St. 14 Mmi ilafaia i gutofhl (toata cairente cw 11 trn_¥ Trstu, v torek 17, lanuarja 1922_Posamezna številka 20 stotink Letnik xuvh Izhaja, fzvzcmSt pondeljc!:, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Frančiška AsiSkegi St. 20, i. nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo «i.sC uStvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo i.ijatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna E'' r,oSt. Tisk tiskarna Edinost Nar&*$jna znaša za mesec L 7. —, 3 mesece T 19 50, pol leta L 32. —, in celo leto ^gtov Za inozemstvo mesečno 4 Mre vcl. — Telefon uredništva la uprava EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po -10 cent. csm tnice, in zalivale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, maj nanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-Frančiška Asižkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva iu uprave 11-S7* Naša volilna dilSiost V nedeljski > Edinosti« smo brali proglas Odseka pol. društva »Edinost« za Trst in okolico s kandidati, ki nam jih bo voliti v nedeljo 22. t. m. Obstoja resna nevarnost, da ne pride v novo občinsko zastopstvo noben naš človek, torej v tem oziru so volitve za nas preresne. Naša starodavna okolica, ki je dala pred vojno 12 slovenskih mož tržaški občinski zbornici, naj bi bila odrinjena od sodelovanja pri občinski samoupravi. Gospod senator Salata in njegovi prijatelji in svetovalci so tako lepo uredili, da bi bili mi, če le mogoče oropani zastopstva v obči iskem svetu, ki nam gre po vsej pravici. In to zaradi tega, ker nas hočejo popolnoma izbrisati iz javnega političnega življenja tu in drugod. Začeli so tam, kjer je njihova moč največja, kjer je italijansko prebivalstvo v večini, t. j, v Trstu. O priliki drzavnozborskih volitev v maju lanskega leta je fašistovski teror pripomogel k temu, da se je skrčilo število naših vo-lilcev, ne da bi imenovali še druga sredstva, ki so se jih posluževali vsi naši na* sprotniki v volilnem boju proti nam. Vse je vpilo, da Trst ne sme doživeti te sramote, da bi poslal izmed petih poslancev enega Slovenca v rimsko zbornico. Tedaj so se resnično bali tega vkljub temu, da je toliko Slovencev v socialistični in komunistični stranki, ki odpadejo v računih našega političnega dela. Danes pa so v tem oziru še bolj brez skrbi in se vesele že sedaj zmage, ki mislijo, da jim jo je krivični volilni red popolnoma zagotovil. Preveliko je število Jugoslovenov v socialistični in komunistični stranki. Ti so za nas izgubljeni, zato je nevarnost, da ne bomo dosegli potrebnega števila glasov, ki bi nam zagotovilo manjšinsko petino poslancev, še resnejša. Zakaj gospodje, ki nam režejo kruh pravice, so prečudno zviti. Trst z okolico tvori eno volilno okrožje, in okolica se tako vtopi v mestni italijanski večini. Znano pa je, da so v nekaterih občinah v Istri volilne komisije oddelile slovenske vasi, ki bi bile utegnile preglasovati italijansko manjšino v mestih, od mest in nakazale tem vasem neprimerno manjše število občinskih zastopnikov, nego bi jim šlo po številu vo-lilcev. V Trstu, kjer je položaj ravno nasproten, pa nič frakcij. Gospod Salata je zvit ptič. Torej Slovenci naj izginejo, da ne bo sledu za njimi, ali kvečjemu naj žive skriti v hlevih, brlogih in smradu, kakor nas je že večkrat počastilo neko tukajšnje italijansko glasilo. Ko bodo dovršili na ta način tu svoje delo, tedaj pojdejo naprej, tako imajo v načrtih. Najprej Trst z oko- lico, nato naša slovenska dežela. Tako polagoma, da nas vse požro. Zakaj mislijo si, da če bi nas enkrat oropali vseh političnih pravic, da nas ni več. Toda tudi Jonatan je bil tri dni v ribjem trebuhu in slednjič je prišel iz nje živ in zdrav. Zato pa ne klonimo z duhom. Pojdimo na volišče vsi, kar nas je, ne glede na dvomljiv izid. Sedaj ko vemo, kako stoji stvar za nas, ko smo s tako vnebovpijočo krivico izzvani, pokažimo svojo trdno, neomajno voljo, da se ne pustimo teptati Čim večje bo število glasov oddanih za naše kandidate, ki so dali nesebično svoja imena na razpolago, tem jasneje se bo iz-ticala krivica, ki so nam jo tudi to pot za-dejali. Mi zahtevamo za našo okolico, ki je slovenska, primerno število okoličanskih zastopnikov. Naša kmetska okolica ima tudi svoje posebne prilike in interese in zato potrebuje svoje zastopstvo v občini. Drugič zahtevamo tudi za občinske volitve sorazmerni volilni red, po katerem se morejo uveljaviti razne manjšine. In naša okolica bi v tem slučaju gotovo dobila primerno število zastopnikov, zadoščeno bi bilo želji naše kmetske okoliee po primernem zastopstvu v zbornici meščanov. In tretjič zahtevamo, da se popravi ta krivica, ki nas kot narod hoče zbrisati s teh tal, na katerih prebivamo že tisoč let. To trojno zahtevo pa bomo najbolj podprli, če napravi vsak slovenski volilec svojo dolžnost. Več kakor nikoli poprej so nam potrebni vsi naši glasovi. Kdor se zaveda te dolžnosti, kdor je ohranil še kaj narodnega čuta, kdor ljubi svojo rodno zemljo, po kateri hlepi naš nenasitni nasprotnik, ta pride gotovo na volišče. Nobena lepa beseda, nobena obljuba, nobena grožnja naj nas ne odvrne od te dolžnosti. Ne prodajmo se za skledo kaše, kakor je Ezav prodal prvenstvo svojemu bratu. Ne glejmo samo na sedanje čase, na tre-notno trpljenje ali na trenotno korist. Branimo se z vsemi sredstvi proti volilni poplavi, da nas ne bodo preklinjali poznejši rodovi. Vsak narod je moral enkrat prestajati