker pomaga, da se tok človeške zgodovine ne vsmradi, kot se vsmradi vsaka stoječa voda. V teh mejah človeške dostojnosti pomeni boj urjenje in razvijanje sil, torej napredovanje človeških sposobnosti. Tudi po Slovenskem piše oster veter političnih bojev, razveseljiv zato, ker so tisti leni martinčki privilegirane mrtve roke prisiljeni braniti to, kar so jim preje duševno zasužnjene množice same dajale. Tak boj sam po sebi ni nič hudega, ker vpliva na bojujoče stranke, da se ne po-lene, da razvijejo sile in pokažejo, kaj znajo. Toda politično smo mlad narod, kmalu so se začeli kazati v tem boju razni znaki. S početka smešni: tisti stan, ki je trdil, da je od Boga postavljen za to, da Za oznanila se račun.t: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. blaži ostrine življenskili bojev z opozarjanjem na brezkončno ljubezen našega Boga — Odrešenika, tisti stan je zavihal rokave, vzel v roko mesto evangelija in monštrance meter in v a g o v kon-ziunu, žehtar v mlekarni, polne lonce za svinjska korita in ključe verthajmskih blagajn. Bog je ostal v tabernakeljnih, ker v srcu slovenske duhovščine so se naselile suhe številke in zopet številke. Bog jim je poslal »znamenja na nebu«, katerih pa niso hoteli razumeti: konsumi so propadali, gospodarska podjetja so lezla v dolgove. Politično navdušenje neizkušene duhovščine ni zadostovalo, kjer ni bilo potrpljenja in znanja. In kakor se godi pri navadnem pretepu, zgodilo se je pri tem političnem ravsanju na goskodarskem polju: nezmožni duhovnik-bojevalec je v slutnji svoje slabosti postajal jezen. In začela so se poleg smešnih znamenj pojavljati žalostna znamenja: sovraštvu, prepir. Duhovnik je začel jemati v roke političen kol. A naenkrat se je pokazalo v tem boju nekaj tako ostudnega, česar nismo pričakovali, da smo si meli oči in samemu sebi nismo hoteli verjeti, da bi moglo biti to res, kar se je zgodilo: krščanski duhovnik, Slovenec, je ovadil rojaka, Slovenca, radi pred pred štirimi leti dogodivših protinemših demonstracij za to, da bi ga uničil za celo življenje, da bi dokazal, da je bilo divjanje njegove katoliške stranke proti političnim nasprotnikom tekom zadnjih let opravičeno. Zato, da bi očistil politično ozračje? Čez štiri leta? Zakaj jc to napravil šele sedaj? Zakaj je torej trpel dolga štiri leta, da se ni to ozračje očistilo? Prišel je dan obravnave, in Ribnikar Je bil oproščen, in državni pravdnik ni niti prijavil ničnostne pritožbe na višjo in-štanco. Pošteni ljudje so sc oddahnili. Začutili so sicer, da je krščanska ljubezen umrla, da je pa vsaj še ostala posvetna državna pravica. Ribnikarjeva oprostitev je obsodba nesposobne »versko-nravne« vzgoje slovenskega naroda po duhovščini, s katero opravičuje svoj obstoj klerikalna stranka, ki trdi, da pomeni S. L. S. uve- Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi se naj pošiljajo na apravništvo „Sto». Dotna" v Ljubljani. Ijavljenje krščanskih načel v življenju. Niti pri duhovščini ni več krščanske ljubezni, ki je dosedaj stavila gori omenjene meje človeškim bojem, da niso prekoračili meje dostojnosti, duhovščina je v osebi drja. Lampeta prekoračila to mejo. Namesto krščanske ljubezni, je prevzela to nalogo lajična (posvetna) pravica državnega sodišča, ki je našemu političnemu nasprotniku postavila to mejo. Res žalost mora navdajati srce vsakega prepričanega kristjana, če pomisli, da duhovščina sama ne izvaja več krščanskih načel, ki naj bi branila družbo podivjanja. Zmagoslavno se nam smejejo v obraz danes brezverci in svobodomisleci, češ: če bi ne bilo posvetne pravice, bi krščanska družba — kot kaže početje duhovnikov — podivjala. To je socijalni pomen ugodnega izida Ribnikarjeve zadeve. Ta izid ima pa še ožji slovenski politični pomen. Klerikalci so začeli po sep-temberskih dogodkih leta 1908 na veliko s svojo politiko popolnega uničenja vsega, kar jc neklerikalnega na Slovenskem. Njih boj zoper napredno Ljubljano kot središče teli nasprotnikov, je izraz tega splošnega načrta. Na podlagi sumničenj, da so ne-klerikalei povzročili te dogodke, in na podlagi sumničenj o protidinastičnosti povzročiteljev takih dogodkov, so postavili celo stavbo napadov: ljubljanski župan, kot predstavitelj teh slojev, se je moral umakniti, prišel je vladni komisar, spremenjeni volilni red za Ljubljano, očrnitev naprednjakov na Dunaju, da so veleizdajalci, takemu veleizdajskemu mestu se potom cestnega zakona i. t. d. i. t. d. lahko naprti stroške za vzdrževanje deželne gospodarske politike, ki pokupi podkupljive in izstrada nepodkupljive neklerikalce. Kako lej) načrt! Vse skup seve pod firmo: »Nazaj h Kristusu Kralju!« Samo enega jc bilo še potreba! Sodno dognati dokaze, da so naprednjaki v Ljubljani res tako delali, kot so klerikalci trdili, in s čemur so klerikalci opravičevali svojo brezprimer-no protislovensko politiko, ter dati s tem vsemu svojemu protisocialnemu početju moralno podlago. Sodna obravnava z Rib- nikarjem je pa dokazala ravno narobe, da je bil ves, od klerikalcev postavljen in od kranjske vlade verovan ter dunajski vladi sporočen temelj, neresničen. Ribnikarjeva oprostitev jc torej moralična obsodba vse klerikalne politike zadnjih let. Bankerotu klerikalne gospodarske politike se je pridružil s tem še moralen bankerot klerikalne politike. Za nas, neodvisne kmete, nastaja važna naloga: snovati organizacije in odpirati klerikalnim voSilcem oči. Kdor ima v sebi količkaj zdravega razuma, bo sodil klerikalec po njih dejanjih, in ne po lepih besedah njih programov. Naloga naših organizacij pa bo, da vsem takim ljudem pokažemo, da niti gospodarska, niti politična dejanja S. L. S. ne odgovarjajo klerikalnim besedam. Naloga naših organizacij po deželi bo, da jasno povemo, da potrebujemo vse kaj drugega kot to, kar nam je prinesla S. L. S. Človek ima duševne in telesne potrebe. Prvim skušamo zadostiti s primernim nravstvenim in prosvetnim življenjem, drugim pa s primernim gospodarskim delom. S. L. S. doživlja gospodarski in moralični polom. Prvega je dokazal njih pristaš pl. Šuklje v svoji brošuri o deželnem gospodarstvu, drugega sodnijska obravnava v Ribnikarjevi zadevi. Če hočemo živeti, potrebujemo trdne gospodarske podlage za telesno življenje, in moralne podlage za duševno življenje. Farovž nam ni bil zmožen dati niti ene, niti druge, vstvarjajmo si torej oboje sami! Zagrebški veleizdajalci. Na Dunaju izhaja časopis »Danzers Armee - Zeitung«, ki jo izdaja Danzer s sodelovanjem cele vrste višjih častnikov, in kjer vodi vojaško - znanstveni del c- in kr. pehotni general Drago pl. Lang. Torej pač list, ki ne more biti bolj avstrijski, kot je. Ta list je priobčil pod zgorenjim naslovom dne 27. junija članek o tistih osebah, ki delajo sedaj na Hrvaškem politično vreme. Članek je pač najhujša obsodba tiste nerodne veleizdajniške gonje, kateri tudi naši klerikalci vsak čas pribite na pomoč s tem, da vsakogar osumničijo, kdor je v napotje klerikalnim krogom, kot avstrijskega veleizdajalca. Članek vojaškega lista je torej tudi neposredna obtožba tistih naših ovaduhov, ki bijejo vsak hip na boben ovaduštva proti svojim lastnim rojakom. K. M. Danzer piše: »Naravnost čudovito, kaj da se sme vse dandanašnjemu- potrpežljivemu bralcu časopisov nuditi.Očividno se predpoklada, da obstoji ta vrsta ljudi, brez izjeme iz samih bebcev, ki imajo spomin kakor sito. Vlada kraljevskega komisarja v Zagrebu na primer, razpošilja uradno poročilo o uspehih policijskega predpreiska-vanja o atentatu na Čuvaja. Kdor še ne ve, kaj je kurja polt, se tu z njo lahko seznani. Dijak Jukič je oddal iz brovninskega re- volverja na čuvaja nekaj strelov in zadel banskega svetnika Hervojiča. To je pač dovolj žalostno in odporno dejstvo. Toda zagrebški vladi kaj takega ne zadostuje. Brovning jc prenedolžno orožje. Zato »ugotavlja«, da je napadalec prvotno han-tiral z bombami in s »srbskim častniškim revolverjem«. Toda z bombami ni znal napadalec s svojimi 16 zarotniki vred prav ravnati, a izvršitev napada s srbskim častniškim revolverjem »se je izkazala vslcd raznih okoliščin nemogoča«. Tisti srbski častniški revolver je dal napadalcu baje neki srbski častnik, tako da torej nastaja temna sumnja, da je treba za tem atentatom iskati pravzaprav Srbijo. Ker je bil pa ta revolver za nič, se mogoče dal sprožiti le nazaj, namesto naprej, moramo zopet misliti, da skrivnostni srbski častnik torej pravzaprav ni hotel pospešiti, temveč zaprečiti ta atentat. Na vsak način je bilo posredovanje tega človeka nepotrebno, ker si je kupil napadalec navsezadnje brovning, kar bi bi! pač lahko storil tudi brez začetnih izkušenj s srbskim častniškim revolverjem. Sedaj smo torej izvedeli, kako komplicirano je bilo za napadalca, da je prišel do orožja. Se bolj komplicirani so pa povodi za napad, čuvaj naj bi bil šele prva žrtev. Tudi izven Hrvaškega, v Dalmaciji, na Kranjskem, pač celo na Češkem bi se bili morali izvršiti napadi »s fantastičnim namenom, ustvariti enotno Jugoslovansko državo na republikanski podlagi, kateri bi bila pripojena razven Srbije, Bosne in Hercegovine tudi Hrvaška in Slavonija.