r^l A O	XT /k in>i\T\ A	CS^^srS/1
M * Zcdinjenih^drzavah. fl	g | ^ /% ^ l^j f\ fl 111/%	I in the United Stat« * li
flf Velja za vse teto... $3.00 *	\*M JLiXjlkJ JL ^ JL	S) , > ""T
m t t n Ann" - -i S	- ^^ ^^	lit Issued every day except m
Ima 10.000 naročnikov:- fil	* * \	0«j jtti-j i=®
IeeS^b^O^bI	list slovenskih delavcev v Ameriki	|
TELEFON FttAEK«; 4C87 CORTLANDT.	Entered ai Becond-Cla« Matter, geptember II, 1808, »I the Port Office at New York, N, Y„ mnto the Act of Ccrngm, of March 1, 187», TELEFON PISARNE; 4<587 COMULND%
NO. 208. - ŠTEV. 208.	NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 3, 1915. - PETEK, 3. SEPTEMBRA,	" VOLUME XXHI. - LETNIK XXHL
ZUNANJE UTRDBE GRQDNA SO PADLE,
NEMŠKE GETE ZAVZELE MESTO BRODI.
RUSI SE NA CELI ČRTI UMIKAJO. — V BOJIH SE NAJBOLJ ODLIKUJE HINDENBURGOVA ARMADA. — SITUACIJA NA GALIPOLISU. — ŠTIRIDNEVNA BITKA. — FRANCOZI SO POTOPILI ŠTIRI TURŠKE PARNIKE. — POGODBA MED GRŠKO IN ZAVEZNIKI. — POGAJANJA MED BOLGARI IN TURKI SE BODO V KRATKEM ZAČELA. — MADŽARSKO-HRVAŠKA DE-PUTACIJA PRI AVSTRIJSKEM CESARJU. — NA VZHODNEM BOJIŠČU JE POLOŽAJ NEIZPREMENJEN. ..,
Rusko poročilo.
Petrograd, Rusija, 2. septembra. Danes j«' bilo uradno razglašeno, (iti so rusko čete zapustile neko u-tnlbo pri (irodnu ter da so so u maknili na desni breg reke Nje-men.
Ruski generalni štab poroča: — ViVraj se j<» umaknilo nekaj čet * na desni breg reke N j emeu.
Nemško poročilo.
Berlin, Nemčija, 'J. septembra. Vrhovno armadno vodstvo poroča : —
Armada generala Iliudenburga je zavzela vhs Carnoko, ki leži ol> železniški progi Vilna-Grodno. — l'ri Men-r-u, kakih 40 milj severno od Grudna, prav dobro napredujemo. SevernonemSki domobranski polki so zavzeli v rem j zunanje u-Irdbe trdnjave (i rodno. Posadko, ki j«> štela ">00 mož, so Nemei vjeli. Včeraj je vjela nemška armada ,'J7(K) mož in zaplenila veliko množino vojnega materijala.
Armada bavarskega princa pro-dira pri Bjelovješu. Ponoči je na padla Bavarce močna ruska posadka. ki se je p;i morala'po hudem boju umakniti.
Zavzetje Brodov.
Dunaj, Avstrija, 2. septembra. Na jugovzhodnem bojišču so hili K'usi na <-*• I i črti pohiti. Zavezniški armadi sta zasledovali sovražnika do Strv, vzhodno od mesta Brodi. Ko so so Rusi umikali, so zažgali za seboj vse vasi iu prepustili Nemcem vse svoje postojanke pri izlivu reke Strvpe v Se ret h.
Avstrijski generalni štab nazna nja:
V	vzhodnem delu Galicije se sovražnik na celi črti umika. Mesto Brodi je v naših rokah.
Šef ruskega generalnega štaba.
Petrograd, Rusija. 2. septembra. Danes je bilo uradno razglašeno, da je odstavljen general Januše-\ ič. šef generalnega štaba velikega kneza Nikolaja Nikojeviea.
Njegov naslednik je postal general Aleksijev. ki je bil dosedaj vrhovni poveljnik armad na seve-rozapadni fronti.
Ruski generali nesposobni.
Berlin, Nemčija. 2. septembra. Neki tukajšnji časopis je dobil iz Ženeve poročilo, da sta poslali zad nji čas Anglija in Francija v glavni stan ruske armade več generalov. ki so prevzeli vodstvo raznih oddelkov. Ruski generali .so popolnoma nezmožni in jih je bilo zadnji čas že veliko odstavljenih.
Situacija na Galipolisu. Carigrad, Turčija, 2. septembra. Danes je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo:
V	bližini Ked-il-Bahra je poskušalo sovražniško levo krilo razbiti naše postojanke, kar se mu pa ni posrečilo. Zaveznika sta se mora-la x silnimi izgubami Umakniti.
V	ponileljek se je približalo nekaj francoskih bojnih ladij vhodu v Dardanele. Ko so dospele bojne lailije v neposredno bližino, so jih začele obstreljevati naše obrežne baterije. Dve ali tri so bile tako poškodovane, do so si morale poiskati zavetja v varueni pristanišču.
Spor med zavetniki.
Berlin, Nemčija. 2. septembra. Iz privatnih poročil, ki so dospela v Pariz, je razvidno, da se angleški in francoski častniki vedno prepirajo, ter zvračajo pri vsakem neuspehu drug na drugega krivdo.
Francozi potopili štiri ladije.
Pariz, Francija, 2. septembra. — Uradno poročilo, ki je bilo danes j izdano, se glasi:
Ob Dardanelah je vladal zadnji , teden meseca avgusta popolen j mir. V severnem delu so si osvojili Angleži nekaj postojank in ) pognali sovražnika nazaj. Pred kratkim smo potopili štiri turške parnikc. ki so ogrožali zavezniške transportne ladije.
Turška zmaga.
Carigrad, Turčija. 2. septembra. I Uradno se naznanja: — Pri gori Sari Bahr se je vršila najbolj vroča bitka v sedanji vojni. Naši vojaki so se morali boriti z novo iz-krcanimi liovozelanskimi četami, ki so se silno hrabro obnašale, kljub temu se pa niso mogle u-stavljati naši premoči. Bitka je trajala štiri dni neprenehoma. — Večji del bitke se je vršil pod zemljo. Obe stranki sta hoteli zmagati, nikomur ni bilo več nič žal za življenje. Slednjič smo vdrli v so-vražniške strelne jarke in vnela se je borba na bajonet. Četrti dan zjutraj so se zavezniki umaknili. Vse bojišče je bilo na debelo pokrito z mrtveci.
Ogri in Hrvati.
Dunaj, Avstrija, 2. septembra. Danes je obiskalo cesarja Franca Jožefa v Shoenbrunnu 476 hrvaških in ogrskih poslancev. V sprejemno dvorano jih je pripeljal grof Tisza. ogrski ministrski predsednik. Ko je stopil cesar skozi vrata, so ga vsi navzoči navdušeno pozdravili.
Balkanske države.
Pariz, Francija, 2. septembra. — Atenski dopisnik Havas-agenture pravi, da so zavezniki in Grška podpisala pogodbo, ki obsega nekaj določb, glede uporabe grških pristanišč in trgovine.
Bolgarska in Turčija.
London, Anglija. 2. septembra. Reuterjeva pisarna je dobila iz Sofije sledeče poročilo:
31. avgusta so bila prekinjena pogajanja med Bolgarsko in Turčijo. Včeraj so se zastopniki Bolgarske vrnili v Carigrad, in pogajanja glede meje so se znova začela.
Vladni krogi so prepričani", da pogajanja ne bodo imela velikega uspeha, ker se je začela Bolgarska zadnji čas bolj zavzemati za zaveznike kakor pa za Turke.
Situacija na Portugalskem.
Pariz, Francija, 2. septembra. — S portugalske meje poročajo, da so vse osebe, katere so aretirali v Bragi prepeljali v Oporto, kjer se bodo morale zagovarjati zaradi ve-leizdaje. V C'axias so poskušali u-staši razdejati nekaj vojašnic, pa so jih vojaki še pravočasno pregnati. Vlada se ne meni veliko za ustaše, kljub temu je pa izdala povelje, da naj se vsakega, ki bi se preveč približal vojašnici ali kakemu vladnemu poslopju, brezpogojno ustreli.
Prostovoljno zvišanje pbč.
Franklin, Pa., 2. septembra — Colburn Machine Tool Co. je do-
olila včeraj svojim 250 uslužbencem desetodstotno zvišanje plače. Uradniki družbe zatrjujejo, da ni prevzela družba nika-k:h vojnih naročili To je že druga družba v tem kraju, ki jo pio-čtr\ oljno tekom enega meseca zvišala svojim ustuznencem plačo. —
Z zapadnih bojišč. Nemci zopet uspešni.
Iz Berlina se poroča, da so zavzeli Nemci v Vcgezih ozemlje, katero so preje izgubili.
BOJI ARTILERIJE.
Ostri artilerijski boji so bili značilni za včerajšni dan. Izstreljen francoski aeroplan.
Berlin, Nemčija, 2. septembra. Poročilo glavnega nemškega stana vsebuje vest, da so Nemci vzeli nazaj pozicije v Vogezih, severno od Muenster, katere so izgubili v bojih od 18. do 23. avgusta. Stem je bojna črta Lingekopf-Barren-kopf zopet v rokah Nemcev. Vse protinaskoke Francozov se je odbilo. 72 francoskih planincev je prišlo v jetništvo in zaplenilo se je tri strojne puške.
Severozapadno od Verduna je neki nemški letalec izstrelil iz zraka neki francoski aeroplan.
Pariško poročilo.
Pariz, Francija, 2. septembra. V oficijelnem popoldanskem poročilu se glasi, da se je izvojevalo v«bližini Souchcz boje z ročnimi granatami in da je bila artilerija aktivna pri Neuville in Roye.
V Belgiji je odgovarjala francoska artilerija na ogenj Nemcev proti Nieuport ter druge točke. Glasom večernega poročila je bil francoski ogenj uspešen.
Nemci so metali požigalne bombe na Soissons. Na tem mestu ter med rekama Oise in Aisne se je vršilo obojestransko ostro obstreljevanje. Istotako se poroča o ka-nonadah v Argonih, v Lotaringiji in v Vogezih.
Bojne ladije proti obrežnim baterijam.
Berlin, Nemčija, 2. septembra. Poročila iz holaiidskih virov pravijo. da so se približale angleške bojne ladije, ki so naskočile Zee-bruegge, pod zaščito goste megle obali ter se spustile z nemškimi obrežnimi baterijami v boj, ki je trajal cele štiri ure.
Neki belgijski list, ki izhaja na Holandskem, je sporočil svojim čitateljem, da je prišlo veliko angleško brodovje, ki bo oprostilo Belgijo.
Obstreljevanje vojašnice.
Amsterdam, Holandsko, 2. septembra. — Neki francoski letalec je obstreljeval danes vojašnice v Etterbeek, nekem predmestju Bruselja. Poroča se, da je bilo ubitih veliko nemških vojakov.
Parnik "Savona" pctopljen.
London, Anglija. 2. septembra. Angleški parnik "Savona", vsebujoč 1180 ton, je bil potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. Pogreša se tri člane posadke.
Izjava nemške admiralitete glede pomorske bitke.
Berlin, Nemčija, 2. septembra. Vsled izjave angleškega poslanika v Bukarešti, da je potop neke angleške križarke in enega rušil-ea nemška izmišljotina, je bila nemška admiraliteta prisiljena objaviti nadaljne posameznosti glede morske bitke pri Juetlandu dne 17. avgusta. Admiraliteta pravi, da so bile angleške bojne ladije vsled napada nemških tor-pednih čolnov popolnoma presenečene. Neka križarka "Aurora" razreda se je potopila tekom štirih minut, dočim je rušilee takoj izginil v valovih, kakor hitro ga je zadel nemški torpedo.
Šesti carinski urad na Haiti — zavzet.
Washington, D. C., 2. septembra. — Kompanija mornariških vojakov je zasedla carinski urad v Petit Goaye, Haiti. Mornariške vojake se je izkrcalo z ladije "Eagle" ter je sporočil to državnemu departmentu podadmiral Caperton. To je Že Sesti earinski UTtd na Haiti, katerega so zasedle ameriške Čete.	'
Žena v kompletu pri umoru soproga,
Žena ustreljenega dr. Mohra je baje najela tri črnce, ki so streljali na zdravnika.
ZA $5000.
Trije prijeti črnci so potrdili to, a žena zanikuje vsako sokrivdo pri umoru.
Providence, R. L, 2. septembra. Mrs. Elisabeth Tiffany Mohr, --soproga dr. Franklin Mohra, ki j" bil na smrt obstreljen. ko s; je peljal z Miss Emily G Burger v avtomobilu po Barrington Road, je bila danes zjutraj aretirana vsled suma. da je započela ena to hudodelstvo. Trije črnci neki Geo. Ilealis, šofer dr. Mohra-. Ilenrv Spell man in CVeil Brown so sporočili policij?, da jih je najela Mrs. Mohr, da ubijejo zdravnika in njegovo asiftentinjo. — Brown in Heal is naj bi baje dobila po $2000. Spellmau pa $1000. Mrs. Mohr je zanikala v^e navedbe črncev.
Črnci so izjavili, da so sc sesta li z Mrs. Mohr v Newport in Providence na posvetovanje in da se je ob neki priliki posln::'la Al rs. Mohr svojega desetletnega sina kot sla, ki je nesel Brown u neko p,.9mo.
Zadnje posvetovanje se je vr-Š-lo v ponedeljek zvečer v liisi Mrs. Mohr, na katerem se je sklenilo, da se izvrši umor v torek zvečer, ko se je peljal zdravnik, kot običajno, s svojo spremljevalko po Barrington Road.
Spellman je sporočil policiji, da je dvakrat streljal na zdravnika, dočim je oddal Brown dva strela na Miss Burger. Slednja se je nahajala v Rhode Island bolnici ter bo okrevala, dočim je zdravnik podlegel ranam.
Mrs. Mohr je stara nekako 38 iet ter kaže občudovanja vredno mirnost. "Nobene ideje nimam, kdo je izvršil to hudodelstvo", je rekla. "Kelih mojega trpljenja je sedaj napolnjen do vrha."
Mrs. Mohr se je prevedlo v zapor pod obtožbo, da je zasnovala umor.
Požar na parniku,
Glasi se, da gori parnik "Rotterdam" Holland-Amerika črte. Nepotrjene vesti.
Amsterdam, Holandsko, 2. septembra. — Poroča se, da se nahaja parnik "Rotterdam" llolland-Amerika črte v plamenih. Požar je baje izbruhnil vsled prevelike vročine v tovoru bombaža.
London, Anglija, 2. septembra. Večerna poročila potrjujejo vest, da se nahaja parnik "Rotterdam" v plamenih. Poroča se nadalje, da se je izkrcalo vse potnike v Amsterdamu. Odredilo se je vse potrebno, da se omeji požar.
V	newyorskem uradu Holland-Amerika črte niso dobili do včeraj zvečer še nikaka poročila o poročanem požaru na pamiku "Rotterdam". Tudi se je dvomilo, da se gre za "Rotterdam" ter se domneva, da je neki petrolej-ski parnik.
"Rotterdam" ni imel nobenega bombaža na krovu.
V	uradu črte so izjavili, da bi vsekakor dobili poročila, če bi parnik "Rotterdam" v resnici gorel. Izjavilo se je, da ne vzamejo parniki te črte na krov nika-kega vojnega kontrabanta, če prevažajo potnike. "Rotterdam" je imel razven 205 potnikov na krovu splošni tovor, ki je bil naslovljen na holandsko vlado.
7
Vihar iz juga.
Washington, D. C., 2. sep em-bia. — Iz Karaibskega morja jjri-haja vihar, o katerem se domne va. da bo najhujši v tem l?ti. — Svarila proti viharju se je postavilo ob celi atlantski obali, od Floride pa do Maine.	1
Rimski papež za mir« Wilson in Gibbons,
Kardinal Gibbons se je posvetoval s predsednikom Wilsonom ter državnim tajnikom Lansingom.
PREDLOG VATIKANA.
Domneva se, da namerava papež skupno z nevtralnimi uvesti mirovna pogajanja.
Washington. D. C.. 2. septembra. — Kardinal Gibbons, glavar katoliške cerkve v Združenih državah, je bil sprejet danes po poldne v Beli hiši ter je izročil predsedniku Wilson u poslanico papeža glede možnosti miru v Evropi. Pozneje se je posvetoval kardinal v isti zadevi z državnim tajnikom Laiipingom.
Po konferenci v Beli hiši je objavil kardinal, da je govoril s predsednikom glede možnosti sklepa miru in da je prinesel pred sedniku poslanico papeža. Natančne vsebine poslanice ni hotel objaviti. vendar pa se domneva, da ima papež dobro zasnovan načrt Icr da hoče sondirati nevtralne vlade jrlede uvedbe korakov, polom katerih bi se v Evropi zopet ustanovilo mir.
Časnikarskim poročevalcem, ki so ga pričakovali pred Belo hišo. je fekel kardinal, da bo mogel v par dneh več izjaviti glnde cele zadeve. Izjavil je. da je končana kontroverza med Združenimi državami ter Nemčijo jrlede podmorskih čolnov zelo koristna za stvar miru in da so prišle stem Združene države v položaj, da lahko dosti store za stvar miru.
Domneva se. da hoče napotiti papež nevtralne vlade, — da * kupno z Vatikanom delale za mir.