take krize, kot jih prestajamo mi. In narod, ki je poznal tudi v času slabih dni svoje dolžnosti, se je ohranil, sicer je izginil iz zgodovine in z zemeljskega površja, da se ga komaj starodavne bajke nejasno spominjajo. Na ogroženi postojanki smo. Če se udamo tu, pojde naš nasprotnik preko naših trupel naprej v deželo. Zavedajmo se te svoje naloge in tedaj nam bo lažje vršiti svoje narodne dolžnosti* In sveta dolžnost vsakega Slovenca je, da odda svoj glas za naše kandidate na volilni dan 22. januarja« . Jugoslavija Minister vnanjih stvari Ninčić o rapallski pogodbi in italijansko - jugoslovenskih odnošajih BELGRAD, 15. (S.) Minister vnanjih stvari Ninčić je sprejel ravnatelja agencije »Avala«, kateri ga je vprašal po vzrokih, zaradi katerih je Jugoslavija prosila za uradni vpis rapallske pogodbe v zapisnik Zveze narodov. Minister vnanjih stvari Ninčić je odgovoril :>-Ni bilo direktnega povoda, toda naša in italijanska vlada sta imeli pravico in dolžnost na podlagi čl. 68. pravilnika Zveze narodov, da prosita, naj se pogodba uradno vpiše. Mi smo se ravnali po določbah tega člena. Lahko bi to bili naredili prej, kakor bi bila lahko naredila tudi rimska vlada. Izbera časa je podrejena važnosti, ker vpis v zapisnik Zveze narodov je obvezen. Kar se tiče dejstva, da je en del javnega mnenja smatral šibeniške dogodke za direktni povod zahteva po vpisu in kot znak odločne akcije za izvršitev rapallske pogodbe, je izjavil minister: To ni točno. Prepričan sem, da se bosta obe vladi glede šibeniškth dogodkov kmalu sporazumeli. Ti dogodki ne morejo medtem motiti odnošajev med obema državama, kateri želita živeti v prijateljskih odnošajih. Prepričan sem, da se nasprotja med Italijo in nami zaradi ne izvršitve rapalske pogodbe morajo in morejo poravnati potom prijateljskega sporazuma. Rapallska pogodba nam je vsilila težke žrtve, toda ker smo jo podpisali, jo moramo lojalno izvršiti. Na drugi strani ne dvomim o tem, da so v Rimu razumeli, da bi nobena srbsko -hrvatsko - slovenska vlada ne mogla pristati na to, da naredi več, nego ji nalaga pogodba. Točna in hitra izvršitev pogodbe bo ustvarila podlago za najboljše sose-dovske odnošaje *ned obema narodoma. Izvzemši vprašanje izvršitve pogodbe, bi bilo težko najti kak drug vzrok za medsebojne spore. Nasprotno: mnoge skupne koristi nas silijo k sodelovanju. Evo zakaj smatram, da bo prišlo vprašanje izvršitve rapallske pogodbe kmalu z dnevnega reda. Energičen nastop ni potreben ne na naši ne na italijanski strani. Zadostuje, da se pravilno presojajo naše vzajemne koristi. Ninčić o jugoslo venski v na nji politiki. DUNAJ, 15. (S.) Jugoslovenski minister vnanjih stvari Ninčić je izjavil v pogovoru e poročevalcem vNeue Freie Presse«, da je glavna naloga Male entante, ki se je ojačala po ponesrečenju Karlovega jdp- izkusa, ta, da izvrši mirovne pogodbe. — Minister je izrazil željo, da bi kmalu prišlo do sporazuma med Jugoslavijo in Avstrijo in da bi mogli obe državi kmalu zopet vzpostaviti gospodarstveno življenje. Pripomnil je, da je Jugoslavija zadovoljna z dogovorom, sklenjenim z Nemčijo, ker mora spričo svojega splošnega položaja kupovati, kjer najde hitro in primerno ponudbo. Glede odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarsko je Ninčić izjavil, da temelje ti odnošaji na mirovnih pogodbah. Glede odnošajev z Grčijo je izjavil, da silijo skupni interesi te tlve državi tudi brez ozira na mirovne pogodbe, k složni politiki. Minister je izjavil, da so izgredi ob Jadranu obžalovanja vredni. Poudarjal je, da hoče uradna Italija izvršiti rapallsko pogodbo za udejstvitev sodelovanja z Jugoslavijo. Minister je zaključil s poudarkom, da Jugoslavija noče stati pod oskrbništvom lemveč da hoče sodelovati z drugimi državami. Princa Pavle in Djordje se nastanita v Zagrebu in Ljubljani? LJUBLJANA, 15. Po poročilih iz Bel-grada se v belgradskih dvornih krogih zatrjuje, da ima kralj Aleksander namen že v najkrajšem času odrediti, da bo po eden član kraljevega doma Karagjorgjevićev stalno bival v Zagrebu in v Ljubljani. V Ljubljani se baje stalno nastani princ Pavle v Zagrebu pa kraljevič Djordje. Glede nakupa palače za kraljevskega princa v Ljubljani se baje že vodijo pogajanja, ki se nahajajo že tik pred zaključkom. Za gradbo Jadranske železnice BELGRAD, 15. Doznava se, da se je osnoval ameriški komite, v katerem so zastopani tudi ruski finančniki, za gradnjo Jadranske železnice. Ta komite vodi pogajanja z vlado, da dobi koncesijo za gradnjo železnice Belgrad - Valjevo - Metković - Split, s postransko progo Kabela-Sinj. Komite ima velik kapital na razpolago. General Sturm - Jurišič umrl BELGRAD, 15. Včeraj ob 5. popoldne je preminul general Pavle Sturm-Juriši« stari prijatelj in soborec Petra L Osvoboditelja. Pokojni general je bil rodom iz Bistrice pri G-orlicah v Gornji Šleziji Sprva je bil mlad pruski oficir in se je leta 1870. udeležil vojne proti Franciji. V tej vojni se je seznanil s pokojnim kraljem Petrom na tale način: Kralj Peter se je, kakor znano, udeležil bojev proti Nemcem na francoski strani kot poročnik - dobrovoljec. V teh boiih ie bil krali uiet. PreoeliaH so tfa v nemško trdnjavo, kjer je vodil nad ujetniki nadzorstvo poročnik Sturm, ki je z njimi zelo človekoljubno postopal. Radi njih se je spri s trdnjavskim poveljnikom. Pomi. gal je namreč kralju Petru pri begu. Kraij je srečno pobegnil zopet na francosko stran. Sturm je kmalu zapustil nemško armado in odpotoval v Srbijo. Ko je bil kralj Peter 1. 