« Ni nam treba imeti pred seboj niti listin zagrebške policije, da se spozna, da je vse to uradno poročilo sleparija, ki se da otipati in mi bi gospodom v Zagrebu dali dober svet, naj bi v bodoče postopali nekoliko bolj prekanjeno in svoje namene nekoliko spretneje prikrivali. Resnica je namreč to, da vzbuja režim gospoda čuvaja po celi Hrvaški brezmejno ogorčenje povsod, brez razlike strank. Pod sugestivnim vtiskom tega ogorčenja je izvršil Jukič napad, in ga zato zadene sodnikova obsodba. Toda gospod Čuvaj pa ne namerava samo delati po Zagrebu svojo ogrsko, deželi sovražno politiko, on Je tudi tako samoljuben, da bi rad celemu svetu naslikal položaj tako, kot da je njegov režim v Zagrebu priljubljen, da, kot da celo hrepene po njem. Zato torej razpredajo atentat tako fantastično in ga opisujejo po vzorcu veleizdajniškega procesa za velesrbsko delovanje. Toda, ravno izkušnje z zagrebškim veleizdajniškim procesom so nas napravile silno nezaupljive napram vsem razkrinkanjem zagrebške policije, in razven tega jc gori omenjeno poročilo polno neumnih protislovij. Kako moremo smatrati za resno zaroto, ki tako otročje eksperimentira z bombami in »srbskimi častniškimi revolverji« ter nabira »zarotnike« po ceh Dalmaciji in celi Češki. Tako delajo pa- glavci, ki se gredo Indijance, ne pa nevarni rcvolucijonarci. Preje naj bi bili verjeli, da ima povsod po Hrvaškem svoje prste vmes kralj Peter, sedaj naj bi verjeli na republikanska stremljenja, ki sc pleto baje med Zagrebom, Belgradom, Splitom, Ljubljano in Prago. Atentat je sramota, toda, zato pa atentat še ni argument za Čuvaja. Prepričani smo, da se da pojasniti ta napad iz krajevnih političnih vzrokov, in smatramo za skrajno sramotno, da se napihuje posamezen žalosten slučaj na širokozasnovano vele- in državno gibanje, 'i ega ravnanja zagrebške vlade ne obsojamo samo zara-ditega, ker taji resničen položaj, temveč ker smatramo tudi za škodljivo za naš mednaroden ugled, če se trobi v svet brez potrebe glasove o veleizdajskih spletkah. Zgodovina dokazuje, d,« spadajo prebivalci Hrvaške in Slavonije med najbolj vdane in požrtvovalne narode v državi. Bojišča po celi Evropi pričajo o požrtvovalnem patrijotizmu naših Hrvatov in Srbov. Če hoče torej zagrebška vlada od Raucha do Čuvaja potrebnost svojega ko-ruptnega režima vedno in vedno dokazovati s tem, da nam slika potomce graničarjev od leta 1848. kot veleizdajalce, ji ne verjamemo. Če bi pa nekega dne vsled nujnih dokazov morali verjeti trditve zagrebških državnih pravdnikov, potem pa še prav posebno pokličemo gospode od Raucha do Čuvaja na odgovor, ter jih povprašamo, kako je neki moglo priti do tega, da iščejo sedaj naši Hrvatje in Srbi svojo rešitev izven meja!« Pač hud, pa zaslužen poper za žegna-tie in nežegnane ovaduhe tostran in ono-stran Kolpe. Češki listi o zmagi slov. Sokolov. »Narodni Listy« pišejo o tekmi to-lc: »Tekma za prvenstvo je trajala še vse dopoldne in se je končala šele okrog 7. zvečer. Ze v dopoldanskih urah se je razglašalo ime Slovenca Vidmarja, brata znanega šahista.kot enega najodličnejših borcev za prvensko čast. Tekma se je končno razvila v boj Slovencev Vidmarja in Fuxa in Čeha Svato-polka Svobode. Ko so bile vaje na orodjih končane, je imel Vidmar tri točke nad vsemi. Čehi pa so še stavili svoje nade na proste vaje, v katerih se po skušnjah turin-skih Slovenci ne morejo kosati z nami. Toda to pot smo se vračunali. Slovencem, ki delujejo z mladeniškim žarom in navdušenjem, se je posrečilo v kratki dobi, ki je prešla od Turina, izenačiti propad, ki nas je delil od njih. Vidmar in Fux, zlasti pa Vidmar, ni imel tudi. pri prostih vajah niti enega trcnotka ohlapnosti, ki bi Svobodi podal zmožnost, da bi si pridobil nazaj to, kar je preje izgubil. Od tekme do tekme je naraščala napetost. Ali bo Svo- boda strmoglavil svojega nasprotnika, ali bo uspel njegov naskok? Svoboda je končal srečno, priborivsi si polno število točk v plezanju in teku. Vidmar, ki je prav na svobodno sestavo prostih vaj polagal največjo važnost, je dosegel v plezanju odlično vseli 10 točk. Započel se je tek. Ali se mu posreči doseči tudi v teku polno število točk in s tem tudi zmago? Toda ta zagoreli 211etni mladenič, ki je z usmevom na ustnicah stopal od tekme do tekme, ne pozna nobenega odnehanja. Njegov krepak organizem je sposoben za vsak odpor. Pretekel je 100 metrov v 114/0 sekund, dosegel 10 točk in si s tem pridobil prvenstvo »Zveze slovenskega Sokolstva«, po-razivši Svatopolka Svobodo za 3 točke in priborivši si od 230 možnih točk 220-5. Svoboda ima 217 5 točke, na tretjem mestu pa je Vidmarjev tovariš Fux z 216 točkami. Vidmar je pretekel cilj ter hitel naravnost v naročje svojih rojakov, ki so mu navdušeno čestitali. Brat Erben, ves očaran od tega divnega borca, ga je pritisnil na prsi in ga jel poljubovati ter objemati. Krasen hip in navdušujoč, da je poslednji člen v verigi napornega dela slovenskega Sokolstva in posledica energičnega napora hrabrega boritelja, ki je v svoji telovadni dovršenosti učenec onih, ki jih je sedaj porazil. Tekma hoče imeti prvega, drugega, tretjega. In ima jih! Toda v resnici ni razločka med onim, ki doseže 220 točk in tistim, ki jih izvojuje samo 217 in 216. Vsi zaslužujejo največjo pohvalo in priznanje, toda vence zmage ima krasiti sence enega samega!« H ============ * Razgled po svetu j n* :. — — " ■" - Letošnji rekruti. Po izdani naredbi vojnega ministrstva bodo letos rekruti poklicani v službovanje dne 15. oktobra, enoletni prostovoljci nastopijo dne 10. oktobra. Novinci v vojni mornarici pa dne 25. novembra. Nadomestni rezervisti bodo poklicani v službo šele spomladi leta 1913. Po novi brambni reformi imajo učitelji pravico do enoletnega prostovoljstva. Kot nadomestni rezervisti pa smejo zadostiti vojaški dolžnosti kot nadomestni rezervisti učitelji iz Kranjske, Goriške in Gradiščanske, Dalmacije in Hrvaške, in sicer zaradi tega, ker v teh deželah primanjkuje učiteljskih moči. Evharistični kongres. Kot kažejo razna znamenja, se ta klerikalna krireditev ne bo iztekla tako, kot bi klerikalci radi. S Hrvaškega poročajo, da se javljajo med hrvaško duhovščino razpoloženja, da bi se ne udeležila tega shoda. Ravno tako med Rumuni; njihovi škofje so namreč najhujši madžaroni. Zato jim Rumuni nemarajo iti delat na Du- naj štafažo in prestopajo vedno znatneje iz katoliške cerkve v pravoslavje. Znamenja nevihte? Na črnogorsko-turški meji so turški vojaki brez vsakega vzroka napadli dva črnogorska kmeta na polju in ju težko ranili. Ko so prišli na pomoč drugi Črnogorci, so vojaki streljali ter devet Črnogorcev ustrelili, pet so jih pa težko ranili. Nato so prekoračili mejo in mrtvece z bajoneti strahovito razmesarili. Mednarodna telovadna tekma. Pod imenom »Olimpijada« (po starodavnih takih prireditvah na Grškem) se je vršila na Švedskem telovadba, katere se je udeležilo 4000 tekmovalcev. Cehov niso pustili nastopiti, češ, da nimajo svoje države, da morajo nastopiti kot »Avstrijci«. Ker so pa kot taki nastopili samo Nemci, so Cehi odrekli udeležbo. Avstrijski Nemci in Madžar ji so jo na pririditvi pošteno polomili. Končni izid je bil namreč sledeč: prvi so bili Amerikanci, drugi Švedi, tretji Angleži — avstrijski Nemci in Madžarji pa — trinajsti. To ravno ob času, ko je tako lepo uspel slovanski sokolski zlet v Pragi! Nemci so vsled tega izida na Švedskem vsi pobiti. Slovenija s Število Slovencev po naših mestih. Po definitivnem rezultatu ljudskega štetja z dne 31. januarja 1910 je štela Ljubljana 41.727 prebivalcev. Izmed teh je bilo 33.846 Slovencev, 5950 Nemcev, 360 Čehov, 95 Hrvatov in Srbov in 290 Italijanov. — Ljubljanska okolica je štela 51.699 prebivalcev. Med temi je bilo 50.034 Slovencev in 1184 Nemcev. — Celje je štelo 6919 prebivalcev, med temi je bilo 2027 Slovencev in 4625 Nemcev. — Maribor je štel 27.994 duš, med temi 22.153 Nemcev in 3823 Slovencev. — Ptuj je štel 4625 prebivalcev, med temi samo 602 Slovenca (?) in 3672 Nemcev. — Celovec je imel 28.911 prebivalcev, med temi Slovencev 1761, Nemcev pa 25.582. V Pulju je bilo 70.499 prebivalcev, med temi 3524 Slovencev, 16.443 Hrvatov, 30.902 Italijanov in 9046 Nemcev. V tem mestu so torej Italijani v manjšini. — Gradec je štel 151.781 prebivalcev, med temi 1050 Slovencev. s Klerikalne volilne sleparije pred poroto. V Novem mestu pridejo pred poroto znane volilne sleparije v Prečni. Tam so namreč klerikacli vlomili v sobo, kjer so bile volilne listine, po izidu prečenskih občinskih volitev spravljene, potrgali pečate in izid volitev po svoje »popravljali«. G izidu bomo poročali. s Okrašenjc okenj, pomolov in verand v Ljubljani. Ljubljanski občinski svet je v svoji javni seji dne 4. junija t. 1. sklenil, da se dovolijo za najlepša, s cvetlicami aii zelenjem okrašena okna, pomole ali verande naprivatnih poslopjih tri nagrade, in sicer 50 K, 40 K in 30 K. Razen tega se še druge stranke, ki to zaslužijo, odlikujejo s pismenimi priznanicami ter se jih imenoma pohvalno omeni v javni seji občinskega sveta v Ljubljani. Razsodišče za podeljevanje nagrad in priznanic si ogleda s cvetlicami okrašena okna i. dr. spočet-koma meseca avgusta t. I. ter poroča o uspehu v prvi seji občinskega sveta po počitnicah. — Priobčujemo to vest z željo in pozivom, naj bi se tudi po večjih krajih po deželi začelo delovati za tem, da bi se okrasilo čim več oken, balkonov in predvsem — občinskih prostorov. Koliko je po naših vaseh, mestecih in trgih kotov in oglov po ulicah, kjer se valja