Zaznalo se je. da so predsednik in njegovi svetovalci proti temu. da bi se uvedlo v sedaniem času gibanje za mir. Najprvo se ie treba prepričati, če bi bili taki koraki dobrodošli za vojskujoče se na obeh straneh. V Washington1.! pa vedo, da si zavezniki za sedaj še ne želijo takih korakov.
V	katoliških krogih se j-» glasilo, da je nameraval papež potom predsednika Wilsona staviti predlog za premirje, tekom ka terega bi bile ustavljene vse vojne priprave ter bi se razpravljalo o možnih mirovnih pogajanjih.
Dasiravno je bil videti Gibbons precej optimističen, je za sedai malo vrjetno, da bi podvzele Zrfr. države kake korake, dokler bi se razmere v Evropi korenito ne izpremenile.
Odškodnina.
Madrid, Špansko, 2. septembra. Pri zavzetju Luetticha meseca avgusta lanskega leta so ubili Nemci tudi sedem španskih državljanov. Španska vlada je vložila oster protest in zahtevala od Nemčije odškodnino. Nemška vlada je izplača la vdovam pokojnikov $^8,000.
Bel kruh.
Berlin, Nemčija, 2. septembra. Z ozirom na to. da je v mestu zadostna množina pšenice, je sklenil mestni svet, da se bo začelo zopet peči bel kruh. K rženi moki se sme primešati trideset odstotkov pšenične moke.
Samomorilec.
V	neki hiši na 47. cesti, New-York, so našli 31-letnega Josipa Boardmana, ležečega v krvi. Nesrečnež si je bil prereza 1 vrat.
V	pismu, ki jra je naslovil na brata, je bilo .+15 in pristavek, tla želi prej, predno umre, poplačati svoj dolg.
Dr. Josip Goričar.
Naš rojak dr. Josip Goričar, bivši avstrijski konzul, se še Vedno nahaja na neki farmi v bližini New; Yorka in piše knjigo o intrigah, ki jih je uganjala Avstrija proti Slovanom. Prva knjiga je že končana in je izšla v New Yorku, drugo se bo tiskalo v Angliji. Rokopis ima že v rokah slavni angleški publicist in velik prijatelj Slovanov i Seaton Watson. Tretja knjiga bo! končana po preteku nekaj tednov.
Diplomatični migljaji glede bodočega miru.
V Washingtonu se glasi, da je stavila nemška vlada svoje pogoje za bodoči mir.
PROTI KONCESIJAM.
Angleži nočejo dovoliti izvoza blaga iz Nemčije, ki je bilo naročsno pred vojno.
Washington, D. C.. 2. septembra. — Tukaj se je danes sporočilo. da je glavni namen memoranda. katerega je izročil včeraj popoldne nemški poslanik državnemu departmentu, sodelovanje Združenih držav za uvedbo miru.
Pogoji Nemčije za mir so sle deči:
1.	Proglasitev Poljske neodvisnim kraljestvom, sestoječe iz rele Ruske-Poljske. dela avstrijske Poljske in še manjšega dela nemške Poljske.
2.	Absolutna svoboda na morju. zagotovljena potom nove mednarodne deklaracije pravic, katero bi podpisale vse mornariške države. Nemčija bo obljubila, da nikdar več ne ustanovi blokade s podmorskim čolni. Anglija mora obljubiti, da ne bo nikdar proglasila Severno morje tributar-nem vodovju.
H. Enake pravice in prostosti za Zide v vseh deželah, ki bi podpisale mirovno pogodbo.
4.	Avstro-Oprrski se dovoli nad-vTadajoči upliv nad balkanskimi državami.
5.	Besarabijo, ki je s*daj ruska provinca ob Črnem morju, se prepusti Rumunski.
6.	Belgijo se zopet ustanovi ter bo zajamčena njena neodvisnost in bodoča nevtralnost.
7.	Vse francosko ozemlje, katero ima v rokah Nemčija, se vrne Franciji.
8.	Del Alzacije. katero imajo v rokah Francozi, ostane pri nemškem cesarstvu.
9.	Nemčiji se vrne vse prek-morske kolonije, katere se ji je odvzelo tekom vojne.
10.	Nemčija dobi vojno odškodnino. da plača stroške svojih vojnih operacij.
Ta informacija, dasiravno ni o-ficijelna, prihaja od avtoritativne strani iz nemškega poslaništva. S te strani se je tudi izjavilo, -la niso zavezniki le odgovorni za izbruh te vojne, temveč tad i za vsako uro nadaljevanja te vojne.
Državni department pričakuje še bolj podrobnejših poročil irle-de vojevanja s podmorskimi čolni kot so bila navedena v brzojavki nemškega poslanika.
Angleško naziranje.
London, Anglija. 2. septembra Naziranje tukajšnega časopisja je. da pretirava Amerika v svoj? miroljubnosti važnost n^nških 1 oncesij. Opozarja se na to. -In se tičejo koncesije le porni.lkdi parnikov ter da ne vsebuj? ni-kake obljube, da se ne bo v bodoče brez svarila napad'c drugih parnikov.
Zveza angleške trgcvmsk« or-ri£iice je poslala v imenu kapi tanov in častnikov državnemu tajniku Lansingu čestitko, * kateri se pohvalno omenja flovcko liubne napore predsednika d:, varuje življenje nekombataniovna visokem morju.
Angleški trgovski kro?i protestirajo proti nameri londonske vlade, da se dovoli ameriškim importerjem dobiti blatro katero so naročili pred izbruhom, vojne.
Samomor. '
V New Yorku je izpila 27-Ietna manikuristinja Ema Heilbronn precejšnjo dozo subliinata živega srebra. Po preteku par ur je u-mrla.
Ženska volilna pravica.
Montgomery, Ala., 2. septembra. Senat države Alalame je zavrgel predlogo, ki določa, da bi zadobile' tudi ženske volilno pravico. —Za' predlogo je bilo deset glasov, pro-j ti pa 21.	1
Situacija v Mehiki, Boji z Mehikanci.
Ameriška patrulja je ustrelila mehiškega ustaša. — Trupli dveh A-merikancev so našli v jezeru.
VELIČASTEN POGREB.
Carranzi so baje zvesti vsi njegovi generali. — Poročilo, da je nastal spor, je neresnično.
Brownsville, Tex.. 2. septembra. Enajst milj od tukaj se je vnela včeraj ponoči vroča bitka med mehiškimi ustaši in nekim oddelkom ameriške obmejne straže. Mrtev je bil samo en Mehikanec, dočim A-merikanci niso imeli nikakih izgub.
Poročnik R. C. Morrov se je vzdignil s svojim zrakoplovom v vzrak in rekognosciral okolico. Ko se je vrnil, je izjavil, da ni videl nobenega sovražnika. Na ameriški vojaški zrakoplov, ki je plaval včeraj nad reko Rio Grande, je bilo oddanih kakih trideset strelov. Zrakoplov je ostal nepoškodovan. Proti večeru so našli ameriški vojaki na dnu m kega izsušenega jezera dva mrtva Amerikanea. Vsako truplo je bilo petnajstkrat preluknjano. Najbrže so ju banditi vjeli, privezali k drevesu in ustrelili.
El Paso, Tex.. 2. septembra. — Ko so pokopali generala Orozca se je udeležilo pogreba več tisoč Mehikancev. Krsto je stražil močan oddelek policije. Pogrebni obredi so se vršili v episkopalni cerkvi.
San Antonio, Tex., 2. septembra. R. V. Pesquiera odločno dement i-ra, da Carranzovi generali niso zadovoljni s svojim šefom. Vsa poročila, da namerava Obregon strmoglaviti Carranzo, so bila neresnična. Bivši Carranzov zastopnik pristavlja, da bi bil lahko Villa vesel in zadovoljen, če bi imel take pristaše, kakor jih ima njegov tekmec.
Governor Whitman.
Rochester, N. Y.. 2. septembra. Danes se je mudil tukaj governer države New York in si ogledal tukajšnjo industrijsko razstavo. —-Proti večeru se je vrnil v Albany.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne posiljatve v Avstrij« bodemo sprejemali kljub vojni ^ Italijo, pošta gre nemotljeno Dr©-ko HOLANDIJE in SKANDINAVIJI.
Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah.
Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlji sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po " Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in ong oseb«, kateri ne ima izplačati,
e e s e 3
K. S	K-	$
5.....KO ]20________1R.S0
10---- 160 ISO________20.15
15---- 2 40	140....	21.70
20---- 3.20 ISO________23.25
25---- 3.00 160________124 RO
30---- 4.75 170________2i.35
35.... 5 50	180 ...	27.00
40---- fi 30 100________20.15
45..,. 7.05	200....	31.00
50---- 7.75 2M)________38 75
55.... 8.60 300________40. ~0
60 ---- 9 40 350________F.4.25
65____ 10.15 400________62.00
70--------10.05 450________G;».75
75--------11.70 R00________77.50
80--------12 50 600________93 <>0
85--------13.25 700________108.50
00________11.05 800________124.00
100--------15.50	900____139 5(1
110________17.05	1000____154.00
Ker se cene sedaj Jako spremi* njajo, naj rojaki vedno gledajo ni naš oglas.
TV2DKA FRANK SAKSSS, 63 Ccrtlandt flt, K(« Torfc & %
em$ NARODA"
^H-venic Dally.) - ^•j o d Dublished by tfos
Publish!^ Ca
c * .<orpof atina.) c-AKSER. President o LOUiS BENEPIK, Treasurer. 4-
'""ac* af Business of the corporation and
addresses of above officers : i® Cortiandt Street, Borough of Man-natt&n, New York City, N. Y.
t* celo leto velja list za Ameriko in Can ado........................S3.00
•	pol leta....................... 1-50
•	t »to za meh to New York........ 4.00
1 1 pol leta r\ mesto Ne* York ... 2.00
Xfrropo ca vse Jeto...........4.60
"pol leta.............2.55
« ** "četrt leta............ 1.70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan icnemAi nedelj in praznikov.
•GLAS NARODA**
of the People") raised every day nrcept Sunday« t.n-j Holidays, ^obacriptioa yearly $3.00.
4d*Tti»ement or. ureemant
.>oy.'i br«t podpisa in osobno^ti te ne
pnobčujejo, Oewaa. J »- olfufovoii pošiljati po —
ifioney Order, frt kjjra aembi kraja naročnikov prosit . <ia se nam tudi prejanj*.
naznani, da hitre;« najdemo naslovnika.
L1« 'Jon in po%i!jatvam naredite ta naslov: ^CJUfcS NARODA"
»I Ccrtl»ii.lt St., New York City.
Teieica 4«jt«7.Cortlandt.
Časten mir.
Predsednika Wilsona vstrajno, nepopustljivo povdarjanje osnovnih prineipijev postave in elove-fanstva je prineslo časten mir iz kontroverze z Nemčijo.
Spomenica, katero je poslal nemški poslanik Bernstorff državnemu tajniku Lansingn, znaei po-polen sprejem ameriških žalitev od strani nemške vlade. Jamstvo je sledeče:
"Potniških parnikov se ne l>o potopilo od strani naših podmorskih čolnov brez svarila in brez varnosti za življenje nekombatantov, seveda \ slučaju, da parnjki ne skupijo ubežati ali se ustavljati."
'I'a obljuba vsebuje priznanje n;ieina vojskovanja s podmorskimi dni, za katerega se je vlada Združenih držav potezala izza februarja, ko je izdala nemška vlada svoj odlok.
Vrhovni sodnik White označuje popust Nemčije napram zahtevam predsednika "kot največji diplornatični uspeh Združenih držav v eni generaciji".
To in še več. Zmaga je slavna zmaga za Združene države, a posledice bo čutiti daleč preko mej Amerike. Predsednik Wilson je zepet uveljavil mednarodno pravo. On je dosegel, da je to pravo zopet živ in upoštevanja vreden faktor v zadevah od vojne preplavljenega sveta. Pokazal je, da ne more niti največja vojaška sila vse svetovne zgodovine trajno prezirati gotovih osnovnih prineipijev in to v času, ko je vse kazalo, da se je umaknilo pravo ana rhiji.
To je zmaga predsednika, a je tudi zmaga ameriškega naroda, koji u'a lojalna podpora in liladno-i krvnost sta omogočila to zmago. Zaupanje predsednika v narod se je izkazalo nič manj kot zaupanje naroda v predsednika.
Z uspešno uporabo mirnih metod. da se dovede Nemčijo do priznanja ameriškega pojmovanja pravic nevtralnih, so si pridobile Zd
ružene države nov sloves med narodi. To je sloves, katerega bi bilo nemogoče dobiti, če bi se slepo drlo v vojno, neglede na to. l<ar bi dosegle naše bojno ladije in naše armade v vojni.
To je moralna zmaga, ki v teh okoliščinah prekaša glede svoje ■trajne vrednosti za celo človeštvo a se, kar bi se eventuelno doseglo s silo. Ta uspeh pa se je doseglo, ker ni predsednik nikdar dovolil samemu sebi, da bi £a spravili iz tečaja prenapeteži, ki žele vojne na vsak način, ali oni, ki lio>čejo na vsak način obraniti mir. Predsednik jo do konca vstrajal pri svoji začrtani poti.
V sled uspeha predsednika Wilsona je ostal veljaven zakon, ki vlada razmerje narodov med seboj in katerega se je uveljavilo potom počasnega procesa civilizacije tekom stoletij. . YsJfU iste vstrajnpsti in dosled-
j
nosti pa tudi stoji republika pred svetom kot veliki varuh mednarodnega prava.
-o--i
Carranzo mora biti sram pred Nemčijo.
* * 1
* . 1
Kako krasna stvar, da imamo
v	teh težkili časih predsednika,
ki misli z možgani in s pljuči.
* ^ *
*
Kako bedasti so ameriški Nemci, se je izkazalo sedaj, ko je Nemčija privolila v zahteve Zdru-' ženib držav. Ti Nemci so namreč ( izjavljali, da se ne sme Nemčija • ukloniti nesramnim zahtevam predsednika.
Dopisi,
New York, N. Y. — Kakor je že večinoma znano, se je pretvoril naš tamburaški klub "Slovenka" pred par meseci v Dekliški izobraževalni klub "Slovenka", ki ima dva oddelka. Tamburaške-nm odseku se je prikiopil še šivalni krožeč. Društvo je svoj delokrog: s tem zelo povečalo in število članic se je znatno pomnožilo. Namen in pomen tega novega oddelka pove ime samo: seznaniti naša dekleta z vsemi umetnimi ženskimi ročnimi deli, kakor j šivanjem, vezenjem, pletenjem, kvačkanjem itd. Med dekleti je zapaziti precej zanimanja za to prekoristno stvar. Zbirajo se enkrat na teden k skupni šivalni uri. Pa tudi tamburašice ne drže rok križem. Dne 26. septembra nameravajo prirediti veliko po-1 poklansko zabavo v pritličju eer-j kve sv. Nikolaja, 135 2nd Street,1 New York. Program bo izvanred-' no zanimiv. Tamburašice nastopi-j jo v svoji uniformi — narodni noši s čepicami. Proizvajale bodo več krasnih novih komadov na t a mb urice. Dalje bodo nastopale posamezne članice s soli in dueti na glasovir. kakor tudi z dvospe-
vi	s spremljevanjem glasovirja. Tudi vrla "Domovina" bo zapela par pesmi, kakor se nam je deloma že obljubilo. Poleg bogatega koncerta prirede "Slovenke"' tudi dve šaljivi enodejanki s petjem, kar bo gotovo posebno zanimalo naše rojake. Natančnejši program sporočimo pozneje. Ker se bo vršila ta prireditev na nedeljo popoldan, upamo, da nas bodo Slovenci in Slovenke pose-tIIL v prav obilnem številu. Price-tek točno ob 5. uri popoldan. — Odbor.
Braddock, Pa. — Iver so iz te naselbine dopisi precej redki, sem jaz sklenil sporočiti nekoliko o tukajšnjih razmerah. Delavske razmere so tako dobre, da se včasih še delati naveličamo. Tovarne obratujejo s polno paro, veliko delavcev je dobilo delo. Sedaj se pač ne more nikdo pritoževati. — Ustanovili smo tudi samostojno društvo "Bled", ki prav dobro napreduje. Društvo ne bo samo podporno, ampak tudi pevsko, tamburaško in dramatično. V kratkem se bo vršila dramatična predstava. Seje imamo vsako prvo nedeljo v mesecu v stari hrvatski dvorani v Rankinu. Člane opozarjam, da naj se udeleže prihodnje seje, ker se bo pri tej priliki razdelilo pravilo in društvene knjižice. Sedaj se nudi vsakemu lepa prilika, da pristopi. Pristopnina je samo en dolar, mesečnina en dolar, bolni člani pa dobe po na teden. Člani se sprejemajo samo v starosti do 50. leta. Pozdrav! — F. Ponikvar, 843 Willow Way, Braddock, Pa.