1903 izbran za srbskega kralja, je našel svojega starega prijatelja, ki si je med tem nadel še drugo ime Jurišič. Imenoval ga je za svojega prvega pobočnika. Pokojni general se je udeležil vseh vojn. ki jih je vodila Srbija v letih 1876, 1912 in 1914 dalje. _ tehoslovaika Masaryk obišče Pariz PRAGA, 16. Čehoslovaški listi poročajo, da je predsednik Masaryk sprejel vabilo predsednika franesoke republike in da bo posetil Pariz v spremstvu ministrskega predsednika Beneša proti koncu meseca februarja ali v začetku marca. Pri tej priliki bo Masaryk dobil diplomo častnega doktorja pariškega vseučilišča. Nasprotno pa se zanikuje vest o Masarykovem po-setu v Londonu. Masarykovemu obisku v Parizu se pripisuje velika politična važnost. Zaroka kralja Aleksandra in Čehoslovaška PRAGA, 16. Predsednik Masaryk je poslal jugoslovenskemu kralju Aleksandru in romunskemu kralju Karlu brzojavne čestitke povodom zaroke kralja Aleksandra s kneginjo Marijo, vsled katere so postali odnošaji med obema državama, ki sta zvezani s Čehoslovaško po zgodovini in skupnosti interesov, še tesnejši. Čehoslovaški ministrski predsednik Beneš je čestital s svoje strani Pašiču in Jonescu, katerima je izrazil svoje zadoščenje nad tem dogodkom, ki je znatno podkrepil politiko malega sporazuma. Novi čehoslovaški poslanik na Dunaju PRAGA, 16. Novi čehoslovaški poslanik na Dunaju dr. Krofta je izročil predsedniku Hainischu svoje poverilne listine. V svojem govoru je rekel, da je prepričan, da bosta obe državi vedno zasledovali politiko medsebojnega sporazuma in prostovoljnega sodelovanja. Hainisch je v svojem odgovoru naglašal svoj sestanek z Masary-kom, ki je zajamčil tesno sodelovanje med obema državama. Ameriško posojilo Čehoslovaški PRAGA, 15. Čehoslovaški poslanik v Washingtonu dr. Stepanek je včeraj zaključil pogajanja z ameriškimi bankami, ki dovolijo čehoslovaški republiki posojilni kredit 25 milijonov dolarjev proti 8% obrestim in proti plačilnemu roku 25 let. Po sedanjem kurzu čehoslovaške krone znaša to posojilo poldrugo milijardo čeho-slovaških kron. Italija Italijansko - čehoslovaški trgovski dogovor RIM, 15. Agencija »Štefani« javlja: Vsled dogovorov med našo in čehoslovaško vlado za čimprejšnjo udejstvitev trgovinske pogodbe, ki sta jo obe državi sklenili v minulem letu, sta obe državi sklenili, da bosta začasno udejstvili omenjeno pogodbo v pričakovanju, da jo oba parlamenta definitivno odobrita. V-skladu s temi dogovori je bil objavljen nocoj v »Gazzetta Ufficiale« odlok-zakon od dne 11. decembra 1921., s katerim se v Italiji začasno do odobritve s strani parlamenta uveljavlja trgovinski in plovbni dogovor, sklenjen med Italijo in Čehoslovaško v Rimu dne 23. marca 1921. Istočasno se bo uveljavil dogovor za pospeševanje čehoslovaškega prometa skozi tržaško luko. Ta dogovor je bil sklenjen tudi dne 23. marča 1921. Istočasno bo uveljavila omenjena dogovora tudi čehoslovaška republika. Dogodek je neizmerne važnosti za gospodarske koristi obeh držav. Trgovinski dogovor s Čehoslovaško je prvi, ki ga je Italija sklenila z novimi državami, ki so nastale iz razsule avstroogrske monarhije. Ta pogodba urejuje na podlagi vzajemne liberalnosti trgovske odnošaje med obema državama. S tem, da določa jamstva za svobodno delovanje obojih državljanov, stavlja podlago za nadaljnji večji ravzoj trgovskih stikov med obema državama in predstavlja prvi korak na poti -za čim tesnejše, prisrčnejše in čim bolj živahno gospodarsko sodelovanje z mlado državo, sodelovanje, ki bo lahko pozneje še bolj zajamčeno tudi z nadaljnimi nadepolnimi dogovori, ki naj zajamčijo tudi z ozirom na carino prednost za proizvode, ki se izmenjavajo med obema državama« Sedanji dogovor se bo tudi gotovo izpopolnil z dogovorom glede tržaške luke, ki zagotavlja tržaški loki dovažanje čehoslovaškega blaga in s tem pospešuje njen napredek, obenem pa daja Čehoslovaški, ki nima nika-kega izhodišča na morje, možnost, da se zelo uspešno poslužuje prvovrstne luke, v kateri bo imela tudi posebno carinsko zono. Na ta način bo Čehoslovaška lahko bolj razvila svoj promet. Bonomi povabil rusko vlado t Genovo RIM, 16. Italijanski ministrski predsednik je poslal Čičerinu brzojavno povabilo na predstoječo konferenco v Genovi, ki se bo otvorila v začetku meseca marca 1922. V brzojavki prosi Bonomi rusko vlado, naj mu naznani imena ruski)* ritanotknv in pa načrt njihovega potovanja, da bo lahko ukrenil v sporazumu z drugir»i zavezniki potrebne mere glede potnih listov in drugih olajšav. Na koncu brzojavke pravi Bonomi, da je vrhovni svet vzel z veseljem na znanje, da je Rusija pripravljena poslati svoje zastopnike na omenjeno konferenco. Rusija Grozote lakote PARIZ, 15. Listi so objavili sledečo brzojavko iz Varšave: Iz Moskve poročajo, da postajajo sredstva sovjetske vlade za prehrano stradajočih bolj in pičla. Ob Volgi ter v samarski in saratovski gu-berniji se opažajo slučaji ljudožrstva. Francija Nova francoska vlada. — Poincare mi« nistrski predsednik PARIZ, 16. Nova vlada je bila končno tako-le sestavljena: Ministrsko predsedni-štvo in ministrstvo vnanjih stvari Poincare, podpredsedništvo in pravosodstvo Bar-thon, notranje stvari Maunoury, finance Delasteyrie, vojna in pokojnine Maginet, uk Leon Berard, kolonije Sarranet, javna dela Letroyer, delo Albert Pieryronnet, zdravstvo Paul Strauss, mornarica