nesnaga, ali stoje prazni, kjer bi zadostovalo nekaj cvetlic, kak čeden grm ali drevo, pa bi dobila cela okolica prijazno lice. Priporočamo torej občinskim zastopom po deželi, naj dajo občine svojim Občinarjem v tem oziru dober vzgled. Belokranjske novice bk Iz Stranske vasi. Dne 6. julija se je ustavil v gostilni gosp. Judniča daearski pomočnik Franc Kelbel. Ne vemo gotovo, ali ga je pri belem dnevu luna trkala, ali kaj, da je začel gospe Judničevi obirati g. Mazclleta radi njegovega kandidiranja v deželni zbor. Pač mlado klerikalno seme, ki tako blebeta v en dan, kakor 011, ki pravi, da naj bodo liberalci veseli, da Ma-zclle sploh ni bil izvoljen,ker to bi bila velika blamaža za vse, ker kaj bi 011 naredil v deželnem odboru sam med klerikalci. Saj Lampe in Pegan imata glavno besedo. Prav lepo, samo Kelhelja jima še manjka. Mi pa svetujemo dacarskemu pomočniku, naj raje pusti otročje govorjenje ter se raje poprime matematike, o kater sploh pojma nin a. Pusti naj pa tudi pri miru dekleta; ali ni vseeno njemu, ki je tako zelo katoliški, katera ima lepše krilo, kakor druga? Naj se ne pozabi priporočati svetemu Alojziju! Imam pa še nekaj na vesti. Kaj pa je, gospod politikar, z zadevo Martin Drganc Štrekljevec, katerega se vam je naznanilo radi tihotapstva? Pravijo, da se je glasil vaš odgovor: »Jaz ne grem k njemu, ker je 011 naš somišljenik ter pošten mož « No, če imate take ljudi pri Slovenski Ljudski Stranki, bo pač kmalu treba »Requiem« zapeti. Upam, da se ta zadeva radi Drganca reši kmalu, ker drugače vam bomo stopili na prste, akoiavno ste pod Lampetovim ,tokriljem. Na svidenje. o Dolenjske novice o d Otvoritev Sokolskega doma v Litiji bo v nedeljo, dne 21. julija 1912. Obenem se vrši zlet sokolske župe Ljubljana 1. Spored je sledeči: Na predvečer dne 20. julija t. 1.: L Sprejem bratov tekmovalcev ob 7. uri 13 minut na kodvoru; 2. družabni večer na čast došlim gostom v gostilni br. Preinfalka (pri Urški). V nedeljo dne 21. julija t. 1.: 1. ob 6. uri prosta tekma članstva, ob 8. uri tekma trgovsko-obrtnega naraščaja; 2. sprejem gostov na kolodvoru ob 8. uri 11 minut v smeri od l.jubljane, ob 9. uri 13. minut v smeri od Zidanega mosta; 3. ob pol 10. skušnje za popoldanski nastop; 4. ob 11. pred Sokolskim domom oficijelni pozdrav vseli došlili bratov, slavnostna otvoritev Sokolskega doma, nato sprevod po Litiji do pošte in v Šmartno, tu ob 1. uri obed po gostilnah; 5. ob pol 3. odhod iz Šmartna na telovadišče v Litijo; 6. ob pol 4. javna telovadba: a) članic proste vaje praškv, b) trgovsko-obrtni naraščaj proste vaje iz leta 1911, c) proste vaje članstva ljubljanske 1913; d) orodna telovadba trgovsko-obrtnega naraščaja; e) orodna telovadba članstva S. Z. L. 1.; f) telovadba gostov in vzornih vrst; 7. po telovadbi velika ljudska veselica, srečolov, postrežba v iaznih šotorih, ples itd. d Prostovoljno gasilno društvo v Radečah se tem potom zahvaljuje vsem bratskim društvom, ki so s svojo udeležbo pri-, pomogla povzdigniti slavnostno razpoloženje in gmotni uspeh prireditve, in izreka najtoplejšo zahvalo, posebno oddaljnej-šim društvom, ki se niso plašila daljnega pota, ampak so z veseljem in navdušenjem prihitela proslavit to redko slavlje. Vsa društva, ki so ob priliki 41etnice sodelovala, naj bodo verjena, da bo gasilno društvo v Radečah v sličnih prilikah vedno radevolje vrnilo enako udeležbo. Društva prihitela so na pomoč: na čelu zvezi n načelnik štajerske g. dr. Bergman, zastopnik kranjske zveze g. N. Barle iz Ljubljane, odbornik gosp. nadučitelj N. Tratar iz Mokronoga, župni načelnik g. N. Lajovic iz Litije; društva: iz Ljubljane, Šmartna pri Litiji, Litije, Zagorja, Trbov-lja, Hrastnika, Dola pri Hrastniku, Mokronoga, Rajhenberga, iz Sv. Petra pri Sveti Ciori, Št. Janža in Vrhovega pri Radečah. K temu izreka prostovoljna požarna brarnba radeška k obilni udeležbi došlim društvom in slovuemu občinstvu cele ra-deške okolice, kakor tudi vsem radeškim gostom, kateri so se udeležili banketa, naj toplejšo zahvalo. — Na pomoč! — Oroslav Kos, načelnik, d Iz Boštanja ob Savi. Pohajalec svetovno slaboznanega »trjatra« v Boštanju piše v 27. štev. »Slov- Doma«, da prirejata predstave kaplan in farovška kuharica »Zala«. Ker sem pa tudi jaz obiskovalec »Talije«, si dovoljujem poročilo v toliko spopolniti, da je glava — puhla — brez posebnega telesa, le’ zarjavela devica »Zala«. Dokaz resnice leži na dlani, namreč: Prireditve stare device vsebujejo nenasit-ljive želje, hrepenenje po — ženinu, katerega pa je menda žc Herodež umoril. Tudi sebi oddeli vselej vlogo brhke — kdo bi se ne smejal — neveste, vendar pa tako neumno, da ji ženin pred nosom fige pokaže, ter z mlado deklico od nje odhiti. Ona pa ostane rdece-bakrene barve oka-menela, kot Lotova žena v grozi dogodka, dokler se ne zbrihta ter v sijajni nevestini obleki še svojo izvoljeno gardo v svoji obupnosti nadalje mirne, počitka potrebne ljudi nadlegujoč v — oštarijo. Tam se nadaljuje komedija pri rujnem vincu, prepevajo Martinetovo naljubšo pesem, himno: Mi ga pijemo, mi ga žajfamo! In tako je poraz slabouspele igre pač dobro namočen, a ne — izpran. »Zali«, kmečki starikavi hčeri, bi pa svetovali in toplo priporočali, naj vzame v roke raje poljsko orodje kakor so: gnojne in senene vile, matiko, srp itd., kar bi ji gotovo bolj pristojalo kot gosposka novošegna obleka, v nji korakajoč — namreč v ozkem krilu, klobuka do sedaj še nima — in ljudi opozarjajoč, ki se ji pa na glas smejajo — o ti presneta ozka kiklja, kaj vse ljudje iznajdejo. Mi pa pravimo: o ti prevzetna kiklja ti! d II. živinjski semenj v Banjaloki pri Kočevju se vrši dne 23. julija t. 1., na ko-jega se cenjeno občinstvo vljudno opozarja. — Po odredbi vis. c. kr. deželne vlade je hrvaška meja zopet odprta in je pričakovati veliko živine. d Iz Ribnice. Dne 14. t. m. vršila se je sv. birma, knezoškof se je pripeljal že v petek 12. t. m. Zakaj že dva dni preje, to vsi vemo. Na kolodvoru ga je sprejel ribniški in danski občinski odbor, g. škof sprejel je samo gosp. dekana Dolinarja in župana, vsi drugi svetovalci in odborniki niso bili vredni, da bi jim dal žegnano roko, če ravno so vsi molili roke in komaj čakali, da bi imeli to čast, žegnano roko škofovo prijeti, pa jim ni ratalo in šli so prav klaverno s kolodvora proti Ribnici. Drugačen sprejem pa je bil pred šolo: stali so šolarji po vrsti razredov, potem oddelek čukov, kaj pa da, stala je deputacija gasilcev ribniških in jurjovaških, zopet nesrečna številka 13, na čelu pa načelnik ali poveljnik. Ko se je gosp. škof pripeljal s kolodvora, stopil je iz voz,a in šel pred fronto gasilcev. Načelnik mu je čast, kakor se spodobi, skazal, ali strmite, kaj se je zgodilo! Gosp. škof ga še pogledal ni, hrbet mu je obrnil in se, pjleg stoječemu načelniku čukov, »Sušcu«, obrnil, dal mu ponižno roko in ga smehljaje pozdravil kot čukarskega komandanta, saj drugače jih itak ni videti. Ne pridejo na dan, drugače ne, kakor če gredo k spovedi in cor-pore s trobentači na čelu, ali pa, če pride kak oberčuk od kake vaje; toda o telovadbi ni sluha ne duha. Premislite položaj gosp. Rudeža, kaj si je moral takrat misliti, on, kot velik grajščak, akademično izobražen, reservni častnik, načelnik trga Ribnica, načelnik gasilnega društva itd., stoječ poleg čuka Sušca, in gosp. škof mu hrbet obrne in čuka Sušca pa lepo pozdravi, no, lepa je ta, in kaj pravijo pa ribniški purgarji k temu? »Prav mu je, prava sila je bila, in kaj se štuli, saj gasilno društvo ni za štafažo, društvo ima ves drug namen, in istega naj se drži, tudi ne bo ta blamaža brez nasledkov.« Pač pa so se v farovžu radi mastili z Rudeževimi ščukami, katere je-s težkim trudom dal naloviti, is? katerih mi navadni ljudje niti za drag denar ne dobimo. Vidi se tuKaj hvaležnost tega sveta, dobrota je siroma, in vse to upamo, da bo gosp. Rudež v naznanje in v prihodnje ravnanje vzel, in bo rekel, samo enkrat sem šel na led. Zdaj pa poglejmo, kako je bil trg olepšan, zastave so bile na hišah, na desno doli proti cerkvi, pri Bobkovi Marjanci, pri peku Novaku, pri Slemenovih farških puncah, pri Bartolu, pri Bregarju, pri klerikalni posojilnici, potem šola, cerkev in na župnišču, na levo dol, prva pri županu, pri Prijateljevih, pri Zoržku, pri Cenetovi Mici, liri Debelakovih, kjer je občinski urad, pri Ulčarju, pri Reihovi, Veselovi, Miheličovi in pri Voukovi, in zadnja pa še pri Cene-tovim Andrejcu, do sedaj na dobrem glasu kot napredna gostilna, to se pa vidi, da Andrejc vendar ni tako odločen, kakor se kaže, ima vendar še strah, da ne bi fa-rovž pri njem meso odjemal, strah je včasih lepa stvar, ampak tukaj pa ni bil na pravem mestu. Kaj se ima Cenetov Andrejc bati, če tudi nikoli več nobenemu mesa ne odseka. Le javno pokaži, kaj si. Tudi na napredni hiši pri Logarjevih je visela zastava, ali žali bože, zginila že je v petek zvečer, in jo iščejo. Nagrado dobi, kdor jo najde, 50 kron. To je bilo vse, in se lahko sešteje, koliko zastav je bilo. Vsa čast pa vsem drugim naprednim hišam, katere so se vkljub pritisku, častno držale in pokazale, da niso kimavci, in da za škofa ne marajo, sicer so nekateri hišni gospodarji imeli vojsko s svojimi ženami, katere so zahtevale, da bi morali možje se pokoriti in zastave razobesiti, vendar se je boj zlepa razšel. Zene so se morale umakniti, tako, da do krvave bitke ni prišlo. Tudi na sodnem poslopju bi morala po ukazu gospe svetnikove zastava vihrati, ali k sreči ima gosp. svetnik dopust in ga namestuje gosp. sodnik, kateri je odločno nje zahtevanje odklonil.