Cheat Bridge, W. Va. — Zadnjič sem poročal iz Yelk, danes se pa nahajam zopet v drugem kraju v gozdu. V tukajšnji bližini so kar tri slovenske kampe, v katerih je do 250 naših rojakov. Cheat Bridge je znamenito, prav malo mestece. Leži v prijazni do- ; linici ob reki istega imena. V kampah se ni zadnji čas ničesar posebnega pripetilo. Omeniti mo- . ram samo, da so v prvi dobili krepkega sinčka, v drugi hčerko, v tretji je pa vse po< starem. Po i gozdu sem potoval z nekim zamorcem. Bal se ga nisem čisto j nič, kajti roko je imel odbito, no- < go pa strto, tako da je komaj hodil -za menoj. Siromak se je po- :
srečil v nekem rudniku. Pove- : dal mi je, da mu še največ poma- < gajo naši rojaki, drugorodei mu ; pa ničesar ne dajo, V bližini je ; mesto Durbin, v katerem sem se ]
tudi ustavil. Hotel sem obiskati ] rojaka Josipa Kratoveca, ki je i bolehal že devet tednov na vro- < činski bolezni. Ko sem prišel v 1 hišo, sem ga našel na smrtni po- i stelji. Doma je bil iz vasi Mlake t pri Sv. Trojici na Notranjskem, i V Elkins se nahaja, v bolnišnici i
i
i
rojak Matevž Prudie, ki se je vsekal. V isti bolnišnici je srečno prestal rojak Anton Zgonc operacijo na slepem črevesu. V Maling-ton boleha že dalj časa rojak L. Kocjan na mrzlici. Ko bo kaj no-, vega, bom že še sporočil. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam! — M. Pogorele.
; Posavček.
— Slika iz življenja. — -
I.
Oče so kleli, tepli me.
Mati nad mano jokali se,
Moji se mene sram'vali so.
Ptuji za mano kazali so.
Prešeren.
Kako krasna, kako veličastna je Sava s svojimi valovi z gorenjske strani proti ljubljanski ravnini in odtod dalje proti slovanskemu jugu. Nad Kranjem se ji je posrečilo izviti se gorskemu ob-jetju, s katerim tesno oklepajo skaloviti orjaki bist'-o reko, ovi-raje njen divji tok z obronki in strmim skalovjem. Toda naša Sava se zvija liki ogromen, gladek gad dalje in dalje in, povečana na svojih hudournih pritokih, narašča v srebrosvetli veletok.
Kolikokrat sem zrl zamišljen nate. bistra Sava, s čenovškega mostu in neprestano bi gledal na ta veličastni prizor, ki me spominja. kako minljivo in spreminlji-vo je vse človeško delovanje, mišljenje in čustvovanje na tem svetu.
S ki •ivnostno bobni Sava v so-j mraku, ko posvetijo nanjo svetle zvezde. Toda pod srebrosvetlim ! površjem je živahno življenje, ži-j vahneje morda od živalskega na I kopnem. Pod nje penečo gladino živi drugi svet, žive ribe in gibčne ribice, igrave in zaupne, pa tudi ujede, ki se bliskovito zaganjajo v svoje žrtve.
Silovito, veličastno dere Sava po pečinah in po orjaški strugi, in kar se položi vanjo, odnaša seboj : brode, deske, hlode, in često preplavlja in trga plodonosno polje in bregove slovenskemu kmetu. Ali .peneči valovi ne vprašajo: kdo si in odkod? Kdor se položi nanje, odneso ga ter ne vprašajo
po sprevodnem listu...
« « «
Bil je poletni večer leta IS**, tako čaroben, dražesten, mil večer. da bi bil zatisnil človek v pri-rodni blaženosti kar na veke oči. Solnce je zatonilo za polhovškimi gorami in zlatilo s svojimi zadnjimi žarki večerne oblačke, ki so obsevali v savski gladini od posavskega broda tja po ljubljanskem polju. Po cesti, ki vede od Tomačevega do Šmartna, je korakala mlada ženska, noseča v desni roki majhen kovčeg. tako-zvani "waterproof", in v levi na prsih skrbno zavito dete. Dospela je do Zaloga, na mesto, kjer pere Sava s svojimi valovi skoro prah s ceste. Že se mrači. Ženska se usede na bregu, položi kovčeg tik sebe, odgrne in zre na dete. Spi. Poljubi je in vzdihne. Malce posedi. Valovi šume po peščenem brodu. Dete, kakor bi se bilo zbudilo iz sanj, zeva, vzdihne in zopet zaspi. Ženska je zopet poljubi in globoko vzdihne. Na nočnem obzorju se prikazuje vedno več zvezdic, kakor bi hotele gledati radovedno, kaj dela ta ženska zvečer na savskem brodu.
"Vse zaman", de ona. "zgodit se mora! Odlašala sem dosti dolgo, dalje ne morem prenašati tega. Naposled bi me še kdo videl."
Umolkne in si podpre glavo v desnico. Rojil je v njej hud boj. Vzdrami se. ozre se okolu, odpre kovčeg in odgrne dete; na sebi je imelo samo srajčieo.
"Kaj dela neki zdaj tvoj oče?" šepeče spečemu detetu. "Laže ljubezen drugi, kakor je lagal meni! — Morda ima drugo ženo? — Je-li mlada in lepa, kakor sem bila jaz? — Možno, ko bi vedel o svojem otroku, da je deček, radostno bi ga vzel v naročje in čuval kot najdražji zaklad; krasen, ponosen je oče tvoj ! — ^Morda ga objema druga, ki si ga je kupila. Kje sta moja mladost in lepota, in kaj mi je še ostalo? Samo sramota, beda in obup. — Pripravi se torej, človeški črvieek, na pot. Bolje bo zate tu v vodi, nego na zemlji med ljudmi in v objetju matere svoje. Bolje, da ne poznaš ni bedne matere svoje, ni očeta, ni sveta. — Naj te li vržem v vodo? Ne, ljubček moj, Ne utopim te kakor mačko. Nočem te videti umirati. Umri, ko bom daleč od tebe! V istini, zaslužil bi biljšo usodo! Brez madeža si, samo na ročici imaš rdečo liso. Da bi bila
i . | tvoja mati soproga in šetala po,
krasnih sobanah, kakor je sanja-1 la še tedaj, ko je bila naša hiša najimevitejša v vsej okolici, poljubljala bi te iz ljubezni in celo iztrgala tlapam krvoločne tigre. Toda bolje je, da umreš. Bolelo bi me, ako bi moral hoditi kedaj od hiše do hiše, ako bi te podili od vasi do vasi, naposled pritirali v tvoj rojstni kraj, kjer bi paglavci in stare babure s prsti kazali in kričali nate: "Glejte, on-di vedo po odgonu sina tiste krasne in nekoč bogate Rezike!" Nikoli, ne zgodi se! Ljubim te, a v svoji obupnosti in opuščenosti že sama ne vem, kaj delam! Kaj me niso sramotno pognali iz vasi ? O, mati. mati, da bi še živela! Tu imaš križec na vrat v spomin po tvoji stari razni materi. Pravila je, da je blagoslovljen, in kedor ga nosi, ne umre silovite smrti. Jaz pa obdržim samo ta zlati pr-stanček, kateri mi je tvoj oče nataknil na prst še lani... "
Po tem samogovoru oprezno položi dete v odprti kovčeg, pokri-' je z ruto in položi na vodo.
"Z Bogom, ljubček moj!" vik-ne polglasno, zakrije si obličje z rokama in se obupno opoteče. Še enkrat se ozre nazaj po detetu, zajoče in izgine v nočni tmini...
In veselo pljuskajo valovi Save, kakor bi jih veselilo, da jim je izročila tako nežno breme. — Kovčeg plava dalje in dalje, a dete se ziblje navalovih sladkeje nego doma v zibeljki. Savski valovi veselo šume, kakor bi hoteli peti otročiču zibeljno pesem. Vedno dalje in dalje pluje ta čudna zibeli in je podobna samo še mali pičici. Kaj je to? Glej, utrnila se je ondi nad njo zvezdica, ugasnila — izginila je tudi zibeljka.
(Pride še.)
Pismo z bojišča.
Fr. Verhovar, poddesetnik pri pešpolku na. severnem bojišču, predsednik "Kresa" v Gradcu, je , pisal svojim sta riše m pri Sv. Petru na Medvedovem selu sledeče zanimivo pismo:
Naznanim Vam, da sem še vedno zdrav. Bogu se imam zahvaliti. da me je-še do danes obvaroval vsake nesreče; skoraj se čudim, da imamo pri naši sto t ni j i tako srečo, ker drugi včasih dosti trpijo. Naša stotnija je sedaj nekaj časa za rezervo, da nismo v bojni črti. Seveda, če je sila, moramo liitro na pomoč. Sedaj smo bili en mesec v bojni črti, ker smo Ruse precej daleč iztirali. Bojni okopi so tiste grape, v katere se skrijejo vojaki. Skopali smo si jame tako globoko, da se lahko po-koneu notri skrije, in taka je cela fronta. Sovražnik ima ravno tako napravljeno. Po nekaterih krajih smo blizu skupaj, drugod zopet bolj narazen, približno 1000 korakov. Seveda, če kateri kje glavo ven pokaže, že streljajo po njem. Ponoči, ko se nič ne vidi, sme vojak iz jarkov. Postavijo se navadno predstraže, ki pazijo, če bi sovražnik nameraval napasti. Jaz sem bil vsak drugi večer na predstraži kot vodja. Artilerija je zadaj za nami in slrelja včasih tako dobro, da celo v jarke padajo granate in šrapneli. V teh slučaju je napadalec na slabšem, ker tisti, ki je v jarku, je zavarovan, tisti pa, ki napada, je na prostem. Kako pa hrana? Tukaj si tudi sami kuhamo, posebno črno kavo si kuhamo vsak dan v jarkih. Ponoči se nikoli ne sme spati, ker je nevarnost, da bi znal sovražnik napasti; če se spi, se spi samo podnevu. Podnevu je pa je zopet tako vroče, da je težko spati, toda če je človek utrujen, mora spati. Menažo dobimo vedno ponoči, ker podnevu ni mogoče kuhinjam blizu. Peremo si tudi sami. Sezuti se ne sme nikdo; če se sezuje. se mora hitro zopet obuti. Kaj pa uši? Tistih živalic ima vsak posten človek tukaj. Sedaj poletu se jih še kolikortoliko branimo, da jih še ni preveč, pa pozimi je slabše, ker se človek ne more oprati. Da bi le že enkrat bil vsemu temu konec! Nikdo si ne more predstavljati, kako hrepenimo po miru. ker smo že dosti vsi utrujeni, častniki in moštvo. 0e me še bo ljubi Bog zanaprej tako varoval, kot dosedaj. pa še imam upanje, da se še bomo videli. Pri sv. spovedi smo bili sedaj že dvakrat, ali drugače ne vemo za nobeden praznik, ker nam je vsak dan enak.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GIiAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. OR2AVAH. ______________ _
Nov nemški hidroaeroplan.
Lcndcn, Anglija, 1. septembra.' Poročevalec "Daily Mail" v In-terlaken pravi, da se preizkuša na Bodenskem jezeru nov nemški hidroaeroplan velikanskih dimenzij. Na tem hidroaeroplanu se bo baje lahko dvignilo v zrak dvajset mož.
Glavno mesto Kamenina ogroženo.
Pariz, Francija, 1. septembra. Kolonijalni minister je danes o-poldne naznanil, da bo kmalu padel v roke Francozov Jaundie,' glavno mesto nemške kolonije Kamenin v zapadni centralni A-friki. Nemci se umikajo v na-' sprotno smer ter najbrž ne bodo branili glavnega mesta, i i j Italijanske izgube v Tripolisu. j
| Iz Tripolisa se poroča, da so prvi borilci svete vojne že več ti-Uoč Italijanov od stražnih čet u-' bili. Italijani se držijo le še ob obrežju.
Garibaldi jeva zlata sablja utonila.
, "Berliner Tagblatt" poroča,! da je s križarko ''Giuseppe Gari-1 I bald i utonila tudi tisti zlata Ga-jribaldijeva sablja, ki so mu je i svoj čas darovali njegovi ameri-jški in angleški občudovalci.
i Dobra zemlja za • farme j
v Ssvifrart okraju r.arsdncjrn Michitra^a. Največje ozemlje nove zemlje na izbiro v michitranskera slavnem pasu sadefev in dettljc: prikladen zh splešno farinarstvo. živinorejo, mlekarstvo. sniJje-rejo. perutninarstvo i. t. d. $10 do Sj'0 ak«-r: naj-| bol:ša zemlja JI8 do S20 r.ker. SI0 do J50 na roko
Iter S5 do Sl>i mesečno za K' akrov ali letne ol.roke. V bližini iriišč Chicago. Detroit. Grand Rapids. Pišite za ilustrirani katalopr in mapo. Ti strani, zastonj. Vprašajte feiode cenenih izletov iz Toledo in Chicapo.
George V/. Swigarl.
lastnik, E. —1251 Firjt National Bank S dr., Cb-cago, 111.
NAZNANILO.
Rojakom širom Amerike naznanjam. da je Gregor Martincie, doma iz Otoka pri Ložu. zelo ponosen sam nase. toda vseeno pa sem ira le moral jaz za vse zalagati, da se je lažje sprehajal. Meni ni sicer toliko radi denarja, kakor pa radi tega, da se ta mlad fant, ki si jako veliko domišljuje, postopi mene starega moža nasmukati. Še celo čevlje mi je ta cepce odnesel. Rojake svarim, da se ga izogibajo, ker poleg vseh lumparij je še telesno nevaren. Neolikane« rabi celo uož ali kako drugo orodje. da doseže svoje svrhe. Govori prav sladko, brati 111 pisati pa ne zna.
Tony Wolf, Box 1<S4.	Shawmut, Pa.
Iščem svojega prijatelja JAKOBA JANEŽ. Doma je iz vasi Gornike pri Gabru. Prosim ga. da se mi javi, ali če kdo rojakov ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Frank Žagar, Sylvan, Ala.	(2-4—9)
HINAVSKI PRIJATELJ.
Kadar hočete kupiti liišo, notovo vprašate svojega prijatelja za dober svet, posebno, ee vam je znano, da ima ta vaš prijatelj kaj skušnje pri takili kupčijah. Dotični ]irij:iU>!j vam poroea. <{a ve, kako se mora celo stvar i urediti, namesto, da bi knj sroril. pa pravi, da 1»!» najprej poizvedel. Seveda. 011 gre najprej vprašat kakega čevljarja, potem pa greste vsi trije na banko. Tam vam ukažejo. da morate pripeljati tudi svoje soproge seboj. In nazadnje, ko je že vse končano, pridete k meni s pritožbo, da vam ni«> pogodbe tako spisali, kakor ste se dogovorili. Pridite zatorej v<lru:rič k meni. pralno greste kam druiram. Jaz sem prijatelj vsakega poštenjaka.
JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, O.
Tel. Central 6494 R.
EDINI SLOVENSKI KRO JAČ V PITTSBURGH-U,
PA. IN OKOLICI priporoča rojakom svojo moderno urejeno
KROJAČNICO,
v kateri izdeluje lepe in najmodernejše obleke.
S spoštovanjem
RUDOLF MESNAR,
5313 Butler St.. Pittsburgh, P«.
Jugoslovanska
Katol. Jedneta
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA, GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 312 Sterling Ave., Barberton Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOTUS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, 444—Cth St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽ1ŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash."
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn.
LOUTS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
____________Uredništvo G. N.
FARMA NA PRODAJ.
I 80 akrov dobre zemlje in vse gospodarsko poslopje, mlad vrt in čisti studenec pod hišno streho. 20 akrov je očiščenih, ostalo pa , pašnik in gozd. Skozi posestvo teče potok. 9 milj od mesta in železnice. Sosedje so Slovenci. Cena '$2400. — Geo. Kuss, R. 1, Mo-lalla, Oreg.	(1-3—9)
1 —- —---—
XA*I ZASTOPNIKI,
'Ltterl m- i^ooblaSCeni pobirati naroč .citto ta "Glas	ln knjige, ka-
;i.or tudi ta vse aruge v iulšo Btroko spadajoče posle:
J t-nny Lind. Ark. in okolica: Mlrbae' CLrar.
FraiiclMro, CaL: Jakob Loviln Denver, Colo.: Frank Skrabec. LssdviUe, Colo.: J«-irv Jamnlk. Ptwfolo, Colo.: Peter Cullg, J. U Rojtz, Frank Jauesh ln John Genu
Salida, Colo, in okolica: Liouia Co stello <Thp Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Aut. Snftich. Clinton, La<L: l^amDert Bolfll&r. Tndinnapolin. Jati.: AJnli» Liu d man Woodward, la. in okolico: Lukas Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. VcrblC. Offiesby, 111.: Macn. Hrlbernu. Chicago, 111.: Frank Jurjovee. Depue, HL: Dan. Badovinac. La Salle, I1L: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurlcb, John Za letel tn Frank BamMi...
Mineral, Kana.: Jobn Stale. Waukecmn, IiL: Frank Petkovfek la Math. Ogrln.
So. Chieaga, III.: JranJfc Oenao to ttcdolf Požek.
Springfield, Dl.: Matija BarborM Frefltenac, Kans. In okolica: Frac> Kerne.
Molberr, Kaa*. Ik «i(«licm: Martin Ko*.
Calmntt, Mick. im »kalita: ravel Rhalta In M. F. Kobe.
Haaistfquc, Mich, (a ekollra: B Kotviin.
So. Range, Mich, la •<£ottea; a. u LlkorW.
taper* W)aa ! Jo«1r rnrtot Chlbholm, Minn.: K. Zgcnc, Jako* Petrlcls ln Frank Žagar.
Dnluth. Minn.: Joseph Sharaboa. R[y, Minn, in okolica: Ivan Gotile M. L. Kapsch, Joa. J. Peshel In Lonlt M. PernSek.
■veleth. Min.: J url J Kotae.
Gilbert, Mina. in okolica: L. Vam) ! Hlbbing, Minn.: Ivan Poufc. Kitzvilie, Minn. in okolico: Joe Adamich. Naebwauk, Minn.: Geo. Maurln Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcfe St. Lonla, Mo.: Mike Grabrian. AJdridge. Moot: Gregor Zobec. Great Falls, Moot.: Math, nrfch MOO N. 5th Ave.