Raiber-ti, poljedelstvo Cheron, osvobojene pokrajine Reibel, trgovina Dior. ' Pogovor med Lloydom Georgeom in Poincarejem PARIZ, 15. Tekom pogovora, ki ga je imel včeraj Lloyd George s Poincarejem, se je razpravljalo o raznih spornih vprašanjih obem obema vladama. Uradno se javlja, da je bil pogovor med Lloydom Georgeom in Poincarejem zelo prisrčen. Na koncu pogovora je Lloyd George izjavil: Lahko pride do spornih vprašanj med nami, toda do sporov ne more priti. V imenu vladne solidarnosti se bo vlada, kateri predseduje Paincare smatrala za vezano po obvezah, ki jih je sprejela prejšnja vlada. Tako ostane sklep o konferenci v Genovi v veljavi; zdi se pa na vsak način, da Paincare ne bo osebno zastopal Francije. Proti boljševiški propagandi v Tunisu PARIZ, 16. Sovjetska propaganda se je razpasla tudi med semitskimi ljudstvi severne Afrike. V Tunisu, ki spada med francosko posestva v Afriki, je to gibanje po mnenju uradnih krogov zavzelo nevarno obliko. Tunizijski beg je ravnokar izdal proglas, s katerim se nanovo ureja položaj tunizijskih listov. Namen temu odloku je, da se boljševiška propaganda zajezi. V ta namen se z novim odlokom spreminja tiskovni zakon iz 1. 1884. in se znatno omeja svoboda tiska. Novi arabski in judovski listi bodo morali imeti, preden bodo mogli začeti izhajati, posebno dovoljenje od vlade. Sama prijava novega lista ne bo več zadostovala in vlada bo po tem odloku imela pravico odreči dovoljenje za izdajanje lista. Dalje se s tem odlokom prepovedujejo vsi arabski in judovski listi, ki nosijo kak sovjetski znak. Tukajšnji listi naglašajo, da hoče tuni-zijska vlada s tem odlokom ne samo za,-jeziti boljševiško nevarnost, temveč tudi napraviti konec protifrancoski propagandi/ ki jo med mohamedanskim prebivalstvom uganjajo boljševiški agitatorji. Anglija Važne izjave Lloyda Georgea o predstojeći konferenci v Genovi LONDON, 15. Dopisnik lista cDai!y Chro-nicle» je imel z Lloyd Georgeom pred njegovim odhodom v Pariz pogovor, med katerim mu je angleški manistrski predsednik dal nekoliko važnih izjav o francosko-angleški pogodbi. Lloyd George je rekel, da bo treba, da načrt te pogodbe potrdita francoski in angleški parlament. Seveda bo odvisna usoda pogodbe od zadržanja, ki ga napram njej zavzame nova francoska vlada. Glede odškodnine je rekel Lloyd George, da se bo moral sklicati nov vrhovni svet, ako bi nova francoska vlada ne hotela sprejeti predlogov sedanje konference. Lloyd George ima najlepše upe glede konference v Genovi, od katere je odvisna usoda vseh evropskih držav. Gospodarska obnovitev je najvažnejše vprašanje in brez gospodarske povzdige ne more biti nikakega pravega miru. V teku desetih dni se bo sestal v Londonu odbor posameznih držav, ki bo določil, o čem se bo razpravljalo v Genovi. Anglija bo priporočala ustanovitev združitve ali zveze poglavitnih držav, h kateri bi pristo- Eile tudi Zedinjene države, Nemčija in Rusija. loyd George je rekel dalje, da je bil italijanski ministrski predsednik Bonomi pooblaščen, naj pošlje, Ameriki in evropskim državam povabila h konferenci v Genovi. Za uspeh te konference je neobhodno potrebno, da pridejo nanjo Amerika ter Nemčija in Rusija. Rusiji se niso stavili nikaki posebni pogoji glede svobode trgovine in dela. V Genovo je bila povabljena tudi Irska in Lloyd George upa da bo Irska sodelovala z drugimi državami na blagor vse Evrope. Ob koncu je angleški ministrski predsednik izrazil upanje, da bo glede vzhodnega vprašanja prišlo med Francijo in Anglijo do sporazuma. Potreben je tudi sporazum med obema državama o vprašanju podvodnikov. Nesmiselno pa bi bilo govoriti — je dodal Lloyd George — o kaki pogodbi med Francijo in Anglijo glede odprave versailleske mirovne pogodbe. Perzija Sporazum Perzijo« Afganistanom, Kitajsko in Japonsko TEHERAN, 15. Trgovska pogajanja, ki so se bila začela med Perzijo in Afganistanom že pred enim mesecemt so se„ uspe- šno zaključila in so dovedla do sklenitve trgovskega sporazuma med obema državama. Perzijska in afganistanska vlada pa sta sedaj izpopolnili ta sporazum z dogovorom z drugima dvema azijskima državama, s Kitajsko in Japonsko. Perzija in Afganistan sta ustanovila svoji poslanstvi pri kitajski in japonski vladi ter sta že imenovala svoje uradne zastopnike. Prvi izid! oDtinshlii volitev-u Julijski Krajini V nedeljo, dne 15. t. m., so se vršile \ nekaterih naših občinah prve občinsko volitve, odkar je bila Julijska Krajina pri* klopljena Italiji. Volitve so se izvršile brc2 hujših incidentov. V kolikor je doslej znano, je prišlo do incidentov edino-lc v Tržiču, toda še-le po volitvah. Po vesteh iz krogov italijanskega bloka je povzročila skupina socialistov spopad z volilno komisijo, hoteč vreči volilno žaro ob tla. Fašisti so se maščevali, naskočivši sociali-stovsko bolniško blagajno. Zmago pri občinskih volitvah je dosegla italijanska »Narodna zveza::, ki je dobila 1122 glasov, dočim je dobila socialistična manjšina samo 566 glasov in bo imela torej v občinskem zastopstvu samo eno petino zastopnikov. Iz slovenskih občin na Goriškem, v katerih so se vršile v nedeljo občinske volitve, prihajajo vesti zelo počasi, ker gre večinoma za kraje, s katerimi so vsled slabega vremena prometne zveze zelo neugodne. Na drugi strani tudi štetje glasov še ni povsod dokončano. Po doslej znanih izidih je dobila v Doberdobu manjšino in večino slovenska stranka, razdeljena v dve struji. V