Škof je odšel in zdaj je zopet vse miriio in tiho. Občina Ribnica, katera je v klerikalnih rokah, napravila je škofu slavolok s sledečim napisom: »Občina Ribnica svojemu knezo- škofu«. Poglejte no, kako je Ribnica srečna, kar na enkrat ima svojega knezoškofa! Smo lahko ponosni, da imamo take možakarje kakor je Jauš, Kos in Simon v odboru, bomo pregledali občinske račune in poiskali, koliko da bodo prispevali naši vrli odborniki. Bog jim odpusti! Gospod škof je bil letos posebno na denar lakomen. Prejšnja leta, kadar je prišel, so mu Marijine device, katerih je v naši fari posebno veliko, napravile šopke in mu jih podarile, ali letos je odklanjal šopke, ampak vsaka devica je morala dati 40 vinarjev na mesto šopka. »Ja no, znati se moral« Bolje je kakih 150 kron nego šopek. Kar se je nabralo, bo škof lahko srebni venec kupil. Vsaj to je dobro, da kaj takega ni vsako leto. Kam pa pridemo? Ves denar hi nam pobral. Upamo, da bo »Slovenec« ali »Domoljub« o tej zadevi kaj podočal. Smo radovedni. — Več ribniških purgarjev. d Iz Temenice. Dragi Francelj, v »Domoljubu« št. 28 pišeš, da pričakuješ neveste na klancu. Kaj menda se ti zdi, da je tvoja preslaba? Kakor težko pričakuješ neveste ti, tako težko pričakujem jaz zaroda tvoje žene. Praviš, da bi jaz stopil s smotko v ustih za njo, za nevesto. Se nikoli nisem hodil za njimi, ne s smotkami in ne s takimi stvarmi, kakor si hodil ti, ki si ponoči metal kravje odpadke skozi okno, ker te ni marala. Mislim pa, da je lepše imeti smotko v ustih, kakor kravje odpadke v roki. Ti si mi v »Domoljubu« svetoval, s kom lahko dobim nevesto, zato dam tudi jaz tebi navodilo, da tudi ti namažeš svojo ženo z maslom, kakor si mora! tisto dekle, o kateri si mi sam pravil, saj veš, kje in kako. Upam, da dobiš potem tudi sinčka in potem bova oba rešena pričakujočih reči. — Tvoj nekdanji prijatelj. d Iz Draga tuša nam pišejo: Na sv. Petra in Pavla dan je našemu župniku zmanjkalo tvarine za pridigo. In tako si je iz te zadrege pomagal, da je vzel v roke »Slovenski Dom«. Čudno je, da prebira na prižnici »Slovenski Dom«, saj je vendar greh, brati ta list in pa »Slovenski Narod«. Prav rad pa govori župnik o sedanjem dragatuškem županu. To je tudi precej čudno, saj dragatuški župan vendar še ni svetnik, čeprav ga misli naš župnik v kratkem proglasiti za svetnika - mučenika. Zakaj se župnik zadira samo v prejšnjega župana, ne vidi boje, ki jih je bije sedanji župan doma v svoji hiši s svojo ženo in deklo. Sicer je pa župnik napravil zdaj iz župnišča pravo ovaduško pisarno. Drugega ne misli, kako bi kakega svojega nasprotnika spravil v nesrečo ter mu napravil nepotrebne stroške. Njegov najboljši pomagač pri tem je mežnar. Naš župnik je vsak teden čestokrat pri sodniji v Črnomlju. In še v šoli izprašuje otroke o svojih nasprotnikih. Le to je dobro, da so otroci bolj pametni nego on. Tako vidimo, da je našemu župniku cerkev in šola — deveta briga. Naš župnik je šel tako daleč, da je prepovedal ljudem govoriti z neko osebo v Dragatušu. Grozil je ljudem, da jim ne da odveze, če bodo govorili s to osebo. Ali ne diši po kazenskem zakoniku, gospod župnik? Občani se zahvaljujejo za takega dušnega pastirja, ki ne dela drugega, nego da seje prepir med občani. Drugič poročamo še kaj več, na pr. o župniku, kako je grdil rajnkega Aškerca pred šolskimi otroci. Je pač nezaslišano, po hijensko napadati celo umrle. d Škocjan. (Razno.) Tone Krmež-ljavček in Komlančev Jože prorokujeta še neustanovljenemu Sokolu pogin. O gospoda se grozno motita. Pripravljalni odbor jima bo prekrižal račune, ker ne bo več dolgo časa, ko bodo vsi fantje obširne občine ponosno stopali pod sokolskim praporom, kojim bo sveta dolžnost varovati ga najmanjšega omadeževanja. Da zlorabljajo, — da bi našo idejo udušili — vse, da porabljajo skrajna sredstva, da bi pomnožili svojo umirajočo čukolado, je umevno — znak, da se nas boje. — Žalosten dogodek, ki ga je nam obelodaniti kot kronistom, je sledeč: Dne 8. t. m. so fantje iz škocijanske in šmarješke občine voglarili in posledica: pretep in uboj. Oo-vori se, da so jim hlapci gosp. Ulma iz Klcvevža zastavili pot v Zburali ter jih dejansko napadli. Škocijanci so se seveda branili in toliko dotolkli, da sta izmed omenjenih hlapcev že v kandijski bolnici umrla dva. Fantje so v preiskovalnem zaporu in čakajo porotnega zasedanja, kjer bo prišla resnica na dan. Ni dvoma, da bo naš Tone igral veliko vlogo pri napadanju liberalnih fantov in o sokolski vzgoji, zato mu že sedaj priporočamo, da svoje moralne navade prihrani za svoje čuke, ki niso nič boljši od gorenjih. Ako bo pa raz-trosal kake laži, kar je njegova življenska potreba, mu damo v vednost, da se lahko natančneje in formira pri oberčuku Jancu iz Rinka, ki je bil navzoč in jo, ko je imel polne hlačnice vsled strahu — popihal kar čez drn in strn domov. Tone! in ta naj bo vzor ostalim orličem! Smešno! — Našemu županstvu priporočamo, da prosi slavno poštno ravnateljstvo v Trstu, da dovoli in preskrbi poštenega sla, ki bo raznašal po celi prostrani občini, ter tako prihranili hribcem marsikatero stopnjo. Ustrezite hribcem, ki vam bodo hvaležni ! d Jz Velike Doline na Dolenjskem: Dragi mi bralci, vam moram danes veselo reč sporočiti, da sem z najboljšim usehom in z odliko naredil izpit za dopisnika. Učil sem se samo eno leto, seveda ni za mene nikdo drugi vedel, kot mojster; še bolniška blagajna ne, ker drugače bi moral »patent« plačati. No, da pokažem, da znam dobro in resnično lepo pisati, pa hočem začeti: Kot potnik sem pri/,el na Jesenice dne 4. julija in grem v trgovino Brataniča, da si kupim podplate za daljše potovanje. Pa ko pridem iz trgovine, zagledam enega gospoda iti k orožnikom vj>ega krvavega po prsih in poglavi. Pa prav žalostno se je držal; vprašam ga, kdo da je. Odgovori, da je fotograf Toinše in koga, po kaj da gre k orožnikom, mi odgovori, da je bil dne 3. julija poklican v Samobor za slikati in grede domov se je navrnil v gostilno Novoseliča, da plača od ostaiega tedna račun. In ko pride v gostilno, najde notri župnika Gnjezdo, Držiča, Zrliča in župnikovega brata ter nekega Muhiča iz Rajca. To je bilo ob 9. zvečer. Nato mi je pripovedoval fotograf, da je župnik takoj začel prepir z njim, češ, da naj mu fotograf posodi denar. Kot olikan, učen gospod se drzne fotografa tikati, na to, da je tudi fotograf njega potikal. To pa je Gnjezda tako razsrdilo, da je obljubil fotografu vislice (gavge) in da ga on hoče spraviti proč na ta ali ta način. Zato se je potem Držič kot občinski sluga začel za župnika oponašati in stresati proti fotografu, seveda fotograf je samostalen, ni pod komando župnikovo. I >ržič pa, ko marsikateri glažek izpije pri župniku in ker se boji, da ga župnik iz službe občinske ne spodrine, se pa drži župnika kot berač dobre hiše. Oj, Držiče, tukaj ti misliš ukazovati fotografu, ker je svoj posestnik in domačin. Ko si tako učen, bi raje ostal v svoji dobovski fari, ne pa se postavljal tukaj kot žaba, ki je hotela biti tolika, kakor vol. Veš, da živiš le od cele fare Vel. Doline, pa še s pretepom komu groziti! Nato mi pove fotograf, da je župnik dajal za vino tisti večer in da so pili do pol noči. Zato je župnik dal por vod Muhiču, da je dvakrat s pollitersko steklenico udaril Tomšeta po glavi, da je precej bil krvav. In glejte božjega namestnika, ki se je počel na to dobro smejati. Pripovedoval mi je tudi, da so ga z vodo zmakali. Ko je fotograf prišel k sebi, je hotel svoj račun poravnati, pa glej ga spaka, denarnice nikjer da ni bilo. I kje pa je bila!? Drugi dan se je našla v župnikovem žepu! Strmite, poslušajte, v župnikovem žepu denarnica fotografa!! O tem bo govorilo sodišče, kakor sem izvedel. No, kakor sem slišal, da tudi ni fotograf ostal dolžan nikomur. Obljubilo se je tudi fotografu od župnika, da ko bo obsojen gosp. Ribnikar, pride potem pa na isto mesto fotograf, to je na vislice. No, bog-daj, saj so duhovni in višji pismarji tudi Kristusa v smrt obsodili in ga križali. Tako oblast bi danes duhovni radi imeli, da bi drugi za nje kri prelivali. Pa mera se že bliža h koncu, in takrat bo zagrmelo, kot še ni nikoli, ako se nas ne bo pustilo pri miru. Zdramite se že enkrat, vi zaspanci in pokažite, da ste vi gospodarji fare, ne pa župnik, in da je on vaš hlapec, ne pa gospod. Pokažite mu, da ste bolj učeni kot je on. Ako mu pa bodete še dalje pustili tako vas nazivati s tatovi in cigani, se bodete še kesali čez čas. Pa vsak bi mislil, ko vas zmerja s tatovi in cigani, a mu nič ne odgovorite, da je to tudi resnica. Sramota od vas, lepo ime ste dobili od župnika! — Novi potnik. d Iz Vel. Doline. Ko pridem tudi k maši kot kristjan, sem slišal s prižnice tako agitacijo za »Lažiljub«: samo za eno krono za pol leta laži dosti. In res je prikve-kalo nekaj babic in kimavcev. Oj, ti zaslepljeno ljudstvo, Držiča ne vidi nikdo pri maši, niti ne čita »Lažiljuba«, pa je župnikov prvi ljubljenec! Ali se boš ti, ljudstvo, spametovalo kdaj? Pridite vsi iz daljnih dežel si ogledat, kaj je naš župnik Gnjezda vse naredil, kar je pri