Ked I,odf;e, Mont.: J. KoprivSek. Koundiip, Mont.: Tomaž Paulin. Little Falls, JN. *.: Frank tiregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakaer, J. MarlnČie, Cbaa. Kar linger ln Jakob Result.
Barberton, 0. in okolica: Aloii Ba-
Ixnt,
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. ColJLinwood, O.: Math. Slapnik. Lorain, Ohio in okolica: John Kant i* 1735 E. 33. 8t.
Yoangston, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in ekolica: M. Kia-rlcll.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PJeterSek." Burdine, Pa. in okolica: John Ker-Hfcik.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Ciaridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa.: Jotin Koklleb. ffroaghton. Pa. In okolica: A. h«a-Aac.
Daeragh, Pa.: Dragntln Slavi«. Dunlo, Pa. in okolico: Josip Suhor. Sxport, Pa. in okolica: John Proctor. Forest City, Pa.: Karl Zalar ln Jr.
Leben.
rnrelL Pa: Xntoa Val«atta«l*
Greensburg Pa. in okolica: Joseph Novak.
irwia. Pa la ekellea: Frank De*-br.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ln John Polanc.
Marianna, Pa: E. <;ottIk-hi'r.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schulta Moncssen, Pa.: Math. Kikelj. Mood Ron. Pa. la ekoliea: Frank Maček.
Pittflbargh, Pa.: Ignacij Pod v ami k Ignas Miglster. Z. JakAe ln U. H Ja-aobicb
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta^ Pa.: Joseph Skerlj, West Newton, Pa. ln okolica: Jotly Jot an.
Wllloek, Pa.: Frank Seme la Joaap* PeterneL Toelc, Utah: Anton Pal&l Winterqoarters, Utah: Looia Bla dch.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta Ravensdale, Wash.: Jakob Bob
eafe.
Davi a, W. Va. Ji ekaliea: Joba B» tich.
Thomas, W. v-v •koDca: lYanS
Kocljan ln A. Korenchan. Grafton, Wis.: jotm StampfeL Henoha, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik In Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank Sepich Is Heronim Svetlin.
West AIHb. Wla.: rrank Skok *a Louis LončariS.
Beck Springs, Wye.: a. Jostla la VaL Stallch. ggiicrgr. Wjki Josip Motok«
Slovanski Svet.
r—-:—'
Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva-
Napisal prof. Lubor Niederle.
(Nadaljevanje)	v
zgodovina Srbohrvatov je bila razdeljena koj v začetku na dve si n <1 r i in j.' bila določena v dvojnem značaju zemljepisne lege stanova !iš< Se veinii/.aliodna plemena v vzhodnih krajih pri morju so se /družila najprej \ večjo politično silo (morda že v VII. stol., glavno p.i \ IX. X. stol.j. v kateri so začela novo. samostojno politično življenj. in ohranila pri tem staro plemensko ime Hrvatov — sieer lie-/11; i111 i i n dosedaj še ne dobro pojasnjenega postanka. Južni in v/.hodni rodovi, ki so prebivali v svojem jedru oddaljeni od morja, v nepristopnein, gorskem, notranjem ozemlju, so prišli do politične samostojnosti pozneje, šele v X.—XI. stol., in našli svoje središče in vlado v plemenu Srbov, ki so prebivali prvotno na rekah Tari, Li-iiiii in Ibru na.iprvo se sliši ime "Srbija" na start Rašei), katerega ime se je pozneje razširilo po notranji deželni eeloti, ki se je razlikovala od hrvaške enote. To dvojno politično življenje je šlo potem neprenehoma vzporedno, da. pogosto tudi v nasprotni, v bolj divergentni nego konvergentni smeri, in politična razdelitev se je utrdila, ko je bilo po pogodbi v Križevcu leta 1102 hrvaško kraljestvo trajno pripojeno ogrski kroni in prišlo leta 1526 pod žezlo habsburške dinastije, dočim so se Srbi ravno pripravljali za najslavnejšo dobo svoj ' zgodovine, ki se je začela z velikim županom Štefanom N. maujo lliis ll<Mii. Toda ta politična razdelitev naroda se je še bolj utrdila, ko je pristopila k nji leta 1219 tudi verska razdelitev. Hrvati so dobili na temelju svojih političnih stikov s papežem ne le kraljevo krono, ampak tudi krst. liturgijo in hierarhijo iz Kima. dočim so Srbi sprejemali krščanstvo i/. Carigrada (glavno za vlade Ba-z i I i j a Macedonia in si tako leta 1219 tudi vstanovili samostojno srbsko cerkev / nadškofom Savo. bratom Štefana Prvovenčanega. Ta dvojna cerkvena združitev deloma s katoliško, deloma z vzhodno cerkvijo je prodrla globoko v vse narodno življenje in se je pojavila tudi v slovstvu s tem. da so začeli Hrvati od XIV. stol. rabiti latinske črke. Srbi pa cirilico in da so se prvi priklopili latinski kulturi. drugi bizantinski.
Slavo in moč razcvele srbske države je uničila bitka na Kosovelu polju leta l:'.M), toda do združitve s Hrvati ni več prišlo. Srbi. podvrženi turški sili. so konservirali pod njo svojo narodno posebnost, konservirali, da. pomnožili tudi svojo moč in ko je v začetku XIX. stol. prišlo do prvih vstaj v leta ^04. in 1815. in potem korak za k 'lakom k novi politični samostojnosti, se je pojavila tu srbska kneževina kot močno jedro, zmožno znova koncentrirati in okrepiti vse. kar je srbskega na Balkanu, v novo narodno enoto. Hrvati so medtem žalibog znatno oslabeli vsled stalnih bojev s Turki, potem pa vsled bojev za notranjo samostojnost in za dinastijo. A' zadnjem času pa sta tudi srbska vlada in dinastija varali nade celega naroda. In /. avstrijsko aueksijo Bosne in Hercegovine leta 1908 so se izka-dile vse velikosrbske sanje v nič. Te politične razmere so imele silen vpliv ne samo na notranje stanje obeh delov narodne srbsko-lirva-ške enote to je na neprestano poglobljevanje obojestranskih razlik, na okrepitev narodne samostojnosti na obeh straneh, tlasi je ostal jezik skoraj isti i samo mestoma dialektično različen), ampak tudi na vnanji razvoj Hrvatov in Srbov. Bile so to posebno turške vojne in nasledujoča sužnoKt, ki so prisilile cele mase. da so se začele seliti iz starih bivališč, v nova. varnejša. V začetku se je srbska kolonizacija širila glav no v smeri k reki Moravi proti jugu. Prvi centri in sto-111'e se bili Novi Pazar. Priština, Prizren, Skoplje. Toda turški boji so smer popolnoma obrnili. Od XVI. stoletja vidimo, kako se od južne meje proti severu selijo Hrvati in še v večji meri Srbi. V časih turškega pritiska je nastala vsled tega predvsem vrsta kolonij in hrvaških otokov na ogrskih tleh v kraju med srednjo Rabo. Nedži-derskim jezerom. Požunom in Dunajem, da nekoliko celo pri morav-ski Dyji (prim, dalje) in v notranji Ogrski.
In sodobna srbska izselitev je sploh spremenila v veliki meri sliko prvotnega srbskega naseljevanja. Iz krajev, v katerih je bilo nekdaj jedro in srce Srbskega, iz Kosovega polja in Stare Srbije, se je selilo stotisoče l.judij v mirnejše dežele avstrijsko-ogrske. To se je začelo že po bitki na Kosovem polju (1389) in po pridobitvi Skop-Ija od Turkov (1391 ), ko so se Turki začeli širiti na Lini. v Bosno in Hum in pozneje še dalje proti severu. Že tedaj so se pomikali Srbi nazaj proti Donavi in tudi njih središče se je pomaknilo najprej v Kruševae, nato pa v Smederevo. In ko so napravili Turki leta 1459 konec srbski in leta 14<>:{ bosenski državi, so se začeli Srbi izseljevati v trumah na levi breg Donave in Save. Že okoli leta 1481 imamo vest. da se je iz okolice Kruševca izselilo kakih 50.000 Srbov, in to se je nekolikokrat ponovilo v teku XVI.—XVIII. stol., posebno po bitki pri Dunaju leta 16>3 in po karlovškem miru leta 1699, ko so se morali Turki popolnoma odpovedati Ogrski in Sedmograškem. Av-s« rijsko-srbska kolonizacija je bila seveda pozdravljena in dunajska vlada je obljubila svoboščine in privilegije, ki pa jih je potem malo spolnila.
v začetku X\ . stol. se srečujemo s srbskimi naselbinami na otoku Ceplu in kmalu nato se tvorijo močne naselbine v Sremu. Bački. I oroiitalu in Teiuešu. Največ Srbov pa se je preselilo v Srem. Bačko in v bližnje kraje leta 1090 pod vodstvom Arsena III. Čarnojeviča. patriarha pečkega pravi se. okoli 80,000 ljudij iz široke okolice IV-ea >n podobno leta 1737. pod vodstvom Arsenija Jovanoviča. Tudi na Štajerskem so nastale v polovici XVI. stoletja srbske kolonije pri I'luju. Vsled vsega tega se je naravno prvotna slovanska naselitev Stare Srbije tako oslabila, da so njena tla nastala priljubljeno pribežališče za Arnavte (Albance i in mi lahko še danes sledimo, kako prodira v starosrbsko domovino od juga vedno ostreje albanski klin. kako je predrl staro srce Srbije, Kosovo polje, in sega že v samo s! bsko kraljestvo. Kosovo polje se imenuje danes Arnautluk in !»o Nušicevih vesteh je le malo naselbin na njem. kjer ni Arnavtov, in brez števila naselbin je brez Srbov, dasi so njih imena srbska. Tri Četrtine prebivalstva so poalbanjeni Srbi. Pred leti so prodrli Ar-navti v samo Srbsko do reke Tuji ice. Jablanice in Morave; po vojni leta Is, S so odšli in kraj je bil znova koloniziran s Srbi. Leta 1900 so našteli na Srbskem samo 2151 Arnavtov in skoro vse v vranjskem okraju, kjer pa je poleg njih 205.000 Srbov. $
To | unikati je srbske narodnosti iz juga proti severu je bilo glavna posledica turških bojev in Srbsko šele v novi dobi čuti. koliko je izgubilo in kako malo pridobilo, zakaj ravno Novi Pazar in Kosovo sta ključ njegove bodočnosti. In albansko prodiranje je živ-Ijensko vprašanje Srbskega.
N balkanski srbski deželi je bilo razen tega mnogo notranjih emigracij med raznimi mejami, katerih temelje je razložil nedavno -J. < vijie. l'.isivna dežela je bila v tem oziru Srbsko, aktivna posebno Hercegovina, Cma Gora in del Macedonije.
Kakor se Srbi na jugozahodu umikajo Albancem, tako se na se-vcro> /kodu liuiiiuuom. To vidimo ne samo v ogrskem Banatu, kjer ka/e v r sta romunskih naselbin sr bska imena, ampak tudi v samem Srbskem kraljestvu, kjer so prodrli Riirauni kompaktno v kot Donave med Milanovcem in Zaječarom in kjer se jih ni posrečilo absorbirati. Da oni se baje po verjetnih vesteh pravzaprav krepijo (Re-šetMi dasi oficijelua statistika njih število na zunaj zmanjšuje. Le-l,tVM)0 jih je naštela N9.S73: toda poleg tega je še 32.556 duš s srbskim in ruumnskiin jezikom. Nasproti tem izgubam lahko kot važen uspeh srbsko hrvaškega razvoja navedemo slavizacijo Dalmacije, ki je bila prvotno pa celem obrežju romanska. Poslovanila se ni takoj po prihodu Slovanov, ampak to je bila posledica dolgega, počasnega I procesa, ki je Romane deloma poslovanil, deloma prisilil, da so se ' i/sel j | j. Sele v XVII. stol. so izginili stari Romani (slov. Vlahi) in sa-
| .• mM -i- >.\ C	I- p m g .i i
mo ostanki njihovega starega jezika so se ohranili v obliki t. zv. tajnega jezika na Krku (Veglia) do konca XIX. stoletja. V XV.— XVI. stoletju sta bila Spljet in Dubrovnik že slovanska. Za turških bojev, v katerih se je obrežje sicer silno izselilo in bilo znova kolonizirano. so prišle v XVI. stol. iz okolice Zadra slovanske kolonije črez Jadransko morje tudi v južno Italijo, kjer so še danes v moii-škem okraju (glej dalje).
___(Nadaljevanje prihodnjič).
Ing. Drag. Gustinčič:	~
V Belgradu.
IS I ---- _ -
C1.osPod polkovnik Janko Vukasovič je bil prve dni maja v Nišu in me je obiskal. Bil sem zelo vesel, ker sem oddavno želel govoriti ž njim. ali polkovnik Vukasovič je vrhovni komandant i vse srbske žandarmarije in ta ima svoj glavni stan v Belgradu. Po imenu sem ga poznal z mladih nog, ker je rodom z Vipavskega, tore,] ^moj ožji rojak in se o njem v našem kraju mnogo govori. V Srbiji je Vukasovič izredno priljubljena in v vseh družabnih krogih poznana oseba, Slovenci se mu imamo mnogo mnogo zahvaliti za svojo popularnost na našem jugu. Topot je bil baš na službenem potovanju v nove srbske kraje in tako se je ustavil za nekoliko dni v Nišu. —
Polkovnik Vukasovič je že nad štirideset let v Srbiji in je danes petinšestdeset let star. ali po svojem značaju in po srcu je ostal skozinskoz vipavski Slovenec.
Vukasovič ni izmed onih starejših ljudij. ki posivijo tudi v svoji duši. kadar jim pozna jesen pobeli lase. nego. ako se ž njim razgovori«, misliš, da imaš pred sabo idealnega mladega ustaša iz leta šestinsedemdesetega. ki se b?š pripravlja v slobodni Šumadiji. da krene na krvavečo zgornjo Drino ali v bosanske planine. V njem vre tudi danes vsa mlada revolucija in tako se mi. mladi njegovi sinovi, dobro ujemamo žnjim, on se pa počuti v naši sredi kakor vojvoda v svoji četi.
Tu ni dolgočasnih narodnjakarskih solz in duhomorne skepse. nego vedno topla beseda dobrodejne spodbude ter vedna pripravljenost k delu in pomoči. Vsaka njegova beseda je navdušenje, vsaka kretnja bodrenje.
Jaz sem si bil že zdavnaj zaželel iti v Belgrad, ali dasi mi ni bilo težko dobiti dovoljenje za to. bilo mi je vendar neprijetno potovati samemu, ker sein vedel dobrov da so srbske vojaške oblasti zelo skrupulozne s potniki, bodi; i s Srbi ali s tujci. Končno sem tudi vedel, da ne bom imel baš mnogo od tega mojega težavnega in razburljivega potovanja: torej pojdem sam. T alepa prilika, da sem se upoznal z Vukasovičem, mi je bila torej izredno prijetna in tako sem mu izrazil neki večer v naši družbi željo, da bi rad
potoval ž njim v Belgrad. ko bo na povratku iz novih krajev. _
Polkovnik Vukasovič je sprejel to mojo željo s pravim navdušenjem in 29. maja sem sedel ž njim v "putnički voz" z "objavo" niške policije, ki je uverujoče pripovedovala vsem kraljevim oblastim. da sem "gradjanim iz Beograda*' in da se peljem tja po svojih stanovskih poslih.
No. ta objava mi je bila popolnoma odveč, zakaj, vozil sem se
s poveljnikom vseh onih, ki bi utegnili biti meni nevarni.
* . &
*
Potovanje iz Niša v Belgrad ni dandanes nikak zabaven izlet. Kdor je nervozen, stori mjiogo boljše, da ostane v mirnem Nišu s prijazno, sočnozeleno okolico in kdor je veren, naj se spravi preje s svojim bogom, zakaj Belgrad stoji na bojnem polju in dasi vlada sedaj med Srbijo in Avstrijo mir. te silijo ostavljeni spomini vojnih grozot, da neprestano misliš na smrt na tem polju.
Od Niša <1 o Bel grada je približno 240 km in v normalnem času vozi poštni vlak 5—6 ur. Danes se voziš po U j progi trikrat toliko časa ali pa tudi še več- Vse vožnje so uravnane, naravno, čisto po potrebi, v prvi vrsti po vojaški potrebi. Za civilne potnike je vsak dan samo en vlak na razpolago in ta odpotuje zvečer ob pol-osmih. —
Da, ob polosmih! Ali pa ob osmih, devetih, desetih____kadarkoli. Kadar more. ko je vse natovoril in kadar ima prosto pot. — Spremijo te na kolodvor prijatelji, znanci, sorodniki in ti si jim V.Se„ <]nip«''e hvaležen za ta čin prisrčnosti, kakor navadno. Kramljaš ž njimi stoječ pri vagonu ali se sprehajajoč cb dolgem "vozu". Na postajni verandi pozvoni in sprevodnik zakliče: "ustupite!", ali nikari se ne žuri! Mogoče je voz res pripravljen za odhod, ali ravno tako vrjetno je. da bomo čakpli še pol ure.
Tn nič nervoznosti. nič vznemirjanja. Sempatja vidiš kako sitno, nezadovoljno lice. kakega mrmrajočega škrica. ali ta gotovo ni I Srb. Približaj se mu in nagovori ga z vso sigurnostjo: — Monsieur! von setes malcontent, n'est ce pus?" in videl boš. da je tujec. Ni ■ itreba. da bi bil baš Francoz, ali v Srbiji se uporablja največ francoščina v tujskem prometu. Francoščina je v Srbiji skoro tako v i navadi, kakor nemščina v Avstriji.