Devinu je dobila večino dc-vinska stranka (109 glasov), a manjšino jamljska in medjevaška stranka. V Furlaniji je dobila italijanska vNarod-na zveza« večino, v kolikor je doslej znano, v Campolongu, v Muscolih, v Strassol-du, v Topoglianu, Turjaku, Villi Vicentini in Červinianu, dočim so komunisti, oziroma socialisti dobili večino v Perteolah, Sta-rancanu, Aiellu, Rudi, Ronkah in Pierisu, Korminu, Koprivi, Mossi, Gradežu, Braca-nu. Ljudska stranka je dobila med drugim večino tudi v Gradiški. Dnevne vesti t Karel šavnik. Pretekli petek je umrl v Kranju v 82. letu svoje starosti gosp. Karel Šavnik, oče ene izmed najuglednejših rodbin v Kranju. Rajnki Šavnik je bil 35 let župan svojega mesta in je bil nenavadno delaven na vseh poljih narodne probuje. Bil je tast gosp* poslanca dr. Wilfana. Našemu gospodu poslancu in vsej pokojnikovi družini naše naj-iskrenejše sožalje! VOLILCI! V nedeljskem proglasu se je vrinila neljuba pomota pri g. Švabu. Mesto »Ivan Švab« se ima glasiti »Anton Švab«, Glasovnice bodo razdeljene tekom tega tedna. PROSIMO PONOVNO vse zaupnike in krajevne poverjenike, da nam čimprej brzojavno poročajo o izidu volitev. Pol. društvo »Edinost« v Trstu, via S. Francesco 20 I. Izgledi, ki nas ne vežejo! Saj nas je pa potisnil ob zid in nam bere hude levite. »Piccoloa poroča, zmagoslavno, da so v v Trbižu Nemci sklenili z Italijani kompromis za občinske volitve. Tako tudi po nekaterih slovenskih krajih, kjer da hočejo slovenski delavci mirno živeti z italijanskimi. Tudi v Idriji! Isti »Piccolo« pa je pozabil, da je on sam pisal par dni poprej, da so vse slovenske stranke v Idriji — odklonile kompromis z Italijani! Sedaj pa prihaja kar naenkrat z vestjo o kompromisu. Pa je vendar toliko previden, da govori le o »delavcih«. Kateri bi to bili? Koliko jih je? Če niso idrijski socialisti in komunisti poosebljena nedoslednost in neznačajnost, potem si lahko mislimo, koliko jih je in kakšni so tisti delavci, ki so sklenili »Piccolov« kompromis! Kar pa se tiče izgleda Nemcev v Trbižu, ne daje njihovo postopanje »>Pic-coIuk prav nobene pravice, da bi mogel nas prijemati za ušesa. Če je kdo drugi skočil v vodo, ne sledi še iz tega, da se moramo tudi mi vreči v valovje. Radi nas se morejo trbiški Nemci zateči tudi naravnost pod Mussolinijevo zastavo, mi pa ostanemo pod svojo! Pri tem pa treba uvaževati še dejstvo, da je položaj maloštevilnih Nemcev v Julijski Krajini malce drugačen, nego naš. Mi živimo kot kompaktna masa v celi Krajini. Zato jc razpoloženje italijanskih nacionalistov napram nam povsem drugačno, nego napram Nemccm. Zato mora biti tudi naše postopanje drugačno! Mi ne smemo bili odjen-^ Ijivi nikjer, dokler ne bodo tudi Italijani odjenljivi napram nam povsod tam, kjer živimo skupro žnjimi. To je naša nedotakljiva pravica in dolžnost. Ta je tudi edina pot, ki more dovesti do velikega cilja — do resnične sprave med obema plemenoma. Tudi mi želimo sprave, ki pa je možna edino le tako, da na obeh straneh prispevamo za dosego pomirjenja. Sicer pa smo uverjeni, da tudi v Trbižu ne bi bili Italijani sklenili kompromisa, če bi imeli dovolj moči za samostojen nastop. Sklenili so ga, ker jih nič ne stane, ker ne nlorejo nič izgubiti, ampak le pridobiti! »Piccolo« naj nam ne pripoveduje nikar, da je trbiški izgled obvezen tudi za nas. Vedno Grožnje. Značilno za svobodo- JubJe tržaških italijanskih listov Je, da fsako polemiko z nami in vsaka poro-iilo o dogodkih v slovenskih in hrvatskih Jraiih Julijske Krajine končujejo s kako frožnjer. Tako tudi poročilo iz Idrije, da tamošnje slovenske stranke odklonile kompromis, ki so ga jim ponudili Italijani, da torej nočejo nič čuti o spravi med obema plemenoma, o pemirjenju duhov in o pjirnem sodelovanju. Mi smo že v nedeljski številki odločno povedali gospo-lif da je to golo in ogabno svetohlinstvo, ioklcr oni sami povsod tam, kjer imajo noč, ne pokažejo z dejanji resno in polteno voljo za tako spravo in za mirno sodelovanje in sožiije med obema plemenoma. Danes naj ugotovimo še, da je : PiccoJo* tudi to pot zaključil svoj dopis iz Idrije s tem, da opozarja odločilne činitelje v Rimu na to »nespravljivost« Slovencev. Tej ovadbi je očividno namen, da bi še bolj nahujskal Rim proti našemu narodu. Ob enem je to grožnja na naslov Slovencev s Se hujšim pritiskom, če ne bodo ::dobri«, če ne bodo plesali tako, kakor jim piska italijanska nacionalistična pišeal. In to bi hoteli imenovati svobodo j političnega uvel javi jenja! Kjer je njun' prav, bodi kompromis; kjer pa njim kaže ; drugače, hočejo boj, prihajajo z grožnjami in nam grozijo z bičem. Ali verujejo naj nam, da je to najslabša metoda. O tem bi jih bila morala že poučiti vsa izkustva izza dobe zasedbe in po aneksiji. Grožnja s pestjo ne blaži, ne pomirja duhov, ne ustvarja dobrega razpoloženja, ampak greni duhove in izziva odpor. To naj si zapomnijo gospodai Škol Angelo Bartolomasi, Došla nam je i vest, da je presvitli škof tržažko-koprski Angelo Bartolomasi odšel na večmesečen dopust, da si okrepi zrahljano zdravje. Sveta stolica je imenovala generalnega vikarja dra. Karla iMecchia za apostolskega upravitelja tržaško - koprske škofije. Širijo pa se tudi glasovi, da se škof Bartolomasi ne povrne več v to škofijo. Otvoritev istrskega izrednega pokrajinskega odbora. Včeraj se je vršila otvoritvena seja izrednega istrskega pokrajinskega odbora. Zastopniki raznih italijanskih strank, med katere