nas! Dal je narediti najbolj moderen vodovod po celi fari v vsako hišo. Kapljica pa dobra, samo sedaj se je posušil, bo treba po Mojzesa poslati, da bo s palico udaril po skali, pa po župnikovi betici, da bo vode kaj. Razu- me se, kadar je veliko dežja, imamo vode dosti. Cerkev je dal moderno poslikati, nove, krasne zastave je kupil, Brulca denar je razdelil ubogim, konsum naredil, poštno zvezo z Brežicami vpeljal, Lažan-skemu gostilno dobil in očital učiteljicam, da hodijo lačne spat. No, ako gredo lačne spat, saj jim še ni sila bati, da bi jim trebuh počil in jim ni treba v Gradec k operaciji hoditi, kot ste vi bili, Onjezda, ki po celi fari beračite z vrečo in bariglo, ko mislite vse v svoj nenasitni trebuh spraviti; gospodične učiteljice se pa živijo iz svojega borega zaslužka. Prihodnjič še! Novi 23. dopisnik iz sosedne fare. o Gorenjske novice o g Kranj. Premovanje konj. Nedavno se je vršilo v Kranju premovanje konj. Premije so dobili: 1.) za kanile z žrebeti: Janez Ose! iz Vogljan, 50 K; Jožef Križnar iz Stražišča, 40 K; Jožef P r i-m o ž i č iz Pristave, 30 K; Jernej Pilar z Rupe, 20 K; Jožef Žibert s Suhe, 20 kron, France Z i b c r t s Primskovega, 20 K; Peter Grašič iz Strahinja, 10 K; France Z a v r 1 iz M a v č i č, 10 K; France Molj iz Vogljan, 10 K; Janez Urbanc z Rupe, 10 K; Janez Volčič iz Godešč, svetinjo; Primož Kokalj »s Klanca, svetinjo; 2.) za mlade, obrejene kobile: Janez Pirc iz Voklega, 50 K; Jožef Koželj s Klanca, 40 K; Janez Ženk iz Predoselj, 30 K; Peter Grašič iz Strahinja, 20 K; Janez Cuderman iz Piedoselj, 20 K; Jožef Zevnik iz Dvorjan, 20 K; Jožef D r a k s 1 a r iz Zbilj, 10 K; France G r a-š i č iz Klanca, 10 K; France Šenk iz Predoselj, svetinjo; Jožef Logonder iz Zabnice, svetinjo; Juri Perčič iz Povelj, občina Preddvor, svetinjo; Janez G o r j a n c iz Orehka, svetinjo; 3.) za kobile: Janez Perčič iz Babnega vrha, 50 K; Peter Markič iz Strahinja, 40 K; France Dolhar iz Predoselj, 30 K; Janez Urbanc z Rupe, 20 K; Jernej Pilar z Rupe, 20 K; Jožef Brešar iz Čirčič, 10 K; Jan. Pokorn iz Zabnice, 10 K; Jan. Drakslar iz Mavčič, 10 K; Miha Jereb iz Spod. Brnika, 10 kron; Janez T i r i n g a r iz Stražišča, 10 K; Jožef Umnik s Suhe, svetinjo; Jakob Primožič od Sv. Katarine, svetinjo; Jožef Boš tar s Suhe, svetinjo; Jakob Basa j iz Predoselj, svetinjo; Juri Sire iz Peči, 20 K. — Komisija je izjavila, da konjereja v kranjskem okraju lepo napreduje- — Posestnikom, ki so dobili darila in svetinje, čestitamo. g Iz Križev pri Tržiču. Spoštovani gospod urednik! Le malokdaj sc kdo oglasi iz našega kraja v vašem listu. Ali ni to ni-kako znamenje, da bi spali, ne, tudi mi se gibljemo, agitatorično delo pa opravlja za nas župnik Zabukovec. Kdo bi bil pred par leti mislil, da je v naši občini le toliko naprednih ljudi, da bi se o opoziciji sploh moglo govoriti! Vse, vse je bilo slepo vda- no farovžu — in danes? Odkar pase pri nas ovce in koštrune župnik Zabukovec, je vse drugačno življenje. Kako nestrpen je Zabukovec, kako on praktično razumeva lepi Kristov nauk o ljubezni, je splošno znano. Mislimo zlasti na Jesenice, kjer je igral tako žalostno igro, da so prosili njegovi najvnetejši pristaši škofa, da ga spra- vi z Jesenic. »Dve stranki morata biti!« S to devizo je šel pri zadnjih občinskih volitvah v boj proti pristašem svoje lastne stranke. Z najpodlejšimi sredstvi se mu je res posrečilo, da je to pot še zmagal, a zmaga je bila tako klavrna, da se je je sam ustrašil. Niti enega zabavlivega članka v nobenem časopisu! In vendar tiči zlobnost Zabukovcu v kosteh. Zato je tudi vse pričakovalo, kdaj bo pričelo treskati iz fa-rovža — pa nič, časopisi so poročali samo suhe številke o izidu. Dosegel pa je v isti-ni velikanski uspeh. Ljudstvo je skrajno ogorčeno in najstarejši in najvnetejši pristaši S. L. S. stočejo med preklinjanjem, da bodo »na starost morali postati liberalci'. Kar ni doseglo niti napredno časopisje, niti prigovarjanje od strani resnih in treznih ljudi, dosegel je on, vsemogočni Zabukovec — stiral je mnogo svojih pristašev v napredno stranko, in to so po večini najboljši posestniki in najvplivnejši možje naše občine. Prihodnjič se ne bo šlo več za oblast med župnikom in frakcijo pristašev S. L. S., ampak boj se bo bil med napredno in klerikalno stranko. In za to se imamo zahvaliti župniku Zabukovcu; dal bog, da bi nam ga gospod škof pustil vsaj še dve, tri leta, prepričani smo, da ga ne bo spremil pri njegovem odhodu nije-den njegovih župljanov. Ali Se dvema se moramo zahvaliti, to se pravi v imenu Zabukovčevem sta vredna zahvale še župan Fajfar iz Sebenj in Štuler iz Dupelj. Ta dva sta vedno in povsod že takrat poudarjala svoje napredno mišljenje, ko o napredni stranki v naši občini ni bilo ne duha, ne sluha. Kako ju je preslepil v zadnjem tre-notku Zabukovec, nam ni znano, gotovo pa je, da je ravno njuno izdajstvo največ pripomoglo, da danes v križki občini najboljši možje nimajo nikake besede pri gospodarstvu, nego da vlada neomejeno župnik Zabukovec s svojimi kimovci in podrepniki. No, tudi za nju pride dan plačila in zdi se nam, da ta dan ni več daleč. Nam pa se jih ne zdi prav nič škoda, in ju iz srca privoščimo Zabukovcu, kajti človek, ki se poda župniku na prvo besedo, bi se moral sramovati samega sece. Župnikova nestrpnost pa je prešla tudi že na župljane. Prepiri so na dnevnem redu, župnikovi pristaši hodijo od gostilne do gostilne, zabavljajo, ščujejo tako, da se v>e zdi, ko da župniku ni dosti, da se ljudje samo sovražijo med seboj, ampak da želi, da bi se pričeli tudi še klati. Saj bo cerkev kmalu javno pretepavališče! Kaj ne, aa se sliši to neverjetno? In vendar je res! Citateljem vašega lista, gospod urednik, bo znano, da je bil natisnjen pred volitvami kratek do- pis, da je bivši župnik Porenta oškodoval občino, ko je bil predsednik krajnega šolskega sveta. Zabukovec je takoj prihodnjo nedeljo napadel na prižnici Jeraja, Zupana in Primožiča, češ, da je bila občina oškodovana, oškodovali so jo ti trije, ki so bili predsedniki krajnega šolskega sveta pred Porento. Očital jim je takrat naravnost goljufijo. Seveda so se posluževali ti trije edine poti, da so se mogli zagovarjati proti temu obrekovanju, in spisali so »odprto pismo« na naslov župnika Zabukovca. To pismo pa je zaskelelo Zabukovca, sedel je, napisal izjavo, ki naj bi jo imenovani trije posestniki podpisali in poslali v »Slovenski Narod« in »Domoljuba«, obenem je pa zagrozil, da se bo z vso zadevo, če ne pride izjava v časopise, pečal podrobneje na prižnici. V izjavi pa očita župnik Zabukovec pokojnemu župniku Porenti isto, kakor posestniki, namreč, da je najel pri »Tr-žiški hranilnici in posojilnici« 6000 K na svoje ime, brez vednosti občinskega odbora; zato pa so bili možje toliko pametni, da je šla »izjava« na ogenj. Župnik pa je iz-vel svojo grožnjo. Po glavni pridigi se je obrnil še enkrat proti ljudstvu in začel dokazovati nedolžnost Porente. Poudarjamo, da je bil oficijalni del pridige že končan. Ko prične Zabukovec čitati »Slovenski Narod« — kolika čast za imenovani list — in potem različne podatke, vzame tovarnar Smuk na Retnjem svoj bilježnik, da bi si notiral par številk. To pa znanemu pretepaču in najhujšemu zabavljaču »farjem« Janezu Kalanu na Goniku ni bilo všeč; kar enostavno prime Smuka za vrat in ga pahne iz cerkve, da bi bil skoro padel. Torej niti v cerkvi ne morejo brzdati ti zaslepljeni reveži svojih strasti. Tako daleč je pritiral župnik Zabukovec ljudstvo z oznanjevanjem ljubezni do bližnjega. Seveda se bo ta žaloigra končala pred sodiščem, ali pa bo pravi krivec obsojen? Ne, kaznovan bo nedolžnik, medtem ko si bo krivec lepo mel doma roke in premišljeval z radostjo v srcu, kako bi nahujskal ljudstvo še bolj. Nam je to prav. Čim bolj bo deloval Zabukovec, tem boljša in lepša bo žetev. Moramo ponoviti še enkrat gorenjo prošnjo: O bog, razsvetli našega višjega pastirja škofa Antona Bonaventuro, da nam pusti župnika Zabukovca še več let. Boljša bo tvoja, boljša bo naša žetev. Amen! g Iz Črnega grabna. Dne 4. julija je divjala pri nas huda nevihta. Med gromom in treskom je po nekaterih krajih padala debela toča. Posebno so prizadete vasi v hribih naprej proti Trojanam. Fižol je docela uničen, turščica in zelje se bodeta le, težko obrasla. Tudi žito je bilo povaljano. Ze tako je malo zrna, sedaj pa je še žetev otežena in žanjice težko izvršujejo delo. Ta teden so ljudje pridno želi, vendar še ni vse pospravljeno. Mnogi pa že pridno orjejo za ajdo in repo. — V Lukovico je prišel nov zdravnik dr. Courain, ki stanuje in sprejema bolnike v hiši gospoda % Smrkolja. — Vojaški nabori bodo letos koncern tega, ali v začetku prihodnjega meseca, in sicer v Lukovici pri g. Smrkolju. — V Zlatem Polju se otvori s prihodnjim šolskim letom redna sola. — Ciril-Metodova podružnica na Brdu priredi dne 4. avgusta pri gosp. Rusu veselico. Začetek ob 3. popoldne. Poštene zabave bo mnogo. Pevci bodo peli in godba bo igrala poskočnice. V zrak se bo spustil tudi zrakoplov. Slovenci in Slovenke, udeležite se v obilem številu! Cisti dobiček je namenjen za slovenske otroke ob mejah. o Notranjske novice o n Veselica v korist zgradbe Sokolskega doma v Postojni se v nedeljo dne 14. t. m. ni mogla vršiti, ker jo je onemogočil dež. Za društvo je to zelo težek