Srbski narod je miren in se je faktično že tako navadil vsem j tem nekomodnostim in težavam, da mu postaja ta ravnodušnost že ' skoraj nevarna. Vse te izjemne razmere, te provizorne uredbe in naprave so mu postale že pravi definitivum. in človek se že res boji. kaj bo po vojni. Štiri leta skoro neprestane borbe, prijatelji i predragi, to ni šala! To je dovolj dolga doba. da zapusti v duši naroda najneprijetnejše posledice in da mu v marsičem presnuje njegov značaj. No. srbski narod je zmožen velikih čudežev, to smo • jasno videli v teh štirih letih, in tako se nadamo, da bo srečno pre-i koraeil tudi to strašno fizično in psihično krizo.
Konečno se pomičemo dalje. Danes gre vse v lepem redu, osem i zvečer je še-Ie. Ali počasi, počasi se premiče ta "putnički voz." — S polkovnikom Vukasovičem sediva v kupeju, ali bolje rečeno « oddelku drugega razreda, sama.
V	sosednem oddelku sedi večglava familija nekega uradnika m par dam. Midva se razgovarjava glasno, prav po slovensko. — družba v onem oddelku se očividno prav malo zanima za najine 1
politične meditacije. Deca so deloma polegla po trdih klopeh _
vsled bojazni pred "zarazo" — okuženjem — ima tudi drugi razred Čisto običajne lesene klopi, da se lahko čistijo in pomivajo. _
dame so se pa naslonile vsaka v svoj kot. Činovnik je iz dolgega časa zvijal svalčico za svalčieo ter se gugal sedaj na desno, sedaj zopet na levo stran. Nad mojo glavo ob oknu je visela majhna žalostna leščerba, ki nam je s svojo — slabo žolto svetlobo — bledo osvetljevala zaspane obraze, da *o izgledali še bolj zaspani in dolgočasni, nego so bili v resnici.
Trudni potniki kimajo in dremajo, dolgi vlak se vije počasi od postaje do postaje skozi prijetno hladno noč. kakor lena Vača skozi rosno travo. Sempatja spontan kreščeč pisk trudne lokomotive. krepki sunki in udarci vagonov in voz zopet stoji sredi temne noči —
Strašno dolgočasje____
* *
*
V	mojem oddelku ni bilo dolgočasja. Vlak je lezel tudi za naju počasi naprej, neprijetno piskal, suval, udarjal in postajal, pa sva se komaj brigala za vse to njegovo leno nočno delo. Stegnila sva se vsak na svoji trdi klopi, toda zaspanca na oči ni bilo. Pogovarjala sva se o najini rodni zemlji, o življenju in mišljenju naših ro-jiakov. o nesrečni naši domovini in razgovor je postajal vedno toplejši. In govorila sva o naši bodočnosti.
— Kaj mislite, dragi inženj-re, saj ne bo iz vsega tega nič! Pomislite na našega kmeta, pomislite na kranjske klerikalce — pa kaj vse to — pomislite na dr. Tavčarja ! Kakor v boga smo verjeli mi v liberalno stranko. Jaz sem od leta šestinsedemdesetega v Srbiji. Pa kaj hočete? Ali niste čitali John Jagrovega "Samooplju-vanja?" Vi sami ste mi ga dali. Ali Vam ni ubilo to zadnje vere v duši. ali Vam oni govor ni ugasnil slednjega upanja v srcu? Pa mi hočemo ustvariti veliko in močno Jugoslavijo od Bitoljn do Soče? Ah, pojdite mi, jaz, stari očak, blaznim z vami____
Slika iz vojne.
STANJA.
Pripovedka, češki spisal Bohumil Brodsky.
Poslovenil Podravski.
(Nadaljevanje).
—	Ne bij me, — je dejal po-tuhneno. — vem še več in srečen moreš biti. ako me poslušaš. Sam si nosil ona izdajska pisma v O-strog; ljudje so te videli. Bogdan Popovič mi je pripovedoval, da
; ona čednostim Stanja hodi s tem cesarskim častnikom z roko v ro-; ki po gričih, kjer se poljubujeta. 1 Sava Jurič. Sava Jurič. Stanja J bode moja. ali pa zvedo ljudje do 1 jutri na več milj naokrog, da si postal izdajalec svoje lastne krvi in da je Stanja prodala svoje poštenje sovražniku. Premisli to in govori pametno, sicer se o-brnem ter takoj za kličem, da sta 1 ri Sava Jurič je prodal na stare : dni junaško našo vojsko in čast ; svoje hčerke tujcu.
Sava si oddahne. Le z največjim ; trudom je pripovedoval, kar je 1 sam moral poslušati.
—	Da pomirim tega poganske
•	ga psa. sem mu obljubil Stanjo.
—	je nadaljeval čez nekaj časa.
•	— Bilo je to prvič v mojem življenju. da so moja usta sprego-
1 vorila laž. Storil sem to tebi na ljubo, Stanko, in vsled tega me ' ni sram. Toda ti moraš bežati. — 1 Poznam Stanjo in vem. da se te 1 ne odpove za ves svet. Sovraži 1 Petra Semenoviča in vsled tega sovraštva bi pozabila na previdnost. Ko ho vojna končana, pa se vrni. ako imaš Stanjo v resni-" ei rad.
Budka je poslušal osupen in prestrašen. Njemu na ljubo so pri šli ti dobri ljudje v nevarnost. Ima-li res zbežati. ali ostati ter braniti rodbino, ki mu je postala tako mila in draga?
—	Sava. ne svetuješ mi prav. ; da naj zbežiin. — je rekel po kratkem premislekih — Ako zbežim. se potrdi govorica, da si gostil izdajalca. Pa vsi planejo na te in te bodo mučili. Stanja bi utegnila pri tem biti ugonobljena, ker
| Peter Semenovič. kakor sodim, j le vsled nje naju oba sovraži. — ! Bolje bo. da ostanem in ž njo j vred poginem nego da bi se poz-j neje vedno jokal za njo. ! — Stanko, plemenit človek si.
—	zakliče uneto Sava ter ga prime za obe roki. — Vidim, da imaš Stanjo v resnici rad. Bodi pa brez skrbi. Sava Jurič ti obljubuje. da raje sam pogine nego da bi ona. moja golobica, poginila. — Moraš zbežati. Povem vse Stanji. Bolje bo tako. Ona ni bojazlji-
j va ter ti tudi poreče, da me ubo-, gaš. Na večer pojdem v Krstac I in ponoči te Stanja med skalami i popelje na pot. V Krstacu ti dam konja in obleko; v tej obleki ne j moreš iti. Pospremim te kos poti i ter se vrnem domu. Stanja in Ma-j rica tudi zbežita ponoči v Ostrog, i Tam živi moj brat. pri njem se njima ni ničesar bati. Pojdi, mo-I rava govoriti s Stanjo.
lvlavern in pobit je šel Stanko za Savo. Najdeta jo pri vratih. . Bila je bleda; oči polne groze so i ji vliajale z moža na moža. Tudi j ona ni spala vso noč in že je dlje časa opazovala, kako govorita o če in Stanko.
Slutila je. da govorita o njej.
Sava se je kar prestrašil Stanje. Ljubil jo je kakor svojo dušo ter takoj videl, da trpi. Kaj še Ie bo. ko ji vse pove! Jezno si je gladil brke ter zategoval pas, ne vede, kako začeti.
—	Pojdi v sobo. golobica, nekaj ti poveva. — je začel bolest-
' no. —
Ubogala je ter prišedši v sobo. obstala sredi sobe ter ju zopet gledala.
Sava jame pripovedovati. S početka nikakor ni mogel z besedo na dan. le po ovinkih je o-menjal. kar je hotel reči. Na to Pa jp jel uneto pojasnovati stvar. Poročnik je molčal in gledal Stanjo. Obledela je še huje in poslušala. pridrževaje sapo. Roki ji omahneta in lahni trepet ji pre-j trese ude. Sava je končal ter čakal, kaj odgovori.
—	Čemu ne zbeži Stanko takoj? — je dejala ter vila roke. — Popelji ga v Ostrog, tam mu nihče ne more storiti nič zalega. Vzemi ga takoj. oče. in pojdi.
Njen glas je zvenel stokaje in proseče.
—	Slabo svetuješ. Stanja. — zavrti starec z glavo. — Li-veš. da čez mejo Črne Gore ne sme ni * junak, niti -cesarski vojak. Po dnevu ne more bežati. Kdo ve, čei * se Peter Semenovič že ne plazi j okrog nas? Ali ko bi tudi tega ne
bilo. pomni, da Bogdan Popovič je postal naš izdajalec. Drugače ne more biti nego kakor sem rekel. Popelješ Stanka h Krstacu in od tod ga jaz popeljem dalje. Do jutra bo med svojimi. Ko se vrneš, zbežita z Marico v Ostrog. Ne boj se! Si še otročja in nerazumna, pa še mene vsega omamiš.
Savo je pogled na Stanjo res prestrašil. Nikdar je še ni videl tako razburjene in več se je bal za njo nego za Stanka.
—	Sava ima prav. Stanja, — se oglasi poročnik ter pristopi k njej in jo objame okrog pasu. — Ne boj se. moje dekle. Bog da. da vse srečno konča. Poprosiva I sedaj Savo, na nama da svoj blagoslov. Pa bova lažje vse prenašala. Sava, oče, blagoslovi naju.
Sava se razjoka.
—	Kako naj vaju blagoslovim, golobiča? Ne znam tega. nikdar nisem možil kake hčerke. Toda naj bo! Blagoslovi vaju Kristus in sveta Mati Božja! Ko bi še dočakal, da vaju vidim srečna.
Objel je Stanka ter ga poljubil v lice. Stanjo je dolgo držal v svojem naročju ter jokal ž njo. Prišla je tudi Marica ter objemala hčerko in neprestano tožila.
Stanja se dolgo ni mogla pomiriti. Kakor bi objokovala svojo srečo; koder je hodila, povsod je jokala in zaman jo je poročnik stiskal k sebi in tolažil.
—	Vem. da se ne vrneš. — je ihtela neprestano. — Pozabiš na Stanjo, pozabiš na nas. Bolje bi bilo zame. ko bi me volkovi raztrgali. ali ko bi skočila s skale.
—	Kaj ti mar nisem prisegel. Stanja? Pridem zopet kmalu. Le ne jokaj!
Naposled jo je pomiril. Ko se je približal popoldan, je postala nenVirna. Neprestano je povpra sevala Savo. ali ni že napočil čas. da odide v Krstac. Med tem pa je tekala naokrog ter gledala po okolici, če se mar ne bliža kak izdajalec. Ko jo odhajal Sava naposled. ga je prosila nekolikokrat, naj nikar ne zapusti Stanka, dokler ga ne privede na varen kraj. Sava ji je še naročil, kam ima zvečer Stanka peljati, ter odšel.
Poslednji trenutki njegovega bivanja v koči. v kateri je prebil svoje zajetje, so urno minevali. Stanja je sedela pri njem ter mu krčevito stiskala roke. povprašujoč urno o raznih stva reh. Poročnik je videl, da le z nasiljem duši svoje ganutje. katero je počilo, ko se je približal trenutek odhoda.
—	Stanko, duša moja. ne pozabi name. — je vskliknila. ko je vstal, da bi odšel. Prijela ga je okrog, vratu ter se tresla kakor trepetlika. Vroče ji je poljuboval usta, lice. oči in mehke lase.
—	Ne pozabim, obljubil jem ti pri Bogu. — jo je zagotavljal premagam sam od ganutja. — Čakaj name. pridem gotovo in ničesar naju več ne loči.
Moral ji je nekolikokrat ponoviti svojo obljubo. Na to ga je poljubila ter izlila v svoj poljub vso vnetost svojega ljubečega srca. kipečega ljubzeni in žalosti. Na to se je prekrižala ter šla ven prva.
—	Pojdi za menoj, toda previdno, — je naročila s krepkim glasom. Zavest, da ima Stanka brez škode privesti v Krstac. ji je dodajala odločnosti. Tiho kakor sen-ea je korakala pred njim. oziraje se okrog sebe.
Noč je bila temna in na gorah je vladal mir. Nista šla po cesti. Stanja je izbrala drugo. — daljšo pot. Poznala jo je dobro ter vedela, kot ima iti. da ju nihče ne opazi. Navzlic temu sta morala biti previdna. Kako rad bi bil še Stanji naposled povedal vse. kar mu je v tem trenutku ločitve polnilo srce. to da pri vsakem poskusu ga je Stanja opomnila, naj molči ter gleda na pot.
Naposled dospeta z griča na ravnino. Stanja je jela iti počasnejše ter se ozirala radovedno o-krog. Na to je zamolklo zakričala in na njen klic se je oglasil ne daleč drug podoben odmev. — Napotita se tjekaj. Za grmič jem je čakal Sava z dvema konjema.
—	Urno. Stanko, obleči se, — je naročil tiho. — Tu imaš drugo, varnejšo obleko. A ti. Stanja, dirjaj domu ter hiti z Marico brez odloga na Črno Goro. Zdelo se mi je, da sem videl sinoči Petra Semenoviča plaziti se po naših gri-čili. Vzemi s seboj handžar in sa-1
mokrese. midva jih dosti ne potrebujeva ; pa še itak nisva brez orožja.
Stanja je vzela orožje ter se poslednjič približala k poročniku. _ — Ostani z Bogom. Stanko, — Čakati hočem na-te do smrti.
Poljubila ga je na ustnice ter se mu iztrgala iz naročja.
Urno je izginila v temi ter bežala razčiljena. da se je premagalo. ter mogla tako odvrniti njen ali Stankov pogin. Pa tudi Stanku ni ostalo časa za premišljevanje. Sava ga je oblačil mrzlično urno. Komaj je končal, da je od vezal konja ter silil Stanka, naj ga zasede. Odjezdita iz gr mičja. Starec je odjezdil naprej ; ter spustil konja v dir. Stankov konj je varno cepetal za njim :: štulečimi ušesi in veselo smrkaje. kakor bi čutil radost na začenja-
■	joči se poti.
Jezdila sta kake četrt ure, kar
■	se nakrat v nočni tišini začuje strel. Oba jezdeca naenkrat pri-držita konja.
—	Za Boga. nekaj se je pripetilo Stanji. — zakliče poročnik
•	prestrašen. — Obrni, Sava, pojdi va ji na pomoč.
—	Počakaj, ni še tako hudo. to je bil strel iz njenega orožja ;
1 spoznal sem to po glasu. Ako se 5 glasi še več strelov, bode slabo.
Stala sta še trenutek toda povsod je bilo tiho. ' — Pojdi. Stanko. Stanja je na varnem. — reče Sava ter potegne
•	uzdo. — Poznam to dekle; ne bo-" ji se cele tolpe roparjev Gotovo je zadela onega, ki ji je prišel
" na pot.
' Zaman je prosil poročnik. — Moral je slediti starcu, ki je sko-: kotna jezdil naprej. Sava je bil pravi gorjanec. Poznal je vsako pot in stezico in pogumno je lah-[ ko šel celo po noči. kamor je ho-' tel. Saj je bil v mladih letih eden
•	izmed hajdukov, ki so prebili ce-
-	la leta na gričih, napadaje od tod
•	turške čete, ki so izžemale njegov rojstni kraj. Pa tudi konja sta bila privajena hoditi po takih
' potih. Poročnik ni niti slutil, ko-i liko sta veljala Savo. Moral je za njit prodati svojo kočo. ker . mu drugače nihče :ci hotel poso-i d it i denarja.
> Kaj je bilo to starcu mar? Saj " je storil za Stanka, katerega je ' ljubil kakor sina. in za Stanjo,
•	ki mto je prirast la k srcu. kakor ' ti griči. Zase se ni brigal. Sam z
■	ženo že prebije kako do smrti ter 1 bo hvalil Boga. da je vsaj njego-
•	va Stanja srečna.
1 Potovala sta brez ovir. Jezdila " sta po pustinji in nikjer se ni " prikazal kak človek. Poraz pri 1 Foči je bil grozen. Zlasti prvega
•	dne so se vstaši razprašili na vse strani in Sava je smel računati
1 na to, da nikjer ne naleti na ka-' ko krdelo.
Proti jutru se Sava ustavi.
—	Stanko. Do Foče imam samo
-	jedno uro. — reče. — Od tod ni ' daleč do vojaških straž. Moram ' se vrniti. Odloži svojo vrlino oble-' ko ter jezdi ob potoku. Bog te I spremi:
Poročnik ga objame in poljubi. 1 Čutil je, kako ga starec krpeko pritiska k sebi.
—	Ne pozabi na Stanjo. — ga 1 prosi Sava ganjen. — Veš. da je
ona moje veselje. Ne mogel bi ' mirno umreti, ko bi bila ona nesrečna. Pojdi sedaj. Ko nas pri-1 deš iskat, pojdi v Ostrog in povprašaj po mojem bratu Andreju.
—	Kmalu pridem. Sava. oskr-1 buj mi Stanjo. — je prosil poročnik ter. odloživši obleko, zasedel konja. — Pozdravi mi Stanjo in Marico. Z Bogom!
Podasta si roke ter se razideta. Sava je jezdil nazaj in Stanko. pustivši konju počasi iti. je šel dalje ob potoku. Cez pol ure je začul zvoneč klic: Stoj!