so bila porazdeljena skoraj vsa mesta v pokrajinskem odboru, so z vdanostnimi izjavami obljubljali zvestobo italijanski vladarski hiši. Odv. Giannoni jc zastopal generalnega civilnega komisarja, predsedništvo pa jc imel odv. Chersich. Vladni zastopnik odv. Giannoni je opozarjal odbor na težke naloge, ki ga čakajo, predsednik odv, Chersich na velikanske potrebe istrske dežele, refornristični socialisti in »popolari« so svečano obljubljali svoje sodelovanje, fašisti so se pritoževali, da imajo v odboru še premalo zastopnikov, a vsi skupaj so se zvečer zabavali v hotelu Riviera ob zvokih poreške godbe. Jugoslovensko ljudstvo v Istri je bilo, seveda, kakor povsod prikrajšano tudi v tem odboru. Vrgli so mu iz svoje bogato obložene mize par mrvic. Detla Torretfa proti svojeicu loodcaskemu poslanik«. V četrtkovi številki smo se bavili z nekim člankom, ki je, bil očividno inspiriran fz Lcralona in ki so ga priobCilt laški listi. V lom članku se je razkrilo nesoglasje v vodilnih krogih italijanske politike glede gospodarske vzposiave Srednje Evrope, kakor jo je predlagal Lloyd George. Ministrski predsednik Bonomi in njegov finančni minister da sta se strinjala z numerovano akcijo-, dočim ji je bil minister za vnanje stvari Della Torretta odločno nasproten. Članek je poudarjal, da v Londonu ne morejo nikakor razumeli te politike Della Torretta, dečim je nam dobro razumljiva, ker jasno vidimo, kalif činitelji vplivajo na mišljenje in delovanje gospoda mi&i-stra za zunanje stvari. Ta zakuKsni dogodek se fe siccr poravnal na zunaj s tem, da je Della Tcrretta o^.šci skupnoi z I3onomijem v Cannes, Tcda zdi se, da bodo sledile temu razkritja diplomatične posledice. Zadnje rimske vesti javljajo namreč, da bo mora! italijanski poslanik v Londonu, De Martino zapustiti svoje mesto, ker se njemu pripisuje omenjena časnikarska j>oteza proti Della Torretti. Ta primer kaže, da naloga italijanskih diplomatov v inozemstvu ne more biti n*č kaj prijetna, ko pač državniki sami niso v skladu med seboj. To pa prihaja od tod, ker je zunanja politika še vedno preveč pod vplivom notranje vojne duševnosli. Spremembe na pokopališču. Municipij javlja: Vrste 16., 17., 18., 19., 20. in 21. XI. oddelka pokopališča pri Sv. Ani se bodo dale na Tazpolago, Pravni nasledniki tamka> pokopanih si lahko vzamejo spominske kamne. Nakaznice se dobijo na municipiju (IX. odd.) S 1, marca zapadejo kamni občini. Od rada. V četrtek, dne 19, t. m. se bo vršila redna krožkova seja točno ob 20. uri v navadnih prostorih. Poživljamo člane, da se le seje polnoštevil-no udeleže. — Tajnik. Mladinsko društvo <'Prosvettt» (podružnica sv. Jakob) naznanja, da se prireditev prošle* nedeljo v Skednju, ni mogla vršiti vslcd prepo- fedi s stran: oblasti. Prireditev se je odložila aa nedoločen čas. — Odbor mladinskega društva »Prosvetni-*. Pokrajinski shod fsšistovske stranke. Preteklo sobota se je vršil tu v Trstu pokrajinski sTaOd fašistomske stranke. Glavni govorniki so bili poslanec Giunta, poslanec Banelli in po-, slanec De S' efani. Vsi so zahtevali odpravo J osrednjega ujada za nove pokrajine ter so sej izrazili proti avtonomiji za naše dežele. Shod; je enoglasno sprejel resolucijo, v kateri se fa-Sislovski poslanci pozivajo, naj se zavzamejo za to, da se osrednji urad odpravi in da se čim prej raztegne veljavnost italijanskih zakonov tudi na nove pokrajine. Resolucija naglasa, da bi bila avtonomija novih pokrajin v političnem oziru nevarna. Dramatični odsek mladinskega društva «Pro-sveia» ima danes, zvečer ob 19. uri in pol sestanek v navadnih prosiorih. ■— Vodstvo*. Iz tržaškega iivSienla Roparski umor v menjalnici Bolalfio. Kakor blisk se je raznesla včeraj popoldne po mestu strahovita vest — ki nas spominja na grozen umor v menjalnici Davanzo, da so se pojavili štirje oboroženi zločinci, umorili z dvema streloma mladega Bankirja Bolaffia ter na to pobegnili z javnim avtomobilom ki jih je čakal v ulici S. Nicolo, Pretresljiva vest je vzbudila med občinstvom veliko ogorčenje. Po mestu sc ne govori o drugem nego o roparskem umoru, ki je bil izvršen z največjo predrznostjo pri belem dnevu, v sredini mesta, kjer je promet najživahnejši. t 5 ? Kakor rečena se nahaja v ulici Dante Ali-ghieri menjalnica Bola£fio, v kateri so urado-vale tri osebe, in sicer lastnikov sin Ezio, 60 letni Jakob Zaccutti in uradnik Renat Cesa-r.eDi. Bilo je okoli pol ene. V menjalnici so se nahajali sami omenjeni trije uslužbenci. Na-krat se odpro na tihem vrata menjalnice in v njo stopijo eden za drugim štirje elegantno oblečeni neznanci. Takoj so potegnili iz Žepa samokrese. — Ostanite na mestu! — je dejal eden izmed neznancev — star kakih trideset let, kostanjevih las — v tržaškem narečju. Par trenutkov pozneje, je splezal opisani tolovaj skozi okcnce na mizi, planil je na bankirja Ezij'a, ga prijel za vrat in mu nastavil samokres na prsi. Pri tem je hotel bankir seči v žep po samokres. Ta kretnja je prestrašila zločinca in ustrelil je dvakrat proti bankirju, ki se je zgrudil okrvavljen na tla in je bil takoj mrtev. Na to je zločinec odprl železno blagajno, ki je bila priprta, in vrgel iz nje kup bankovcev, listin in pisem. Ne ve se, če jih jc utegnil spraviti v žep, kajti pred menjalnico« so sc že začeli zbirati ljudje, ki so jih privabili streli. Ko je stal omenjeni tolovaji pred bankirjem, so ostali trije tolovaji, ki so ostali to-stran menjalnice, zagrabili Zacccttija — ki je stal slučajno tudi to-stran menjalnice, — in ga vrgli ob tla. Nastalo je med starčkom, ki se je branil, in tolovaji kratko ruvanje. Kakor rečeno, so se zunaj na ulici bili že začeli zbirati ljudje. Ko so videli tolovaji, da so v krajni nevarnosti, so zapustili menjalnico s samokresi v rokah. Dva preoblečena kr. stražnika, ki sta se nahajala v bližini menjalnice, sta videla tolovaje, ki so stopali hitrih korakov proti ulici S, Nicol6, Stražnika sla dohitela enega tolovaja in ga prijela. Nastala je borba. V tem hipu pride za stražnikoma drug tolovaj in ustreli šestkrat proti njima. Stražnika sta se zgrudila nezavestna na tla, rešeni tolovaj in njegov tovariš sta pa na to drvela po ulici S. Nfcolo, kjer sta stopila v javni avtomobil št. 33, ki jih je čakal z ostalima dvema tolovajema, in so se odpeljali ne ve se kam, (Govorilo se je, da so izstopili vsi 4 tolovaji v ulici Luigi Ricci. NaS poročevalec je vpraSal tozadevno nekega komisarja v ulici S. Giovanni, ki je ravno zasliševal šoferja ki je prevaža! tolovaje, toda komisar mu je odgovoril, da ne more povedati ničesar radi tega, da ne izgubi policija sledi o tolovajih.) Neki brigadir in nekaj stražnikov je streljalo za avtomobilom ki je bil — kakor se je pozneje ugotovilo — na več krajih prevrtan. En tolovaj, ali celo dva sta bila ranjena, ker je bil sedež v avtomobilu poškropljen s krvjo. Vedar se ne ve za gotovo, ali sla bila tolovaja ranjena takrat, ko sla ju prijela stražnika, ali pa, ko sc je streljalo za avtomobilom. Kaj je izjavi) šofer. Šofer Josip Pechiar, ki je vozil hudodelce v javnem avtomobilu žt. 33 in ki se je pozneje sam prijavil na policijskem komisariatu v ulici S. Giovanni, je izjavil, da so stopili v njegov avtomobil štirje neznanci in mu naročili, naj jih pelje v ulico S. Nicolo, Ko so» izvršili hudodelstvo, so zopet stopili v avtomobil ui eden izmed njih je zagrozil šoferju: »Odpelji takoj, sicer te ustrelim!* ♦ • ♦ Uradnik pri »Eri Nuovi* »Tust Popazzi je hotel ustaviti enega tolovaja, ko je ravno skočil na avtomobil. Toda pri tem bi bil kmalu našel smrt. Tolovaj je namreč ustrelil proti njemu in ga k sreči samo lahko ranil v ramo. Policija marljivo zasleduje tolovaje. Toda do hipa, ko to pišemo, ni o njih ne duha ne sluha. Govorilo se je sicer, da so jih aretirali v Barko vi jah, a to ne odgovarja resnici. Maščevanje iz službe odpuščenega nočaega čuvaja. — Ustreli! petkrat proti tvojemu kontrolorju. Nekako pred desetimi večeri je bil nočni Čuvaj Zaccaria, kakor po navadi v službi v prosti luki, Toda ob gotovem času ga je premagal šen. Pozabil je, da je v službi in je šel pred gostilno *A1 Conte Rotta^, kjer je sladko zaspal. Okoli polnoči fe še! slučajno mimoi omenjene gostilne kontrolor nočnih čuvajev! Fran Marusič, stanujoč v Rojanu-S. Ermacora j št, 241, ki je bil namenjen v prosto luko, da se prepriča, ali vršijo nočni čuvaji v redu svojo 1 službo. Ko je zagledal spečega čuvaja, je stopil k njemu, ga je zbudil in mu dejal: — Vi spite tu, mesto da bi vršili službo v • luki, pri železniških vozovih. Še enkrat naj [ Vas zasačim, da spite, ko ste v služb:, potem bom ukrenil potrebne korake. Tri dni potem je spal nočni čuvaj zopet pred isto gostilno. Prišel je kontrolor, ga je zbudil in mu je povedal, da* ga bo naznanil predstojnikom. — Gospod kontrolor ne napravile mi te nesreče — je rekel čuvaj kontrolorju, ki je Že odhajal. Drugi dan je vložil kontrolor ovadbo proti nevestnemu čuvaju. Vodstvo je še isti dan odpustilo nočnega čuvaja Zaccario iz službe. Radi tega je sklenil prizadeti, da se bo maščeval nad kontrolorjem. Tako je tudi Storil. Bila je nedelja. Par minut po polnoči je pri-vozil kontrolor Marusič s kolesom v prosto luko. Dospel je pred Lloydov hangar. Tedaj planejo1 pred njega trije možje, med njimi iz slož-be odpuščeni Zaccaria, ki je dejal kontrolorju: •— Sedaj Te bomo končali! In vsi trije so planili na kotrolorja in ga vrgli ob tla. Na to je potegnil čuvaj iz žepa samokres in usi&slil proti kontrolorju. Prvi strel ga ni zadel. Kontrolor je vstal, da bi se | branil. Toda v tem hipu je ustrelil čuvaj vdru-gič in je zadel Marusiča v glavo. Nato so vsi trije pobegnili (zbali so se namreč dveh nočnih čuvajev, ki sta jim šla naproti). Prej pa je čuvaj oddal proti kontrolorju še tri strele. Takoj sta bila pri ranjencu omenjena dva čuvaja, dva pomorska stražnika in glavni kontrolor. Ta poslednji je vprašal ranjenca, kdo ga je ranil. — Zaccaria me [e ranil — je odgovoril Marusič, Par minut po tem dogodku je prišel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, dal ranjencu prvo pomoč ter ga dal nato odpeljati v bolnišnico. Policija išče ranilca in njegova sokrivca. Vasti x Goriškega Nemški rut. K poročilu o dejanju v Nemškem Rutu, da je bil neki Kemperle Frančišek ranjen ravno na Silvestrov večer, dodajamo, da ranjeni ni sam zakrivil napada, ampak ga je napadel neki Kusterle Ivan z nožem, potem ko je že drughn grozil in ga je ranil v spodnji del života, v mehur, tako močno, da so ga morali prepeljati v goriško bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je bil operiran. Kusterle Ivana so odpeljali v ječo. — Taki slučaji tvorijo žalostna in sramotna poglavja po nažih gorskih vaseh'. Kdaj bomo prišli tako daleč, da sc fantje ne bodo klali med «eboj iz same pijanosti in korajže. To je samo znak neoiike, ki nam pred svetom močno škoduje. Moderni otroci* Neki videmski list poroča, da