udarec. Sicer je veselični odbor sklenil, da se preloži na 21. julija t. 1., toda škoda je tako velika, da jo more izravnati le zelo dober obisk veselice prihodnjo nedeljo. Ako se veselica ponesreči, se bode morala zgradba Sokolskega doma za dogleden čas odložiti, to bi pa pomenilo smrten uradec Sokolu v Postojni, kajti brez telovadbe Sokol nima obstanka in pomena. Radi tega apeliramo na vse, komur ze sokolska ideja na srcu, da se v nedeljo dne 21. t. m. v največjem številu udeleže naše veselice. — Opozarjamo, da bode tudi prihodnjo nedeljo jama za vse one, ki se bodo legitimirali z vstopnico na vselični prostor, odprta proti izvanredno znižani vstopnini za eno krono. n Odhcdnica- V četrtek, dne 11. julija se je vršila v hotelu pri »Kroni« odhodni-ca br. Vinkota Zaletela, načelnika »Sokola« in odbornika skoro vseh narodnih društev v Postojni. Obilo zbrana množica najodličnejšega občinstva je s svojim prihodom pokazala, da ve ceniti zasluge, ki si jih je pridobil br. Zaletel za časa njegovega bivanja v Postojni na društvenem in narodnem polju. V imenu »Sokola« je govoril poslovilne besede br. starosta dr. Igo Janc, v imenu občine postojnske gosp. Josip Lavrenčič, za salonski orkester g. Ferdo Juvanec, za postojnsko zabaveželj-no mladino, katere plesni učitelj je bil br. Zaletel, br. dr. Leopold Boštjančič, za pevsko društvo »Postojna« br. Fran Kutin, za ženski telovadni odsek sestra Stana Kraigher itd. Bil je prav animiran večer, kakršnih je malo v Postojni. Pevci so se poslovili od brata pevca v moških in mešanih zborih, ki jih je vodil br. Ferdo Juvanec. Kratkomalo: vsi smo mu želeli prav mnogo uspeha na novo si začrtani poti, ki si jo je izbral ter upamo, da si bo tudi s trudom izvojeval boljšo bodočnost, po kateri hrepeni. Postojnčani mu ohranimo kot značajnemu in požrtvovalnemu mladeniču najboljši spomin ter si želimo le mnogo, njemu enakih naslednikov. Ti pa, dragi Cene, delaj neustrašeno naprej v prid zatiranega naroda slovenskega po- vsod, koder Te bodo Tvoja bodoča pota vodila- Na zdar! n Izkaz daril za »Sokolsni dom« v Postojni: Gosp. Josip Hočevar, zastopnik tvrdke Grubbauer, Dunaj, 2 K; br. dr. Leopold Boštjančič nabral na odhodnici br. načelnika Vinkota Zaletla, v hotelu pri »Kroni«, 15 K; Postojnski senšali nabrali na domači odhodnici »Cenetovi« v kuhinji br. Jaketa« 10 K 20 vin.; gosp. Brinšek nabral pri njegovem koncertu v hotelu »Jama« 27 K 46 vin., da tako pripomore k deficitu, ki ga je imelo ta dan društvo radi slabega vremena; gosp. G. Jesenovic 1 K 60 vin., prebitek menjave; gosp. Niko We-ber, Ljubljana 3 K, mesto vstopnine na ve- j selico. — Vsem cenjenim darovalcem in nabiralcem prav srčna hvala! Živeli! Na zdar! Ker se v nedeljo radi skrajno slabega vremena ni mogla vršiti veselica v prid skladu za »Sokolski dom«, vrši se ista z istim sporedom v nedeljo, dne 21. julija. Opozarjamo cenjene goste, da si lahko tudi ta dan ogledajo jamo proti vstopnini 1 K, kar nam je slavna jamska komisija tudi to pot dovolila. Ostali slovenski kraji o V Sv. Križu pri Trstu se je pripetila v nedeljo 14. t. m. grozna nesreča. Nekega Antona Vidmarja iz Rihemberga je ob pol 11. uri zvečer lokomotiva hudo razmesarila. Mož je že 44 let bil v službi pri južni železnici v Trstu. Bilo mu je 68 let. Vidmar je skoro vsako nedeljo zahajal v Sv. Križ na kozarec vina. Tako je storil tudi osodepolnega dne. Ta dan je bil posebno Židane volje, pel je in se šalil, da se mu je vse iz srca smejalo. Ko jo je odrinil na postajališče, je tam čakal na vlak onstran železniškega tira. Ko začuje neki ropot, je mislil, da prihaja pričakovani vlak, zato teče čez tir in zadet je bil od same lokomotive (porivača) s tako silo, da je na mestu izdihnil. Posamezni deli telesa so bili zbrani skupaj in prenešeni v kriško mrtvašnico. Pogreb se je vršil 16. t. m. na pokopališču svetokriškem. Žalostinke je svirala veteranska godba iz Trsta. Pokojnik je bil krepak mož in dober narodnjak. Ponašal se je s tem, da je Vidmar, to je, da se piše ravno tako kakor znani zmagovalec tekme v Pragi- Mož zapušča že odraslega sina ter vdovo. o V Nabrežini paše duše kurat Angel Čargo, katerega bi se mnogi, mnogi radi iznebili, želeč mu, da bi postal tnakari škof, samo da bi Nabrežino zapustil. Mož pa se drži trdno in noče o tem ničesar slišati. Občina mu je dovolila skoro 10.000 K za preureditev še dobrega župnišča. Mesto da bi bil Občinarjem za to hvaležen, pa postopa tako, da so mnogi nevoljni in razburjeni. Nobena reč mu ni prav, vse hoče imeti le po svoji glavi. Tozadevna stare-šinstvena seja je bila jako burna in marsikdo je dal odduška upravičeni jezi z raznimi vzkliki. Čargo hoče med drugim, da bi še nadalje potegoval najemnino od nekega starega župnišča, česar mu pa občinski zastopniki — že vedo zakaj — ne dovolijo. Čudimo se Nabrežincem, da so tako mehki in popustljivi. Je-li so Ricmanje tako daleč...? Je-li ne vedo, da kdor je predober, je o ... podoben. Zato pa na plan za staro pravdo! Malo več eneržije ne bi škodovalo. -.! o Iz komenskega okraja. Da so v zgo-niški občini volitve starejšinstva dne 4. in 5. t. m. izpadle za liberalce tako, kakor ni bilo pričakovati, krivo je največ to, da liberalci še vse premalo poznajo klerikalce, 'l ik pred volitvijo, to je dne 2. t. m., podali so se nekateri klerikalni agitatorji v bližnji Sv. Križ ob morju, kjer ima glasom volilnega imenika kakih 80 mož volilno pravico v zgoniški občini. Klerikalci so nagovarjali Križane, da bi z njimi volili, zagotavljajoč jih, da se ne gre ne za klerikalno, ne za liberalno stranko ... Kljub vsemu prigovarjanju i. t. d-, volilo je le kakega pol ducata Križanov za klerikalno listo. Slo bi jih pa mnogo več, da niso nekateri tamošnji rodoljubi zadnji hip svarili ljudi pred tem volilnim manevrom. Ce bi se tudi narodno-napredna stranka potrudila v Sv. Križ, bi gotovo — v kolikor mi Kraševci poznamo Križane — dobila na svojo stran veliko število volilcev in volitev bi brez dvoma izpadla briljantno za narodno-napredno stranko. Res je, da Križani niso prihajali k volitvam v Zgonik že mnogo let in zato se niso naprednjaki na nje niti zmislili. A zviti klerikalci so postopali drugače in so se domislili tudi Križanov. To naj bluži torej v bodoče nekaterim mlač-nežem v svarilo in vzpodbudo, da je treba pri volitvah napreti vse moči in da sovražnika ni nikoli podcenjevati. Treba mu je biti vedno za petami. Čudimo se nekaterim Križanom (imena za danes zamolčimo), ki so tako sladki proti socijalistom in naprednjakom, kadar imajo »osmico«, ko pa prodajo vino, so klerikalci. To si bomo Kraševci dobro zapomnili. o !z Puebie, Colorado. Cenjeni urednik »Slovenskega Doma«! Ne morem si kaj, da se ne bi tudi jaz zglasil v vašem cenjenem listu, katerega prebiram tu v Aemriki že 2 leti z vsem zadovoljstvom. Torej k stvari. List čitatn z vso vnemo in paznostjo, ker slovenska politika in posebno ljubi klerikalci, to me zelo zanima. Posebno me pa še zanimajo božji agentje, katerim se tako sline cede po slovenski politiki, da bi jo najraje tia mah vso poba-sali v svoje blagoslovljene in nikdar polne malhe, in zraven vse napredno misleče ljudstvo. Ali, žal, tega ne bo, časi se spreminjajo in s časi tudi mi. Solnce zavednosti je že izšlo in ne bo dolgo časa, ko bo na vrhu Slovenije sijalo in pošiljalo žarke naprednosti med slovensko ljudstvo in prodiralo tudi v najtemnejše kote. Sijalo bo pa pogin vsem svetim klerikalcem, ali kako jim je že ime tem hinavcem. Klerikalnih obljub vidim toliko od tistega Jar- ca in pa tistega slavnega Dremastije, da je človeku kar za poginiti od njih, vse take reči pa napravijo na osebo, sedem let odsotno od svojega doma,precejšen vtisk, da se kar tako ne pozabijo. Ker sem pa Beli Kranjec in iz Semiča doma, pa naj omenim, da sem bral žalostno novico iz Bele Krajine sicer, da je mraz uničil vinograde in drugi sadni pridelek, to, to bo že vse poravnal vsegainogočni Jarc in sveti klerikalni Dermastlja z jezikom in s polnimi vrečami obljub. Ubogi Beli Kranjci, ki morajo samo od obljub živeti toto življenje in pol. Videl sem novice iz Semiča, katere so tudi vpoštevanja vredne, in sicer da bode lačni Zid odnesel vse ta boljše od gradbe železnice, kar bi moralo iti v prvi vrsti po božjih in človeških postavah domačinom. Za vse to naj se pa pobožni Semičanje zahvalijo vrli županski upravi in klerikalnemu županu Plutu, kateri še tava po temi in nezavednosti in je še gotovo tristo let za napredkom. Kakor čitam v dopisih iz Semiča, sc obnaša kot kak turški paša v davnih časih, no, saj olike nima še toliko, kot starodavni paši; kolikor mi je znano, še svojega imena ne zna pravilno podpisati. Cenjeni Semičanje, vprašam vas, zakaj niste Mister Pluta poslali prej, kakor ste ga za župana izvolili, v kak izobraževalni zavod, ali vsaj še šest let v ljudsko šolo. Sramota za Semičane, da si ne morejo izbrati enega trezno mislečega moža in svetovati bi bilo Semičanom, da si za župana izvolijo v Semiču in ne pet milj izven Semiča v kaki šumi. Svetujem vam, dragi moji rojaki Semičanje, da bi bilo bolje, v prihodnje nominirati tistega Mihata, kateri ima več izobrazbe, kot tak človek, ki še nikdar ni bil tri ure hoda od svojega doma. Gosp. Kambiču, ali advokatu po domače, pa svetujem, da si v prihodnje poklada mrzle' obkladke na glavo