Spoznal je avstrijsko stražo. — 1 Oglasil se je ter čakal, da je bila pozvana druga straža. Naposled je mogel jezditi dalje. Ko je straža zapazila njegovo uniformo, se je zelo čudila, da se po dolgem času vrača iz zajetja. Ker niso verjeli, da bi to mogel biti poročnik. ga odpeljata dva moža v taborišče.
Poročilo o vrnitvi poročnika Budke je sprvilo v taboru vse po-koncu. Od vseh stranij so se zbirali častniki, da mu stisnejo roko. Vsak je hotel vedeti, kako je sovražnik ravnal ž njim. kje ga ječeval in kako je zbežal iz ječe itd. -
Stanko je odgovarjal s smehom. zatajuje, kar je smatral, da treba zatajiti. Naposled jih je poprosil. naj mu dovolijo, da se na-spi. Bil je zelo utrujen od ježe ter hrepenel po počitku. Takoj je krepko zaspal, dasi se je po taboru neprestano razlegal hrup in ropot.
(Pride še.)
ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI -iTfOVRNSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Slovens ko katoliško
0===@1
p od p. društvo ffi^Jjl svete Barbare
1 11"	HM^wKjiH^ ""~"""""~""~~—~~"
a —la
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
lokorpoririao dne 21. januarja 1902 ▼ državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa.
I.	podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Rock Springs,
Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St, Jollet, EL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Jollet, I1L NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IONAC PODVASNIK, 4734 Hatfield SL, Pittsburgh, Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČlC, Box 705, Conemaugh, Pa. IIL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kans.
I.	porotnik: MARTIN STEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kans.
IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Greenfield, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O.
L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton, Pa.
II.	upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, IIL
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna.
DruStveno glasilo: "GLAS NARODA."
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA DRUŠTVA SV. BARBARE
v FOREST CITY, PA.
Kakor je razvidno iz poročila za mesec avgust, je v bolniškem skladu zopet primankljaj za pokritje bolniške podpore. — Ta mesec je primankljaja $1.232.18, meseca julija je bilo pa $507. — V dveh niesivih j«' torej v bolniškem skladu $1,830.18 primankljaja. — To je že precejšnja svota za dva meseca, vsled cesar nam ne preostaja drugega kakor povišati asesment še v tem letu, da ne bo koncem
I	'ta prevelik deficit. - Sicer pripade nekaj denarja temu skladu od vstopnine, kakor tudi one svote. ki jih plačajo kot dolg. — Tega denarja je bilo v dveh mesecih pa le nekaj nad $150.— vsled cesar je se vedno primankljaja $1.680.00. Najboljše bi bilo. da bi se o t« i zadevi nekoliko posvetovali člani z glavnimi uradniki. --- Od-kar imamo denar razdeljen po skladih, ni bilo za bolniško podporo toliko dohodkov, koliko se je izplačalo. — Sedaj pride na vsakega < lana približno 12 centov na mesec premalo. — Pri glavni seji so odborniki priporočali, la bi se društva posvetovala glede vstopnine. — Ker sem že sprejel nekaj vprašanj, naznanjam tem potom, da bi bilo zelo dobro, dati zadevo na splošno glasovanje, če bi se priglasilo dovolj postaj. — Najboljše bi bilo, če bi se napravilo ta-ko-le: — Vsak novo pristopivši član bi plačal en dolar vstopnine, potem bi plačeval tri mesece asesment kakor drugi člani, toda v teh treh mesecih bi bil upravičen samo do smrt nine, ne pa do bol-niške podpore. — Do bolniške podpore bi bil upravičen šele tri mesece po pristopu. Ce so člani in društvene postaje s tem zadovoljne. naj mi naznanijo. — Ako se oglasi zadostno število postaj. m- bo dalo zadevo na splošno glasovanje. — »S tem bi se v vseh ozirih veliko poraoglo. — Društvo bi pridobilo na članih, društvena blagajna bi pa znatno narasla.
Pozdrav vsem članom in članicam društva sv. Barbare!
JOHN TELBAN gl. tajnik.
POROČILO ZA MESEC	AVGUST 1915 koliko se je vplačalo in koliko izplačalo za bolniške podpore.
Nt v. j »ost.: Vplačali: Izplačali: Štv.	post.: Vplačali: Izplačali:
1	* 84.00 $ 8S.00 50	27.00	33.00
2	32.40 40.00 51	15.00	— «5. 84.60 124.00 52	5.40	61.00
4	30.00 — 53	32.40	120.00
5	^.40 29.00 r,4	]9 20	—
6	30.85 ' 31.00 55	47*40	34.00
436.50156	10.80	53.00
56.80 48.00 57	15.6C	54.00
■> 125.30 100.00 58	36.85	29.00
10 22.80 5.00 r>!J	10.20	70.00
II	15.00	18.00
41.40	2i.00 G3	14 U)	_
1-	?r4n	<i4	11 40
i!	I®'??	T™ 65	51.60	38.00
16	<3 So	4/.00 cc	loc-
17	113.40	80.00 60	12'8iJ
18	24.00	59.00 6'	2100	93-00
19	37.45	51.00 68	GG-00	154 00 '>Q qq 69 36.60 35.00
ot	;)04(J	70	3000	45.00
H.,	07*05	_ 71	49.20	45.00
23	30.60	42.00 72	]8'60	19'00
24	12.00	— 74	]0-40	3100
25	28^92	46.00 l'\	960	900
26	1 03.70	46.00	1690	~
27	45.00	40.00 77	24.00	76.00
28	27.00	5 00 78	27-00	41-00
29	59.40	45.00 79	'-S-80	32 00
30	55.20	100.00 80 -00	20.00
31	48.60	156.00 8*	27.60	76.00
32	33.60	15.00 82	13.20	9.00
33	76.20	127.00 83	13-20	1200
34	15.00	— 84 9-00	8.00
35	36.00	94.50	34-20	13.00
36	8.40	— SG	31 80	6.00
37	45.00	102.00 87	16.80	9.00
39	22.80	27.00 88	7.80	—
40	8 40	— 89 * 7 20	28.00
41	75.00	350.00	9G	18 50	—
42	31.20	31.00	91	18.00	—
43	25.80	43.00	92	24.60	17.00
44	86.40	97.00	93*	19.80 3.00
46	22.20	68.00 94	9.00	—
47	30.60	75.50.95	6.00	—
48	10.80	—	- -
49	15.00	8.00 Skupaj $2,776.42	$4,099.50 Za	mesec avgust	se je več izplačalo za bolniško podporo
$1,323.18 kakor se je vplačalo za isti sklad.
IVAN TELBAN, gl. tajnik, j
Protest
Društvo sv. Barbare, post. štr. 17, v Broughton, Pa., spadajoče v Forest City, Pa., je izreklo na redni seji 1. avgusta 1915 sledeči
PROTEST
proti ravnanju gl. odbora društva sv. Barbare v Forest City. Pa.
1.	Naše društvo je sprejelo od tiskarne Narodnega Vestnika poročilo o splošnem glasovanju za združitev Jednot in Zvez. V poročilu pa naša postaja nima nobenega glasu ne ZA in ue PROTI združitvi, akoravno je društveni tajnik poslal poročilo gl. predsedniku. 143 glasov je bilo ZA. 25 PROTI združenju. 76 članov ni glasovalo. Društveni tajnik se je ravnal kakor mu je gl. predsednik sam rekel in sicer en iztis glasovanja naj obdrži društvo, enega naj se pa njemu pošlje. Tako je bilo tudi storjeno. Glavni predsednik je dal to zadevo na splošno glasovanje na prigovarjanje več članov, med katerimi je bil tudi naš društveni tajnik. To se je zgodilo brez dovoljenja drugih gl. uradnikov. Akoravno je 11a IV. redni konvenciji izrazila velika večina delegatov za združitev, so gg. gl. uradniki meseca januarja 1915 še vseeno glasovali z 9 gl. odborniki. Izid je bil 4 ZA. 5 PROTI združitvi. Nato je gl. predsednik dal sam od sebe ter na prigovarjanje nekaj članov, zadevo na splošno glasovanje. Kar je storil nič več kakor pravilno in se je tudi zgodilo po naročilu zadnje konvencije. Zatoraj smo o izidu glasovanja njemu poročali in 11111 poslali skupno glasovnico. Glasovi so Ml i prešteti od društvenih uradnikov. Tako so delale vse Jednote in Zveze., katere so glasovale ZA ali PROTI združenju. —
Gotovo so morale biti druge postaje ravno tako informirane v tej zadevi, ker je izmed 89 postaj glesovalo le 50. Izmed 5300 članov-(ie) je torej glasovalo le 2003 članov-fnic). Kje je ostalo drugih 3000 članov, da niso glasovali? Ako bi bilo nekaj več agitacije^ od strani glavnega urada, bi ne bilo zaostalo nad 3000 glasov. Ce so pa glasovali ker niso prišli v poštev. kakor nismo mi od naše postaje, ne vemo, ako je bilo v glasilu objavljeno ali ne flani našega društva že vsaj niso čitali. Glasilo ni redno prihajajo 11a našo postajo oziroma na društvenega tajnika. Tako je bi*o mogoče 1 tudi pri kateri drugi izmed 3Stih postaj, katere niso glasovale.
2.	Protestiramo proti gg. gl. uradnikom, kateri se snidejo I vsakih šest mesecev skupaj v glavnem uradu za pregledovanje { knjig ter vselej nekaj po svojj volji ukrenejo, ne glede na pravila I in sklepe zadnje konvencije. Ce se hoče v tem času kakšna točka ! izpremeniti. jo more le splošno glasovanje z dvetretinsko večino
članov-(ic), ne pa kar 8 ali 10 gl. odbornikov pri vsaki šestmesečni reviziji knjig. Tako se je zgodilo meseca januarja 1915. ko so gg. gl. uradniki črtali točko, da se ne plača iz glavne blagajne za postajne stroške poštnino in za pošiljanje denarja, kakor je v pravilih, ampak sklenili so, da mora dotične stroške vsaka postaja sama plačati.
No. ker se je gotovo proti temu sklepu mnogo postaj pritožilo na glavni urad, med katerimi je bila tudi naša postaja, so gg. gl. uradniki zopet sklenili meseca julija 1915 pri šestmesečni reviziji knjig, da se omenjeni stroški plačujejo zopet iz glavne blagajne. Tako je že vsaj razvidno iz tega. ker je za našo postajo poslal tajnik natančni račun za šest mesecev za poštnino in pošiljanje denarja, pa je bil račun poravnan iz glavne blagajne.
3.	Protestiramo, ker se je že zopet društveno glasilo zavrglo brez splošnega glasovanja. Na konvenciji je bil izvoljen za glasilo Glas Naroda pod pogojem, da postane unijski list. Ako je imel Glas Naroda le par tednov zamude, naj bi se ga počakalo. To se ni zgodilo, ampak je bilo poverjeno glasilo Narodnemu Vestniku. Ako je bil Narodni Vestnik dober dve leti. naj bi bil še ene leto. in potem bi pa zopet lahko konvencija izvolila novo ali staro glasilo.
Resnica je, da je list. ki ima 10 tisoč naročnikov boljši za društveno glasilo, kakor pa list. ki ima le 4 tisoč naročnikov. Čim več ljudi čita glasilo, bolj se razširja organizacija. Potrebno pa bi lilo tudi, da bi bilo iz glavnega urada malo več agitacije v društvenem glasilu ter malo bolj redna mesečna poročila. Poročila so vedno zakasnevala, česar pa ni bilo krivo glasilo, pač pa oni, ki jih je pošiljal.
Naše društvo protestuje proti vsakemu nadaljnemu koraku od f-trani gg. gl. uradnikov, ki bi ga napravili brez ozira na pravila. < "e je kaka izprememba potrebna, naj se jo da na splošno glasovanje, kakor je bilo na konvenciji sklenjeno. — Potemtakem lahko društva ukrepajo, kaj je dobrega ali slabega, če je za potrditi ali za zavreči. Osem ali devet gl. uradnikov nima nikake pravice ukreniti kaj novega ali celo popravljati pravila. MIHAEL MALI, predsednik,
ANTON DEMŠAR, tajnik,
JOHN ŽITNIK, blagajnik,
JOHAN ŠKRBEC, zastopnik.	j
Jablan,
Stanko Rozman.
Davno že se je zmračilo.
Na strnišču pod vasjo se je Lujo ves zavil in zakopal v suknjo. Samo liee z velikimi, graha stimi očmi in šopi las. razsutih po čelu, mu molijo iz odeje. Nekoliko korakov pred njim se pase Jablan.
Vsak večer, odkar je zavladala vročina, povede Lujo svojega Jablana na pašo. Na-nj pazi kakor na svoje oko. Dvakrat na teden mu daje soli. I južino deli ž njim. — Lujo ima rad Jablana — ker je Jablan najmočnejši bik v celi o-kolici. Ostalo govedo in druge bike ponosno prezira. Na grobov-ju lahko prenoči, če je Jablan ž njim.	" '
—	Samo jutri! — se vzdrami Lujo kakor iz sna. zmeče raz sebe odejo, in oči mu izbuljeno iz-pregledajo.
Vstane, pristopi k biku in ga boža, gladi in miluje:
—	Dobro se mi na pa si, Jablane, Pasi se, biče moj, kolikor ti da duša. Samo jutri! Dragi moj. ljubi moj Jablane, — samo jutri!
V Lujevem zamolklem glasku je drhtelo mehko nežno zaklinja-nje. Bik maline, kakor ima navado. z repom in udari Luja na rahlo po obrazu.
—	Zakaj mene. Jablane? — ga vpraša očitaje. — Jokal bom sedaj.
In stopi nekoliko na stran pa zaplaka. Jablan vzdigne glavo.
—	Ne, ne. Jablane! Šalim se
le. Nisi me ti vdaril____E. kaj bi
se za vsako stvarico čmeril! Kaj ne, da se objameva!
Lujo ga abjame, se zagrne v
1
haljo in leže na vlažno zemljo, da sanja o jutrašnjem dnevu.
Jutri se bo njegov Jablan bil s cesarskim bikom. Ze dolgo časa tli. planiti v njem želja, da se Jablan pobode tudi z Rudonom. Moledoval je kneza, da mu izpolni željo. Tudi stareji ljudje so ga prosili.
—	Mliin, ljudje dragi, to 111 tako lahko, cesarski je ta vol! — Jaz sprožim prošnjo, Odredi-li ce sarstvo. da se bodeta. prav, tudi jaz ne branim.: ne odredi-li — tedaj ni bilo nič! Ali ni tako. pri jatelji?
—	Tako je. kneže. Samo v redu naj gre stvar, pa se ne boj! — Pi ošnja se je oddala in došel j.-knezu odgovor: dovoljuje se. -Jutri je Spremenenje in ob jed-nem cesarski dan. Jutri ob kne-ževi hiši spoprimeta se Jablan in Rudon.
Lujo bde sanja. Včasih vidi. kako Jablan pade. kako zaboden vzdiše ;včasili zopet, kako nabode Rudoua in kako ponosno stoji na bojišču. Cuje, kako Jablan gro movito tuli, da od gora odmeva Lujo prilaga:
Volo-lij?e. dolo-lige! Jaee moje milo l>aee od te Vaše jadne krave! Ča. kravuljo, nagrduljo! Nagrdim ti goved ara I u kuc-i kueanieu i na struzi srrn.sraricn
_ _ _ _ _ _ _ _ i
—	Jablane, ali te zebe? — vpraša Lujo izpod odeje.
—	Jablan se pase. molči, nične odgovarja.- Lujo vstane, miluje ga in mu prinese s stoga dva snopa žita, vrže pred bika in leže poleg njega. Po dolgem nemirnem trepet an ju ga premaga
spanec. Ko Jablan poje žito, leže tudi on poleg svojega dobrega tovariša. Globoka, plaha tišina. Vlažna svežost se razširja v noč. Lahen vetrič veje okrog liiš, ki leže v neprekinjenem polkrogu pod planino. Strehe, poražene z mahov jem, komaj se v mesečini ločijo od zelenih sadnih vrtov. Samo tupatam se beli nova streha. Vas siliva mirno, sladko, kakor zdravo, krepko planinsko dete. ko ga mati nadoji in uspava. *
Solnce se počasi vzdiguje izza planinskih vrhov, ki so ravnokar še zaspano počivali v prozornem jutranjem somraku. Trenotek — in vse oblije veličastna svetloba ! Vse trepeče. se giblje, preliva. — Samo tam daleč 11a prisoju izpod planin plava megličasta mourina. Vse vstaja, se budi. se preliva kot vroča kri, vdihu je moč, svežost.
—	O. zdanilo se je! — se pre-tegne Lujo. odpre krmižljave oči in pogleda okolu sebe. — Jablan, biče moj. zakaj me nisi zbudil?
Jablan je vstal zgodaj, zelo zgodaj in dobro se je napasel. — Drago je Luju. ko vidi, kako je narasel Jablanu trebuh.
—	E. ker si se. dragec moj. tako pridno najedel, eto ti, pa se malo nasladi — veli veselo Lujo in vrže pred bika nekoliko žita.
Jablan poje. Kreneta proti kneževi hiši.
Vrane so piiletele iz bližnjih gozdičev in se razpustile no koruzi. ki se je že stročila. Čuvaji kričijo. Strašila frfotajo v vetri-ču. Čreda se goni na pašo. Klicanje. mukanje — na vseh koncih in krajih.
Lujo gre zamišljen za Jabla iiom. Zaglobi se v misli — on ne čuje vrvenja in življenja, ki se širi okrog njega, on misli o Jablanu in o boju.