je izginil iz neke ugledne družine v Gorici 16 letni sinček, ki se še ni vrnil. Ker je bil nadebudni sin vpisan med fašiste, upajo stariši, da gre samo za kako ekspedicijo in se sin povrne. — No, mi tudi upamo to. Vendar ne strpimo, da bi ne pomilovali današnjih stari-šev, ki ne morejo vedeti niljoli, ali je sin ponesrečil, ali se je zgodil zločin, ali je pobegnil v Ameriko, ali pa se nahaja samo na ekspediciji. , Truden življenja je bil postal neki privatni uradnik Cociancig 145 let star, ki stanuje na Verdijevem tekaliSču. Pil je sublimat, in hotel v dnu kozarca zagledati onostran življenja. Pa ga je ščipalo po trebuhu, da je začel stokati in prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu iz-prali želodec in možu vzeli za zdaj priliko, da bi se ločil od sveta. Vzrok poiskusa samomora so bile družinske razmere, , Kozane. Iz Kozane nam poročajo, da je priredilo ondotno bralno društvo na novega leta ' dan v novozidani dvorani g. Debenjaka lepo I veselico z izbranim sporedom. Novi oder je 1 prav lep. Udeležba je bila velika. Kozanski pevski zbor je lepo proizvajal svoje nanovo naštudirane pesmi, tudi igralci in igralke so. v spicino zadovolfnost dooro izpolnili svojo nalego, — Kozanska mladina, le tako naprej, da bomo imeli priliko videti še mnogokrat kaj lepega! «Mladika» št 23—24 je dotiskana in se začenja razpošiljati, V tiskarni se je bila zakasnila, naj čitatelji oproste. S tem zvezkom sta dokončani zanimivi povesti « Vampir* in «V Smr!inju», ki zavzemata to pot skoraj nad pol zvezka. Prva številka novega letnika se pripravlja. Pri poiti. Nekateri se pritožujejo, da jc tre-; ba za to, da se odpošlje kako priporočeno I pismo iz Gorice, čakati na pošti cele pol ure in še več. To je ob določenih časih dneva popolnoma res. Na pošti sta namreč dve okenci, pri teh dveh oddaš lahko priporočeno in ekspresno pismo, pri teh prodajajo tudi poštne znamke in druge poštne vrednoftnl. Za to prodajo bi morali nastaviti kako drrto moč. da bi ljudje prej opravili Svoje delo. Sploh je sitno, i da ima znamke na razpolago samo pošta in se [dobijo le malokje drugje. Poleg-tega bi pa bilo ; res že enkrat potreba, potreba, da se ustanovi za severni del mesta poseben poštni urad, kot je bU pred vojno, da bi ne bilo treba hoditi tako daleč do glavne pošte, ob enem pa bi se tudi delo na glavni pošti razbremenilo in bi občinstvo prišlo prej na vrsto. Naj bi se te želje meščanov že vendar enkrat vpoitevale Naročaite In Sirite I . „EDINOST" _______________ PODLISTEK__ KAPITAN MARKVAT Leteli Hoiandec Roman («) ' Ah, ta soba je kakor zaklela. Kaj se bo yse še tu notri zgodilo? > * Upajmo, da ničesar,w je odvrnila Amina, «tudi se mi ne zdi vse tako grozno. Toda ko je stal ta stari mož, ki je postal žrtev lastre za-hrbtnosti, ob tvoji postelji — vsaka njegova poteza na licu je izražala prijateljsko dobrohotnost — Lq ti ponudil čašo — to je bil začetek groze,» je Amina trepetajoče pristavila, ♦ki me bo še dolgo vznemirjala,* Bog mu odpusti, kot mu odpuščam tudi jaz,» je odvrnil Filip, vzdignil truplo in ga ponesel po stopnicah v zdravnikovo sobo. -Gledati morava, da bodo mislili ljudje, da je umrl v svoji postelji in naravne smrti,» je rekla Amina, «Moj ponos ne prenese tega, da bi bil ta zločin razglašen in, da bi me imeli za hčer zločinca I O, Filip!« Amina se je vsedla vsa potrta in začela jo» katL Njen mož jo je ravno hotel potolažiti, ko je potrkal pater Seyscn. Filip je tekel po stopnicah odpirat, «Dcbro jutro, sin moj. Kako gre bolniku 7» «Je že prestal, oče.» •učar, Merče št. 22 pri Sežani. 80 SPALNE sobe, kuhinje, pisarnico, jedilno sobo, stolice za gostilno in dr, se prodaja v via Udine 25, skladišče. 81 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem odprl prodajalno vseh mrtvaških potrebščin. Preskrbujem vsakovrstne napise na vence po konkurenčnih ccnah. Pozor na naslov. Taučar Ivan, Dutovlje 112, 82 MEBLIRANO SOBICO išče železničar v Ro-| . janu ali v bližini. Naslov pri upravništvu. 71 j BRIVSKI POMOČNIK išče mesta. Nastopi | lahko takoj. Pojasnila daja brivnica na Op-j činah 196. 72 UČITELJ ali profesor za plesne vaje se išče. Ponudbe s zahtevami pod Maruška 19» na upravništvo, 74 SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo. Valdirivo št, 36, II, 31 POZOR! Hišo, gospodarsko poslopje, 2 njivi m gozd prodam bliza Ljubljane za 160.000 kron, F, Cvek, Kamnik, 64 HIŠO z gostilno, trafiko in zemljiščem prodam po ugodni ceni. Ponudbe pod '^Bodočnost 1922- na upravništvo ^Edinosti >. 42 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S, Francesco 15, II, 50 ■ !■■!■■ »Mil...................................III l il I|| II h IT STEKLENE ŠIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba ra dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št, 3 (Iiotel Europa) telefoni 44-23, 55 NOVA PRODAJALNA mrtv*žk:h potrebščin1 se je odprla v Dutovljah št 111. Cene naj* zmernejše, Prinoroča se Anton Lab, lastnik. 63 KROJACNICA Avgust Stular, uL S. Francesco D'Assisi št. 31, llf. nad. je edina dobrozp la krojačnica v Trstu. 23 NOVE POSTELJE iz trdcgalesa L 1C0.—, vzmeti 55.—; žimn»ce 40.—, sjmivaliuki. ccčae omarice, chiiioniers, spalne sobe od L 1000 dalje. Fonderia 12, I. desno. KUPUJEM dnevno cunje čiste, bele in barvane, morsko travo in iiaio, kakor tudi volno vsake vrste ter plačujem po najvišjih cenah. Cohen, Solitario 1. 67 ZLATO in er«^rne l;ron« rlc5.ni refi kot dru