prej, ko pojde na občinsko sejo, da mu ne bodo možgani tako vroči, da bi zopet predlagal kakega čuvaja za nežni spol; za tega bi bil menda najraje on sam. To-raj g. Plutu svetujem, da se vmprej bolj možato vede in kaj koristnega ukrene v procvit Semiča, oziroma seniiške občine, ne pa jo samo tlačiti in zatirati in Judom prednost dajati. Klerikalni gosp. Plut, kakor vidim, se vam županski stolček maje od več strani in bode gotovo padel. Ako pred ne pade, pade prav gotovo takrat, ko bode »lukamatija« prisopihal čez predor izpod hriba Semič, kateri bode pripeljal veliko naprednih Semičanov iz napredne Amerike, kateri so pa tudi v politiki boljše podkovani, kot plazeči farški kužeti in starodavni klerikalci. Pozdrav vsem naprednim in trezno mislečim Slovencem in kličem: Naprej z uma svitlim mečem do zmage. — Eden Iz Semiča. JJekaj za vse tiste, ki sejejo deteljo! Podpisano ravnateljstvo se obrača z vljudno prošnjo do vseh kranjskih kmetovalcev, ki se pečajo s pridelovanjem domače (štajerske) detelje, bodisi za lastno (domačo) rabo, ali pa za prodajo, da bi mu dali na razpolago, oziroma po pošti dopo-slati vsaj 500 do 1000 gramov (pol do 1 kilograma) doma pridelanega, neočiščenega deteljnega semena. (jre namreč, da se zanesljivo dožene, Ua-li je v deteljnem semenu, ki se prideluje na Kranjskem, plevel, kakršen je sicer običajen le v semenskem blagu detelje, pridelane v južnih krajih tvrope. Kmetijsko - kemijsko preskušališče za Kranjsko v Ljubljani zasleduje namreč že več let .v semenski detelji, ki je, ali bi naj bila pristno kranjsko blago, plevel, na podlagi katerega se pri preiskovanju določa pro-izhodstvo (provenienca) semenske detelje iz južnoevropskih krajev. To dejstvo bi bilo za nas brezpomembno, ako bi ne bila sklenila »Zveza kmetijskih preizkuševališč v Avstriji«, da je v bodoče pri plombova-nju domače semenske detelje zaznamovati na izpričevalih (atestih) tudi proizhodstvo (provenienco) detelje, ako se pri preiskovanju izkaže, da je bilo deteljno seme pridelano v južnih krajih Evrope. To se je zgodilo z ozirom na malovrednost laške in južnofrancoske domače detelje, ki prihaja v velikih množinah v naše kraje. Posledica tega sklepa bo, da bo semensko blago domače detelje iz južnoevropskih krajev polagoma izgubilo avstrijski in tudi nemški trg. Nas bi to ne bolelo, ako bi se ne bali, da zadene enaka usoda tudi naše domače deteljno semensko blago, ki se prideljuje na Kranjskem. Zato je neobhod-no potrebno, da se na podlagi popolnoma zanesljivih deteljnih vzorcev dožene, v koliko je upravičeno domnevanje, da se je med kranjsko deteljo zanesel južni plevel. Stvar je za našo deželo in za naše kmetijstvo izredne važnosti, ker nam do-naša deteljno semensko blago, ki se prideljuje pri nas na Kranjskem, do pol milijona kron na leto. Odpovedati bi se morali tej za naše razmere naravnost ogromni vsoti in bi morali pridelovanje semenske detelje za kupčijo v bodoče opustiti, ako bi se izkazalo, da je med našo deteljo v resnici že zanešen južni plevel in bi ostal kljub temu sklep »Zveze kmetijskih preizkuševališč v Avstriji« v veljavi. Zavo-ljotega se čuti podpisano ravnateljstvo dolžno in poklicano, da v zaščito interesov naše dežele in našega kmetijstva, zadevno stvar kar najnatančneje preišče. Ako bi preiskava dognala, da je med našo deteljo zanešen južni plevel, potem bi se moral razveljaviti sklep »Zveze kmetijskih preizkuševališč v Avstriji«, ker nikakor ne gre, da bi zaraditega trpelo proizvodstvo semenske detelje pri nas. V nasprotnem slučaju pa je dolžnost kmetijsko - kemijskega preskušališča za Kranjsko v Ljubljani, da se pridruži omenjenemu sklepu, ker bi bilo kvarno tudi za naše kmetijstvo, ako bi se preplavljala dežela Kranjska z malovredno domačo deteljo iz južnih krajev Evrope. Z ozirom na veliko važnost, ki jo je pripisovati provenienčnemu vprašanju naše domače detelje in z ozirom na koristi, ki jih bo imelo od ugodne rešitve tega vprašanja naše kmetijstvo, upa podpisano ra\ nateljstvo zatrdno, da bo našlo pri prizadetih kmetovalcih kar najizdatnejšo podporo. Še zlasti pa pričakuje, da se bodo vsi tisti kranjski kmetovalci, ki prideljujejo semensko deteljo za kupčijo, v prav obi-lem številu odzvali prošnji ter mu dopo-slali potrebne vzorce doma pridelane, neočiščene semenske detelje v preiskovanje. Preiskovanje se bo vršilo seveda brezplačno in se torej v tem oziru pošiljal-cem deteljnih vzorcev ni bati nobenih stroškov. Ravnateljstvo kmetijsko - kemijskega preskušališča za Kranjsko v Ljubljani. Matižarjeve zgode in nezgode. (Dalje.) Na ladji sem imel veliko druščine, saj se nas je nateplo od vseh vetrov. Bili smo približno vsi enaki bogataši, to je vsi enaki berači. Seznanil sem se kmalu s par osebami, s katerimi smo si potem skupaj preganjali dolgčas in morske bolezni. Koj ko sem stopil na ladjo, je bil posebno prijazen z menoj neki možak, ki je bil oženjen in vlačil babo seboj. Pa kakšno žalostno babo je imel! Na eno oko je bila slepa, šepavo je hodila, bila je grbasta, kot bi nosila tornister, in ko sem nekoč natihoma dejal njenemu možu, ko sva si bila že velika prijatelja, kako je mogel vzeti tako spako, mi odvrne: »Le na glas govori, saj je tudi gluha!« Revež se mi je res popolnoma smilil. Šele pozneje sem izvedel, da je ta moj prijatelj jud ali Žid in da svinjine ne je in vina ne pije. Pa sem ga poskusil, če je res tako stanoviten v veri. Dobil sem kos prašičevega mesa in mu ga ponudil, da ga deliva po bratovsko. »Ne smem,« reče, »mi vera prepoveduje.« Pojedel sem sam cel kos. Nato sem natočil kozarec vina in ga ponudil prijatelju. »Tudi ne pijem,« pravi, »mi vera prepoveduje. Piti bi smel samo, če bi me kdo prisilil v to.« Zagrabil sem za nož in mu ga držal na prsi. »Ali boš pij, ali te pa zabodem,« sem grozil. »Zakaj niste tega preje izrekli pri prašičevim?« se je smejal in hitro izpraznil kozarec. Ko smo bili približno na po! pota, smo zapazili v svojo velikansko grozo, da se okrog ladje motovili strašen som, ki se jc spenjal kvišku kot bi hotel ladjo požreti. Naša ladja je bila sicer velika, ali kakor sem pozneje izvedel, je bila že stara in bi jo bil tak-le som lahko uničil, ko je butal vanjo tako neznansko. V strašnih skrbeh smo bili, najbolj pa kapitan, ki mu je šlo za ladjo samo. Da bi soma odpodil, vrgel mu je v žrelo jerbas sadja, hrušk, jabolk, češpelj, pomaranč, fig in rožičev. Som je pogoltnil sadje z jerbasom vred, a zdaj je šele dobil apetit do nas. Gotovo je mislil, da imamo same sladkarije na ladji, zato se je s še večjo močjo zagnal proti nam, da smo skoraj vodo zajeli. Kapitan je ukazal zdaj vreči v soma težak zaboj, pa tudi to nič pomagalo. »Kdo ni kristjan med nami?« je zavpil kapitan. Oglasil se je Žid poleg mene. »Vrzite krivoverca v soma!« je ukazal poveljnik, »morebiti bo potem pomirjen?« Zgrabili so Žida in som ga je požrl celega kot peško, a plaval je še vedno za ladjo. Kaj storiti? Soma smo zbadali s sulicami, da je bil že na več mestih krvav, a divji je bil že vedno kot tiger. Zato je pograbil kapitan še nekega Kitajca, ki tudi ni bil naše vere, in ga vrgel v somje žrelo. Pa mislite, da je zdaj kaj pomagalo? Nič! Ker se nam je škoda zdelo vsega, kar bi nam som že požrl, vrgli smo se z vso silo z raznim orožjem nanj, še streljali smo mu v oči, da bi kanacija ne videl, pa je mrcina samo zamižal, da jc krogla odletela kot kamen, če ga potočiš po ledu. Nazadnje se je kapitanu vendar posrečilo, da je zadal somu smrtonosen sunek. Žival je jela pešati in v pol ure se je zvalila mrtva v po morju. Mrtvega soma smo zdaj razsekali, kapitanu je bilo samo za njegova jetra, ki so prav imenitna. A ko prideir.o do želodca, kaj vidimo tam? Zid je imel na zaboju jerbas s sadjem in prodajal Kitajcu hruške, jabolka, pomaranče, fige in rožiče. Od veselja, da smo ju tako nepričakovano rešili, sla se dala oba krstiti in kapitan ju je vzel nazaj na ladjo. Ladja je zdaj plavala nrrno in nobenega soma nismo več videli. Imeli smo sicer nekoliko nevihte, ki je mojemu krščanskemu Židu odnesla njegovo žalostno babnico v morje, vslcd česar se je mož takoj pomladil za deset let in opravil zahvalno molitev v čast sv. Antonu. Ko pridem v Ameriko, sem si šel najprej ogledovat mesta. V Novem Jorku je prav lepo, samo hiše so nekoliko previsoke, najmanjša hiša ima po strideset nadstropij. Zdaj si pa pomislite, če ima fant punco v kakem sedemdesetem nadstropju, koliko lestev mora imeti, da pride do nje! Alenc je nekoč povabil neki znanec na kosilo. Stanoval je v osemdesetem nadstropju. Da ne bi zamudil, sem šel od doma, kjer sem stanoval v šestdesetem nadstropju, ob enajstih. Dasi sem hitel, da jc v,se teklo z mene, vendar sem prišel k znancu na kosilo šele zvečer ob desetih, ko so kosilo že zdavnaj pojedli. Pa še drugo posebnost sem doživel v Ameriki. Pridem prve dni v gostilno in si naročim kosilo. Takoj je bil za menoj človek z velikim vrčem in z velikim strojem spustil iz njega juho. »Imenitno!« pohvalim, »tega še na Kranjskem nimamo.« »Precej plačati, prosim!« de natakar. »Počakaj vendar, da prej pojem!« rečem in vzamem žlico v roko. A kaj mi naredi oni? Stroj nastavi na krožnik, potegne nazaj in v trenutku ni bilo kaplje juhe več pred menoj. Kakor sem bil jezen, sein se vendar smejal nad iznajdljivimi Amerikanci in tistemu natakarju sem dal še napitnino, da sc je tako obnesel v svoji izurjenosti. »Kje si pa denar dobil, ko si preje pravil, da si bil tako brez čveka,« vpraša Toniažek. »Ali ne veš, da v Ameriki denar kar kopljejo!