Zgane se, kakor da se je nečesa domislil. Raztegne pedenj in meri palico:
—	Jablan zmaga — ne zmaga: da-ne. da-ne. da ! — zavrisne Lujo. in oči se mu zasvetijo prevelikega veselja.
Vzradoščen poljubi in objame Jablana.
—	Je-li. Jablane, da ti njega nabodeš? Naj si bo on tudi ce sarski! Vsejedno je mojemu dragemu. milemu, ljubemu Jablanu. Je-li. da je tako? Da. reci svojemu Luju! — se mu laska nedolž no. —
V razgovoru z Jablanom dospe Lujo h kneževi hiši, kjer se je bilo nabralo dokaj sveta. Praznik je. ne dela se. pa so prišli ljudje, da se pomenkujejo, in kot planinci radi gledajo, kako se biki bodejo.
Luju se stisne srce, ko vidi Ru-dona. Zdi se mi strašen, grozen, tudi veliko večji nego Jablan.
—	Jablan, biče moj, ako dane? plačaš z glavo, ne huduj se name. — vzdahne milo Lujo. našlo ni se na vola in skrivaj meri zopet palico. Izide, da Jablan zmaga ! Lice se mu razvedri.
—	Ali si se oplašil, mali?
—	Ti se, sinko, nič ne boj. — Tvoj bil je star borilee — bodri ga neki človeček.
Ne bojim se pač prav nič — pravi odgovarjajo Lujo samozavestno.
—	"Rogme. dečko, še zajavkal boš. ko Rudon razpara Jablano črevesa —- ga straši poljski čuvaj
—	E, to bomo. poljare še b videli! — se mu smeje porogljivo in kljubuje Lujo.
—	Pustite, ljudje, prazne razgovore! Na stran deea in ženske
—	veli knez ostro. — Povedite mi oba bika na ravnico pod plotom.
—	Pripeljejo ju. Okrog je ljudstva na vseh straneh. Bika se povohata. kakor da se poznata.
—	Primi, Jablan!.
—	Primi. Rudon !
Bika zareneita. začneta kopati zemljo s prednjimi nogami. -stavljata se. boeita se. dokler silno ne treščijo rogovi ob rogove. Zemlja se zmaje, zgiblje pod njima.
Lujo zdrhti. strepeče. Vsak živec se mu razigra. Napne velike, grahaste oči in se ne gane. Potem zopet vsak gibljaj spremlja; vsak udarec odmeva v razburjenem mu srcu. Stiska se. zvija se. nripogiba se — pomagal bi Jablanu. da more. Zabliskajo se mu oči — samo začuti, kako se nekaj pred njim vrti. suče. zvija.
Jablan napade z vso močjo.
—	Daj ga. primi ga. Jablane!
—	vsklikne Lujo kakor ves iz sebe.
Jablan, star. pretkan borilee počene na desno koleno prednje noge. —.pa krepko zahode Rudona
—	Nc dejt^, ljudje da se 01:c
časti cesarski vol, — zakliče preplašeno knez.
Izpod vrata Rudonovega švigne velik žarek krvi. Lujo zavrisne. Jablan stoji ponosno na bojišču in rjove, da planinski vrhovi silno, silno odmevajo.
Šestnajst rudarjev pokopali.
Johnstown, Pa., 2. septembra.
Danes so pokopali v Boswell šestnajst žrtev eksplozije v rudniku Ordena. Ko se je pomikal po me-
l	1
stu sprevod, so bile vse trgovine in gostilne zaprte. Danes je začel coroner zasliševati priče. Rekel je, da ne bo jenjal prej, dokler ne najde pravega vzroka eksplozije.
Ulična imena v Pragi.
.Mestni svet v Pragi je preklical svoj sklep, imenovati neko 11-lieo Londonsko ulico; Petrograj-ska in Pariška ulica, ki se skupaj držita, so prekrstili v Lvovsko u-lieo. To je patriotizem!
JCENIK KNJIGi
f/	katere ima ▼ zalogi
f SLOVENIC/PUBLISHING CO.
) 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLITVENIMI:
Duhovni boj	t—.60 j
Evangelijska zakladnica	t—.50 Gospod usliši mojo molitev
z pesebno velikimi črkami $1.00
Ključ nebeških vrat	—.50
Jezus in Marija	■—.40
Marija Varhinja	;—.60
Marija Kraljica	—.60
Skrbi za dušo	—.60
Vrtec nebeški	■—.40
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	:—.50 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar	—.40 Berilo prvo, vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	—.40 Berilo tretje, vezano	—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Dobra kuharica, vezano	$3.00 DomaČi živinozdravnik	—.50 i Evangelij	—.50 j Fizika 1. in 2. del	—.45! Hitri računar, vezano	—.40, Katekizem vez. veliki	—.40; Katekizem vez. mali	—.15 \ Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano	$1.20 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, Lagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00; Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20 Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60 Slovensko-angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	—.20 Belgrajski biser	—.20 Beneška vedeževalka	—.20 Bitka pri Visu	—.30 Bodi svoje sreče kovač	—.SO Boj s prirodo	—.15 Božični darovi	—.15 Burska vojska	—.25 Cerkvica na skali	t—.15 Cesar Jožef II.	—.20 Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke	r—.20 Don Kižot	r—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	—.20 Grizelda	—.10 He d vika, banditova nevesta —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	■—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20
Izlet v Carigrad	!—.20
Ivan Resnicoljub	—.20
Izanami, mala Japonka	—.20
Izidor, pobožni kmet	—.20
Jama nad D ob rušo	—.20
Jaromil	—.20
Jeruzalemski romar	—,45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—.20
Križana umilejnost	—.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —,50
Lažnjivi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko Poštenjakovič	>—.20
Na divjem zapadn, vez.	»—.60
Na jutrovem	=—.35
f Na krivih potih	—.30
Na različnih potih	—.20 Narodne pripovesti, 1., 2.
in 3. zvezek po	:—.20
Naseljenci	■—.20
Na valovih južnega morja	—.15
Nezgoda na Palavanu	—.20
Nikolaj Zrinski	.	—.20 '
O j etiki	:—.15
Odkritje Amerike, vez.	•—.80
Prihajač	—.30
Pregovori, prilike, reki	—.25
Prst božji	—.20
Randevouz	—.25 Revolucija na Portugalskem —.20
Senila	;—.15
Simon Gregorčiča poezije	—.45
Stanley v Afriki	—.20 Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po	—.80 Sveta noč	■—.20 Srečolovec	—.20 i Strah na Sokolskem gradu, ! 100 zvezkov	$5.00 j Strelec	—.20 Sanjska knjiga, velika	—.30 ' Štiri povesti	—.20 j Tegetthof	—.25 ' Vojan na Balkanu, 13 zvez.	$1.85 Zlate jagode, vez.	—.30 Življenjepis Simon Gregorčiča	—.50 j Življenja trnjeva pot	—.50 I Za kruhom	—.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu)	—.73
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	zv. Maron, krščanski deček	—.25
4. zv. Praški judek	—.20
6.	z v. Arumugan, sin indijskega kneza	—.25
7.	zv. Sultanovi sužnji	—.25
8.	zv. Tri indijanske povesti	—.30
9.	zv. Kraljičin nečak	—.30
10.	zv. Zvesti sin	—.30
11.	zv. Rdeča in bela	vrtnica	—.30
12.	zv. Boj in zmaga	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	:—.30
15.	zv. Angelj sužnjev	■—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	—.30
19.	zv. Mlada mornarja :—.30
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger:
Brat sokol	;—.25
Cigani	—.40
Pri puščavniku	—.20
Putifarka	—-20
Raztresenca	—.30
Starinarica	—.20
Županova Micka	—.30
Idealna Tašča	—.20
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—.03
ducat po	:—.25
Z slikami mesta New Yorka
po	—.23
Album mesta New Yorka krasnimi slikami, mali —.35
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali	--.10
Združenih držav, mali	—.10
veliki	—.25
vezan	—.50
Balkanskih držav	—.15
Evrope, vezan	—.50
* Vojna stenska mapa	$1.50 ' Zemljevidi: New York, Co-1 lorado, Illinois, Kansas, 1 Montana, Ohio, Pennsyl-i vania, Minnesota, "Wis-i consin, "Wyoming in "West i Virginia in vseh drugih
) držav po	—.23
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v go. to vini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah. Poštnina ie nri vsali cenah že vračunana,
IZSUŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 81» Cortlandt St., New York, N. Y. Edward Kalish, tajnik, 0119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Jager, blagajnik, C241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Vojaki umrli. V ljubljanskih
bolnišnicah so umrli sledeči vojaki: Josip Vajaj, korporaL — Ivan Stasenko, pešce. — Ivan Stramec, pešce. — Anton Berger, korpo-ral. — Josip Kndsmann, vojaški delavec. — Nikola Brkič, pešec.— Fran Nevoral, pešec. — Adam Manko, pešce. — Fran Mujk, pešce de/elnoKtrelskega polka. — Karel (Vrnv, peSec-doraobranec. — Josip Complaj, lovec. — Fran Nemet, peš»*e. — Nikolaj Ilamat, peši>c, v vlaku med transportom v bolnišnico bmrl. — Mozes Ma-t>-ii, pešec honvedskega rolka. — Onut' Andrejka, pešec. — Stefan Scli<»nherr, pešec. — Jurij Šešek, pešec. — Henrik Ringswirt, po-ror-nik dežclnostrelskega polka.— Fran Beneze, lovec. — Karel Sol-ten, pešec. — Lajo.š Matyas, pes' ■<• lionvedskega polka. — Anton iduvenitz, pešec. — Edmund Markotan, lovec. — Peter Lejkič,
Umrli *o v Ljubljani: Ema Mo-horovie, hči trdnjavskega komisarja. 23 mesecev. — Matija Rački. hiralee, 30 let. — Stanko Po-lik, delavčev sin, 4 mesece. — Jakob Šega, jermenar, 59 let. — Marija Volek, zasebnica, 20 let. — Fran Koejančič, sin pismonoše. 7 mesecev. — Daniel Seme, sin že-lezniškegii nadsprevodnika, 5 tednov. — Jakob l^iznik, mizarski pomočnik, 41 let. — Matevž Ver-
hunee. postrežeek, 55 let. — Andrej Šknibe, hiralee. 69 let. — Janez Vojska, delavec, 41 let.
Razpisana ustanova. Razpisano je 2. mesto ustanove Josipa Gorti-pn vitezu Slavinsketga v znesku 1000 K za absolvente trgovskih šol in trgovskih nkadcmij, ki hočejo svoje študije nadaljevati v I i i to/1 ■ i n'.-. t vii. l*rosnje se morajo
vložiti pri deležni vladi v Ljubljani do 10. oktobra.
Pridelek krompirja. Kakor se !iin!v /e sedaj presoditi, bo letina krompirja izborna. Ne glede na to, da se je letos mnogo več krompirja nasadilo nego druga leta, marveč tudi sicer bo letina,bogata. Posledica tega bo pač, da bo e<-na krompirju letos tako nizka kot že dolgo ne.
Mož na svojem mestu. Dne 7. avgusta je pripeljal posestnik iz Stožie št. 7. Fran Sitar, na Cesarja Jožefa trg v Ljubljano voz krompirja ter ga na lastno voljo | prodal čujte in strmite! — pod maksimalno ceno kilogram po 9
vinarjev. Mož je bil prepričan, da je ta eena dovolj visoka.
Predaja čebule. Od 10. avgusta mestni magistrat ljubljanski prodaja čebulo n» drobno kilogram po (»U vinarjev (po maksimalni cen i)
Cenik za postreščke. Deželna vlada j«' potrdila za ljubljanske po>treščke in komisijonarje nov. razmeram primeren cenik. Cene so naslednje: 1. Pota in komisije: A' enem mestnem okraju s pismi in naročili 20 v, s prtljago do 10 kg 40 v, do 50 kg 60 v. Za pota j iz enega mestnega okraja v dru-g'*g;. s prtljago do 10 kg 60 v, do r><) kg 80 v. Za pota v Kranjsko' a!i Mestno hranilnico ali enaka' opravila v druge zavode ter za pota v zastavljalnico 60 v. 2. O-pravila in pota za določeni čas: Za lahka opravila brez orodja od ure (i() v. Za težka d-la z orodjem od ure 80 v. za lahka opravili? brez orodja /.a cel dan 5 K,' za spremljanje trgovskih in dru-1 irih potnikov ter za prenašanje' kovčegov z vzorci od ure 80. za isto opravilo z ročnim vozom ali snmokolnieo od ure 1 K. Pota na' kolodvor in nazaj: S prtljago dO 25 kg 80 v. za prevažanje blagaj-
nic do 200 kg za osebo 4 K. za «.. . i prevažanje blagajnic nad 200 kg,
za osebo 5 K, za prevažanje kla-j virjev za osebo v pritličjih 2 K. j za vsako nadstropje za osebo več 30 v, za prevažanje klavirjev iz sobe v sobo za osebo 1 K. Za o-1 pravile ponoči od 1. aprila do 30. j septembra od 9. ure zvečer do 7. ure zjutraj ter v času od 1. okto-j bra do 31. marca od 8. ure zvečer do 8. ure zjutraj vrh navadne pristojbine še polovico te pristojbi-1 ne. Za selitve, snažen je obleke,
prevažanje težkih blagajnic in v^a druga dela se plača po dogovoru. Vsak postrešček je primo-ran imeti odobreni cenik vedno pri sebi in se z istim na zahtevo izkazati vsakemu stražniku in občinstvu.
Obrtno gibanje meseca julija v Ljubljani. Meseca julija je pri mestnem magistratu priglasilo svoj obrt 7, odglasilo pa 11 strank. — Priglasili so: Josip Vesel, Prešernova ulica 20, trgovina z mešanim blagom. Frančiška Koder, Spod. Šiška 63, prodaja sadja, zelenjave in slaščic. Fran Škof, Rečna ulica S, branjerija. Marija Presinger, Pred skotijo 1, točenje vina na stoječe goste in preko ulice ter prodaja mrzlih jedil. Fran Slovša, Stranska pot 9, fijakarsko obrt. Ivana Čibej, Sp. Šiška 50, prodaja sadja, klobas, kruha in slaščic ter piva in soda-vice v zaprtih steklenicah. Antonija Bajt, Šelenburgova ulica 6, trgovsko vrtnarstvo. — Odglasili so: Josip Bahovec, Sv. Jakoba trg 6. trgovina z moko in deželnimi pridelki. Aleksander Gruber, Mestni trg 18, mala trgovina z razglednicami, pisalnimi stroji in kadilnimi potrebščinami ter kar-tonažami. Mihael Hafner, Spod. Šiška 162, krojaško obrt. Engel-bert Skušek. Dunajska cesta 7. trgovina z mešanim blagom. Ro-zalija Privšek. Marije Terezije cesta 12, prodaja živil. Matej Ber-
nik. Sv. Florijana ulica 1, mala trgovina z lesenim blagom. Fran Košir, Spod. Šiška 211. sejmar-stvo z galanterijskim in drobnim blagom. Tvrdka Till. Kongresni trg 8, trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami. Valentin Prešeren, Spod. Šiška 157, trgovina s konji. Štefan Klim, Valvazorjev trg 4, gostilui-čarsko 111 krčinarsko obrt. Jean Sehrey, Gradišče 5, pekovsko obrt.
Prememba posesti. Vilo Frana v Marmontovi ulici št. 14 v Ljubljani je kupila Marija Kokalj, od-vetnikova soproga v Ljubljani.
ŠTAJERSKO.
Odlikovanja. Pri 87. pešpolku so bili odlikovani: z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo stotnik Rudolf Kuhat ; cesarsko priznanje za hrabrost se je izreklo stotnikoma Alfonzu llofmannu in Franu Brei-sachu ter nadporočniku Alojziju (»ielingerju; bronasto kolajno so dobil i: poddesetnik Dominik Kotnik in pešci Albert Prislan, Ciril (Jolob, Fran Korošec, Ivan Lojen, Matevž Lukman in Ivan Orel.
Središče. Maks Unger, sin vpo-kojenega tukajšnjega nadučitelja, praporščak pri 2. bos.-hereeg. polku, je bil odlikovan z veliko srebrno hrabrostno kolajno in obenem povišan za poročnika.
Maribor. Zdi se, da je prišlo v našo sredo "veliko umiranja". Zopet nam je neizprosna smrt pobrala enega iz naše srede. Ni bil to človek, ki je v našem narodnem, družabnem in političnem življenju igral posebne uloge, bil je pa pošten, mlad možki slovenski značaj, ki je radevolje povsod pomagal, kjer ga je zvala narodna dolžnost. Bil je to uradnik dr. Josipa Leskovarja, pešec 47. peš-polka, Riko Cepe. Ze marca meseca se je vrnil s severnega bojišča bolan. Na vojnih pohodih se mu je utrgala žila in pričel je bljuvati kri. Že koncem aprila je moral zopet na italijansko mejo, tam pa je dobil kar dva strela, enega v glavo, drugega skozi pljuča. Zdravniki so skraja menili. da mu bodo rešili življenje; izjavili so pa že tedaj, da dvomijo, da bi se svojega življenja tudi zavedal, ker je pritiskala natrta io-j banja na možgane. Prišlo je dru-, gače in pred par dnevi je izdihnil ! v eni ljubljanskih pomožnih voskih bolnišnic. Mlad, tih, a krepak značaj je legel v rani grob.
Maribor. Tukaj se je obesil sluga okrajne bolniške blagajne Jo-J žef Magele. Pobiral je zavaroval-1 t nino in poneveril večje zneske. Sedaj se je iz strahu pred odkri-[tjem obesil.