« pravi Matižar, »zlata je tam toliko, da že prav nobene prave vrednosti nima.« »No, pa da povem naprej.« Tisti krščeni žid, s katerim sva se vozila na ladji skupaj, jc v Ameriki znorel, ne tako, da bi ga vtaknili v blaznico, ampak v babe se je zatelebal. Da se jc svoje šavre rešil, je bil tako vesel, kot bi na novo na svet prišel in, prismoda je začel precej gledati po drugih. V Ameriki so čedna dekleta, to priznam, in ta žid se je zagledal v neko tako Amerikanko. Pa ga ni marala. Plesnjivega dedca ga je imenovala, in ker le ni dal miru, dala ga je po domačih hlapcih pretepsti prav po aine-rikansko. Po amerikansko tepen biti je ravno narobe od našega. Pri nas ga nabrišejo zadaj, v Ameriki pa spredaj. Reveža so toliko stolkli in zbili, da mu je ves trebuh otekel, kot bi v trebuhu bil izvir njegove prehude ljubezni, in konec je bil, da je moral revež v bolnišnico, da so ga operirali. Amerikanski zdravniki so pa fufre kot vsi Amerikanci. Kar na hitrico so naredili in mu zašili trebuh nazaj. Ravno vozel so mu naprvili, kar se spomnijo, da so pozabili nožek v njem. Hitro ga zopet razparajo, vzamejo nožek iz njega in ga nazaj zašijejo. A zdaj so hudourniki pozabili v njem klešče, s katerimi so šive pobirali iz njega. Znova so ga odparali in potegnili klešče ven. Zid je trpel kot v vicah, vendar je bil še toliko pri zavesti, da je rekel: »Gospodje, prosim, naredite mi kar gumbe na trebuhu, bo bolj pripravno za odpiranje.« Prošnje mu niso uslišali, pa tudi trebuha mu niso več odpirali, ker zdaj k sreči niso ničesar pozabili v njem. Zid je ozdravel hude bolezni, a v srcu je bil še vedno neumen na babe. Zatelebal se je spet. Zdaj mu je bila všeč neka hišna. Ta ni bila več tako trdovratna kot prejšnja, zato sta se z mojim prijateljem kmalu razumela to in ono, kar je za smeh in kratek čas. Vse mu je dovolila, samo poljubiti se mu ni pustila, ker je imel pristrižene mu-stače in se ni dalo dognati, ali se žid smeje ali se kislo drži ali je jezen. On je pa na poljub veliko dal, zato je izvoljenki svoji, ki ji je bilo Uršika ime, obljubil petdeset dolarjev, če se da trikrat poljubiti. Petdeset dolarjev je stopetindvajset goldinarjev našega denarja in Uršika si je rekla, da je to tudi že denar ter bila zadovoljna s pogodbo. Zid jo je dvakrat tako cmoknil na usta, da jc kar odmevalo, potem ga je pa minulo to veselje. Ali se mu je zdelo škoda za denar ali kaj je že bilo, kljub svoji vroči ljubezni ji ni hotel dati tretjega poljuba. Uršika ga je zahtevala, 011 pa je ostal pri svoji trmi in zatrjeval, da je ni dolžan v tretje poljubiti. Uršika je bila jezna, bila prepričana, da je žid slepar in ga šla tožit. Jaz sem bil povabljen za pričo. Prišli smo pred sodnika, ki je gledal navskriž. Pred nami so sedeli na zatožni klopi trije grešniki in videl sem ta-le prizor. Sodnik je rekel prvemu: »Kako vam je ime?« A vstal je drugi in dejal: »John Hamilton.« »Ali sem vas vprašal?« zadere se sodnik, »vsedite se!« Pa se je tretji oglasil: »Saj jaz nisem vstal.« Ko pridemo mi na vrsto, pove Uršika vse od konca do kraja in meni, da ji naj moj prijatelj plača vsaj dva poljuba, če ji tretjega noče dati. Zid je pa stal na stališču, da dokler je ne poljubi še v tretje, ji ni dolžan plačati ničesar. »Ali se daste poljubiti še v tretje?« vprašal jc sodnik Uršiko in gledal v Žida. »Seveda, samo vzame si ga naj!« odvrnila je ta. Zid pa ni hotel. Tedaj je vstal sodnik, objel Uršiko okrog pasu in jo poljubil na usta, da je cmoknilo, kot bi bila velika žaba v lužo skočila. Uršika sc je sprva prestrašila, potem se je pa zasmejala, ker ji je bilo všeč, da jo je tako visok gospod poljubil. Sodnik je pa resno vstal in razglasil razsodbo: Ker se je Uršika dala trikrat poljubiti, dvakrat od Žida in enkrat od sodišča, se obsodi žid, da plača petdeset dolarjev Uršiki, ker nista določila, da jo mora ravno žid poljubiti trikrat. Moj prijatelj se je držal kislo kot takrat, ko je imel še grdo babnico, plačal je petdeset dolarjev ter se od mene ločil za vselej, ker je bil prepričan, da sem jaz vzrok njegove obsodbe, ko sem se sodniku venomer smejal zaradi njegovega pogleda. (Konec prihodnjič.) * Zdravnik zastrupljevalec. Pri D;o-nu na Francoskem so zaprli. zdravnika, ker je osumljen, da je pred meseci hotel zastrupiti svojega tovariša s tem, da mu jc poslal steklenico Črešnjevca, v katerem je bil hit d strup. Ali je tak človek pri zdravi pameti? * Beda med delavci. Koncem januarja je obesila žena Žige Katona, delavca v tovarni za železniške vozove, sebe in svoji dve 6 in 7 let stari hčerki. Pustila je pismo, kjer pravi, da umira in jemlje sabo svoji hčerki zato, da bo mogel mož lažje shajati s svojim dnevnim zaslužkom. * Mati 21. sinov je te dni slavila 90-letnico svojega rojstva. Na slavnost se je zbralo vseh njenih 21 sinov. Najstarejši, prišedši iz Kanade, je tedaj prvikrat v življenju videl svoje najmlajše brate. * Prodan mrlič. »As Est« poroča to-le prijetno povest: Živinozdravnik Jožef Ki-vony je prosil za službo v Budimpešti. Toda v Pesti je zbolel in čez dva dni umrl v bolnišnici nadvojvodinje Štefanije. Mrlič je ostal v mrtvašnici dva dni. Starši na kmetih so izvedeli šele od strani, da jim je sin v Pešti umrl. Oče je vzel torej 1000 K in odšel v mesto. Prišedši tja, izve, da je že potekel čas, kar se pusti mrliče v mrtvašnici. Ker se dva dni ni priglasil noben sorodnik umrlega, so sluge mrliča za par kron prodali anatomičnemu zavodu. Oče odide tja s slugami pogrebnega zavoda. Tam mu povedo, da od sina ni ostalo nič več, kot glava, ostalo so študentje medicine že razrezali. Toda tam so prišili k ži-vinozdravnikovi glavi truplo neke ženske in tako popravljenega mrliča pokopali. Ži-vinozdravnikov oče je pa po anonimnem »pismu za to izvedel, in naznanil vse državnemu pravdništvu, ki zahteva, da se mrliča izkoplje. * Bogat berač. Pri Velikem Varaždinu je stanoval v hišici ob glavni cesti v mestni okolici prodajalec Gruška, ki je cela leta živel tako revno, da so ga podpirali bližnji ljudje. Ko so po njegovi smrti pregledovali stanovanje, so dobili v plevnici za 60.000 K gotovega denarja in za 100.000 kron hranilnih knjižic in vrednostnih papirjev. Zadnja leta je jedel Gruška samo suh kruh, le v nedeljo si je dal nositi juho iz javne kuhinje. Ko je bil bolan, ni pustil poklicati zdravnika. V mladih letih je napovedal konkurz, zato mislijo, da je od tedaj skrival denar, da bi mu ga upniki ne pobrali. * Prirodni zakladi Alaske, Visokoleteče upanje na razvitek Alaske in sosednjih kanadskih pokrajin po odkritju zlata v Klondyku se doslej še ni uresničilo. Vzlic neugodnemu podnebju se dežela v gospodarskem pogledu prav čvrsto razvija. Leta 1911. je znašal izkupiček rudarstva 81 in pol milijona mark, torej za 14 milijonov več kot prejšnje leto. Večji del te vsote odpada na dobivanje zlata, skoro 67 milijonov. Poleg zlata je baker najdragocenejša kovina v Alaski. V zadnjem letu je znesla produkcija bakra 23 milijonov funtov čistega bakra v vrednosti 11 milijonov mark. V povojih je še dobivanje srebra, ki se ga je v lanskem letu pridelalo za milijon kron. Po navedbi geološke preiskovalne komisije je dala Alaska od leta 1880. za 800 milijonov mark kovin; od te vsote odpade komaj 40 milijonov na ostale kovine, vse drugo je vrgla produkcija zlata. * Česa se vsega ne izmislijo Parižani!? Neki poročevalec pariškega »Mati-na« smeši v svojih feltonih razne čudne navade »visokih« krogov in »fine« družbe pariške, zlasti pa drastično opisuje posnemanje obnašanja apačov (pariških barab). Nekako v modo je prišlo v bogatih pariških hišah, da se prirejajo plesi in odigravajo scene iz najbolj temnih pariških ulic. Tako se zabavajo gospodje in dame v apa-čovskih oblekah prav na enak način, kakor najnižji sloji; le samo nekaj manjka: boječnosti in pretepov s policijo. Ta poročevalec ima celo fotografijo neke take skupine »finih« gospodov in dam; ni jim zadosti, da se le našemijo, morajo sc i ovekovečiti. V tej skupini je tudi neki poslanec s svojo ženo, ki je slikana kot kaka navadna poulična cipa. — Neki drugi bogat posestnik pa je povabil na svoj »Hausball« prave apače z njihovimi družicami. Toda ti so se obnašali korektno, dostojno plesali in dame, ki so bile navzoče pri tej domači veselici, so se spogledovale, se nad tem pohujševale in baje dejale: kaj bo to, me znamo, me, ne pa ti! — Tem ljudem se gotovo kisajo njihovi možgani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Iv opit a r. Loterijske številke. Dvignjene v soboto, dne 13. julija 1912. Trst: 5 63 78 58, 28 Line: 78, 83 13 84 8 Dvignjene v sredo, dne 17. julija 1912. Praga: 37 80. 86, 20 13 < 3 3.£L§ » n 3- _ D B m -• o r+ O - 0 W X crx5 §- o -i O 1 g' £11 o. 32. b s S# n o N S o tu a - a* r- 3 % - _ 2 N ? 5. a. 3 N n) TO < » ST < HI ’ • ET » V » porr O P P o P o 3 3 2 sr s. s ^ 3 D e ™ " a-G- a n> ^ 2.« r-3 So < o w 2-2 0 3- r rt> ifill O) □ Z 3 (-c o> cL. ■S * - 2 O ČZ rf S g IS 3 < n o> -i *7D tu CL 5 CD d P < 3 O O N * 3 grc- N< N n o* gŠ Sin a 3 B B. m ZT ►c ££ E? Z fr e so ro 71 f-, - o » “• pr o co ~ o * <*■ o p o — «3 D O- K* o K cr C/)< N era oo tu ■-* tu s* s