Polzela. Frančišek Kolšek iz'
Brega pri Polzeli je padel dne 21. julija na italijanskem bojišču. Poslednje pokojišče padlega je gomila št. 13 na vojaškem pokopališču v Komnu. Ranjki je bil vestni korespondent tovarne strojev ter livarne železa in kovin K. & R. Ježek v Blanskem na Moravskem.
Celje. Na severnem bojišču je padel črnovojnik Florijan Rajh iz Dramelj, brat odvetnikov dr. Jakoba in Štefana Rajha, ki sta tudi oba pri vojakih. — V Celju je umrl bivši ladijski častnik pri ' Llovdu" Karel Tribuč, 48 let star. — V Celju je med obolelimi vojaki 15 kolere sumljivih slučajev. — V Celju so zaprli bivšega vojaškega bolniškega strežaja Fr. V oglarja zaradi več tatvin. Po Celju in okolici se je izdajai za zdravnika.
Gradec. Tukaj je umrl kanclist pri štajerskem deželnem odboru Karel Rotovnik. Truplo so prepeljali v Slov. Gradec.
Spodnji Dravograd. Dne 28. julija sta se na progi Vuzeniea— Spodnji Dravograd vnela dva železniška vozova sena. Vlak se je moral ustaviti na odprti progi. Eden voz sena je uničen.
Ljutomer. Tukaj so konstati-rali kugo slinovko in grintavko. Zaradi tega so živinski sejmi v ljutomerskem pol. okraju prepovedani.
Ptuj. Ker se je v ptujskem glavarstvu pojavila smrkavost pri konjih, so konjski sejmi v Ptuju ustavljeni.
O navijanju cen je zopet prin-cipijelno spregovorilo najvišje sodišče. Mlinar Golčnik v Iiočali pri Mariboru je prodal trgovcu Cize-ju avgusta lanskega leta večjo množino koruze takozvane čin-kvantina po 24 K za 100 kg, t. j. za 1 K višje kakor je znašala takratna maksimalna eena. Bil je obtožen radi navijanja cen. Mariborsko okrajno sodišče ga je oprostilo, ker je dokazal, da je plačal koruzo sam po 22 K 50 v. da ga je stal transport v Hoče 40 v za 100 kg in da je kupcu povrh dovolil 2% popusta za takojšnje plačilo. Imel je torej pri 100 kg prodane koruze le 62 v dobička. Državni pravdnik se je pritožil in okrožno sodišče je Golčnika obsodilo, češ, maksimalni tarif se ne sme prekoračiti, in oni. ki prodaja živila, mora skrbeti, da kupi tako poceni, da mu je mogoče napraviti primeren dobiček, ako proda blago po oblastveno dovoljeni najvišji ceni. Generalna pro-kuratura je vložila proti tej obsodbi pritožbo v svrho varstva zakona in najvišje sodišče je obsodbo mariborskega okrožnega sodišča razveljavilo ter Golčnika oprostilo. V utemeljitvi konstati-ra najvišje sodišče, da spada kaznovanje prestopkov proti maksimalnemu tarifu principijelno v kompetenco obrtnih oblasti. Me-rodajno za sodišča je dejstvo, ali je dotični, ki zahteva višje cene, splošni položaj z ozirom na lastne obratne razmere zlorabil in ali je zahteval očividno pretirane cene. Treba je torej vsak slučaj individualno presojati; merodajno je pri teni dejstvo, koliko dobička si je pri tem obtoženi napravil in da je imel namen napraviti prekomerni dobiček. Najvišje sodišče je torej na povsem pravilnem stališču, da zagreši lahko tudi oni prestopek navijanja cen, ki sicer prodaja po "dnevni ceni", ki pa si pri tem napravi prekomerni dobiček. medtem ko se tisti ne pregreši proti kazenskim določbam, ki je sicer prekoračil cene maksimalnega tarifa, pa le vsled tega, ker bi sicer moral prodajati v lastno škodo. To principijelno stališče najvišje sodišča je jako važno. Seveda pa se ne tiče postopanja obrtnih oblasti, ki lahko prekoračenje maksimalnega tarifa v lastnem delokrogu kaznujejo.
KOROŠKO.
Za vojake. Deželni predsednik dr. Kari grof zu Lodron-Latera-no, deželni glavar Leopold baron pl. Aichelburg-Labia, celovški župan dr. Gustav vitez pl. Metnitz ter knez in škof krški dr. Adam Hefter so izdali oklic za nabiranje darov, ki se bodo razdelili med čete, ki branijo državno mejo na južnem bojišču prpti Italijanom. ter med domače čete, naj se bojujejo kjerkoli. V ta namen se je 1. avgusta javno po celovških ulicah nabiralo in so se v ta namen prodajale Spominske karte. Za skupiček se še ne ve.
PRIMORSKO.
Sokolu so nogo odrezali. Josip Pečnik, član Sokola v Rojanu pri Trstu, je dobil na bojišču težko rano; vsled katere so mu morali odrezati nogo nad kolenom. ' _ Goriških beguncev je na Kranj-
skem sedaj okoli 5000. Zlasti obi-jlo jih je v Ljubljani in okolici, potem okoli Novega mesta na Do-: lenjskem. precej jih je tudi na. Gorenjskem. Dobijo se pač povso-1 di po Kranjskem, najmanj jih je' na Notranjskem,
Preselitev. Goriški deželni gluhonemi zavod se je preselil iz Gorice na Kranjsko, in sicer se nahaja deloma v zavodu "Notre Dame" v Kandiji pri Novem me-,stu, deloma, na deželni kmetijski šoli na Grmu.
Trst v zastavah. Padec Varšave in Ivangoroda so proslavili tudi v Trstu s tem, da so razobesili zastave, proti večeru pa je šla vojaška godba po mestu; sledila jej je velika množica. Namestnik je imel iz namestniške palače nagovor v nemškem in italijanskem jeziku. Da bi kdo tudi slovenski spregovoril, ni se smatralo za potrebno, dasiravno je v Trstu nad 70,000 Slovencev.
HRVATSKO.
Čudna zvezda. V Lipovljanih na Hrvatskem ljudje opazujejo že nekaj noči na nebu čuden pojav: prikaže se zvezda takoj zvečer z vzhodne strani, prihaja bliže in ko dospe na sredo neba, pa kar nakrat pade in izgine. To se je ponavlja vsako noč, ko je jasno nebo.
Aretiran bivši poslanec. Bivši hrvatski poslanec dr. Lazar Niko-lie je bil na odredbo državnega pravdništva aretiran. Ustanovil je z nekim Davidom v Slavoniji več denarnih zavodov, pri katerih so vlagatelji izgubili svoje vloge.
BOSNA.
Spominska plešča. V Sarajevu vzida mestno poglavarstvo na kraju atentata pokojnega prestolonaslednika Frana Ferdinanda in njegove soproge za sedaj spominsko ploščo, pozneje pa se postavi poseben spomenik.
Kje sta JOSIP P,ROŽIČ in JANEZ BORŠTNAR ? Prvi je doma iz Vrbice pri Ilirski Bistrici na Notranjskem, drugi pa nekje v bližini Cerknice. Bili smo skupaj na Verona. Pa. Prosim ju, da se mi oglasita, ker njima imam poročati nekaj važnega. Anton Jurčič, Jennings, Md.
NAZNANILO."
Rojakom v Lorain, Ohio, in 0 kolici naznanjamo, da jih bo ob iskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE,
ki je pooblaščen pobirati naroč nino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravnižtvo Glas Naroda.
NAZNANILO.
Rojakom v Kitzville, Minn., in
okolici naznanjamo, da je
Mr. JOE ADAMICH
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" ter izda vati pravo veljavna potrdila.
Upravništvo Glas Naroda.
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois Ir Wisconsin naznanjamo, da jih bo d« obiskal naš zastopnik __c
Mr. RANK MEH
kateri je opravičen pobirati naroč nino za list "Glas Naroda" in iz dajati pravoveljavna potrdila. Rc jakom ga toplo priporočamo. UpravnižtTO 'Glu Naroda',
POZOR, SLOVENCI!
Na prodaj je malo posestvo. 11 j akrov zemlje z drevjem in trtjem ( nasajene, tri hiše. hlev in več ma-'lih poslopij. Ena hiša ima in druge dve pa iio tri sobe, vse so skoraj nove; mali dve imam oddane in dobim najemnine po $12 mesec-' no. Enaka zemlja stane $65 aker.! Posestvo je eno miljo od treh ro-J vov, malega mesta in železnice in 4 milje od glavnega mesta. Cena' $1700. Pridite pogledati, ali pa' pišite na:
Louis Ash, R. F. D. 2,__Bevier, Mo.
Iščem JOHANO MEŽNAR. Doma je iz vasi Podbelje. Midva sva skupaj potovala na parnikui "Martha Washington" v Združene države. Povedati ji imam nekaj važnega, zato jo prosim, da mi pošlje svoj naslov. — Anton Frank, Box 803, Glassport, Pa._(1-3—9)
Kje sta moja prijatelja MAKS KOŠ1RN1K in JANEZ ZOR-MAN ? Nahajata se baje nekje v Primero, Colo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, naj mi ga javi. ali naj se pa sama oglasita, ker poročati njima imam nekaj važnega. — Ferdinand Pire, Box 582, Ely, Minn.	(2-3—9)
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom r Ptu •ylvaniji ■poročamo, da jih bo i kratkem obiskal nas potovala! m •topnik
Mr. IVOMSO JAXMMM,
ki je pooblaščen pobirati narol"
nino irn izdajati tozadevia potrdila.
Sedaj »e mudi ▼ Pittsburgh, Pa., is okolici,
UpravniStvo "Glaa Naro*»M..
Farme
i slovensko-hrvaški koloniji.
Ako želite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se n« prepričate, kakšna prilika se vam nud, v slovensko-hrvaški koloniji v okolici Asblanda v državi Wisconsin. Ta kolo-lija obstaja sedaj že šesto leto ter je v ijej kupilo farme že 160 slovenskih in hrvaških družin.
Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tuk aj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu člove-£u pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrob-oeje čitate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako i eli kupiti farmo ali ne.
Naslovite:
(ha James W. Good Company
Dep. 51 Ashland, Wig.
OGLAS NABAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočam svoja
iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropin j evec gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel.
S spoštovanjem
S. JACKSE,
Bes m,__S. Helena, C*L
1
POZOR, ROJAKI!
Kdor se zanima za stare liste, jih lahko dobi pri spodaj podpisanem. Imam Glas Naroda od 1. januarja 1914 do 26. avgusta 1915 razen ene številke, torej skupno 505 številk za $3.00 s poštnino. V njem najdete še nekaj povesti, "Skrivnosti Pariza", lepo povest •"Doli z orožjem", "O možu, ki je ukradel svet" ter mnogo drugih novic, katerih se že mogoče ne spominjate. Nadalje imam Narodni Vestnik od 5. marca 1914 do 29. avgusta 1915 razen treh številk. Zraven dam 28 številk Slovenskega Gospodarja, katerega sem ravno dobil iz starega kraja, in sicer 14 številk lanskega in 14 številk tega leta. V njem najdete jako zanimiva pisma, katera so pisali slovenski vojaki z raznih bojišč. Cena Nar. Vest. in Slov. Gosp. $2.00 s poštnino, vsi trije listi pa $4.75 s poštnino. Denar se pošlje vnaprej na: J. Stampfel.
__Grafton. AVis.
IŠČE SE GOSPODINJO.
Iščem žensko od 25 do 35 let staro. Vsa pojasnila se dobi. ako pivšete na upravništvo tega lista pod imenom "Gospodinja". _ (3-4—9)_
i	PREKLIC.
Tem potom preklicem neresnico. ki sem jo povedal Johnu Zab-kar. da je Anton Škafar menjaval čeke v jami v Premrose. Pa. To je bila pomota, ki sem jo slišal od drugega in je laž.
Vincent Perišuti,
Westfield, Pa.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo tri»ežno in zanesljivo. V poprav j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druije harmonike ter računam jk> delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljnib vprašanj.
JOHN WEN ZEL, 1017 East 62ntl St.. Cleveland, Ohio.
Da ste uspešni
izgledajte uspešno
Napravite svojo proda-	P^D
jalno moderno in vab-	sitli
ljivo za odjemalce s
tem, da jo razsvetlite	^^	fe^
Električna luč vzbuja
pozornost, privablja	ftSBL
odjemalce in razkazuje QwJv iiPii, blago v kar najlepši	V^^X^ Jyl^S
Pustite, da vas obvestimo o svojih novih cenah in pokažemo, kako ekonomska je služba Edisona
The New York Edison Company
At Your Service
General Offices: Irving Place and 15ih Street Telephone: Sluyvesant 5t»00
Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public
424 Broadway Spring 9890 *124 W 42d St Bryant 5262 126 Delanccy St Orchard 1960 '151 E 86th St	Lenox 7780
10 Irving Pl Stuyvesant 5600 '27 E 125th St Harlem 4020 *362 E 149th Street Melrose 3340 *Opcn Until Midnight Night and Emergency Call: Madison Square 6001
1 dobite "GLAS NAHODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" "^gj izhaja dnevno na šestih straneh, tako, •"wgpj da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne sli- "^gpj ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vsa osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.
Kadar je	draitvo namenjeno kupiti b*cde!t>, santavo, legaJ-"®
fodbena inštrumente, kape itd., ali p» kadar potrebnjete uro, reriiico, privsaV-prrtmn itd., na kupita prej nikjer, da tudi mene »»cene vprašate. Upr»Un;e v»i stane le 2c. p« »i bodete prihranili dolarje.
Cenike, rec vrst poiiljam brezplačno. Pilite po»}.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa- Box 328
TEL. CENTRAL 3596 W.
JOSEPH MARINČIp
**	SLOVENSKA TRGOVINA
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO. 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Kadar potrebujete dobro uro in drugo zlatnino, budilke, stenske ure, »re kukavice, Columbia gramofonske plošče različnih jezikov, slovenske plošče iz stare domovine, istotako gramofone ter vse v to stroko spadajoče predmete, se obrnite na svojega rojaka, in videli bodete, aa boste boljše postreženi, kakor pri kakem tujcu. Moje geslo je dobra postrežba. Prodajem tudi na mesečna ali tedenska odplačila. Točno popravljanje ur, zlatnine in gramofonov. Veako delo in popravljanje je jamčeno.
Manon Lescaut
in
Chevalier Desgrieux.
--0-
Spisal: ABBE PREVOST.
^ ?	,-o-
1 l 7 f Za Glas Naroda prevel: G. P.
22	(Nadaljevanje)
Nehote je padlo tudi iz mojih oči par solz. Manon je spoznala to na izprcmcnjeiiemu tonu mojega glasu ter takoj prekinila svoj molk. —
- Moja krivda mora biti velika. — je rekla z žalostnim glasom. — da te je mogla privesti v tako žalost, tako razburjenje. Pa kaznuj me Hog. ec sem vedela, d.a sem kriva. — ali če sem hotela postati kriva.
Te besede so se mi zdele tako nerazumljive in neresnične, da »e nisem mogel ubraniti napada jeze.
—	Nesramno prikrivanje. — sem vskliknil — Bolj kot kedaj poprej uvidiin sedaj, da si sleparka in lažnjivka ! Šele danes spoznavam tvoj ničvredni značaj! — Z Bogom, nesrečno bitje, — sem nadaljeval in se dvignil. — T ta j še umrein stotere smrti kot da bi imel še kaj opraviti s teboj. Da. nebo naj me kaznuje, če ti še kedaj privoščim pogled. Ostani torej pri svojem novem oboževalcu; ljubi ga in zaničuj mene kot zaničuješ čast in poštenje. — Jaz pa ne ti bom smejal!
Ta izbruh jeze jo je tako prestrašil, tla je. tresoča se po celem telesu in s pritajeno sapo, strmela vame. še vedno klečeča pr«*d stolom, na katerem sem preje sedel. Storil sem par korakov proti vratom, a moje oči so bile še vedno uprte vanjo in trebalo bi srca iz kamena ali ledu. da bi ne bilo ginjeno vsled tolike krasote.
Moje srce je bilo tako drugačnega sestava, da sem takoj padel v drugi ekstrem. Pohitel sem naenkrat nazai k njej ter jo brez vsakega pomisleka privil k sebi. Strastno sem jo pričel poljubljati. jo rotil, naj mi odpusti prenagljenost. Obenem sem izjavil, da sem tako brutalen človek, tla nisem vreden sreče biti ljubljen od take di klice kot je ona.
Posadil sem jo na sto', padel pred njo na kolena ter jo prosil, naj me s tuša v tej poziciji. In tedaj sem ji rekel s par besedami • se. kar je polnilo moje srce. Kotil sem jo. naj mi oprosti. Ona se je oklenila mojega vratu ter mi rekla, da je ona. ki potrebuje moje popustljivosti, da bi mogel pozabiti žalost, katero mi je povzročila. Ona da se boji navesti kaj v svoje opravičilo, ker bi gotovo ne našlo mojega odobravanja. Jaz sem jo prekinil ter rekel, da ne potrebujem nikakega opravičila od njene strani in da vse odo^ bra v a in, kar je storila.
—	Ne pristoja mi. da bi povpraševal po vzrokih tvojega ravnanja. sem rekel. Saj sem vendar že srečen, če mi moja Manon ne odie/a svoje ljubezni. Sedaj pa. Manon, — sem dostavil. — l%o snu ti dokazal svoj kes in svojo ponižnost, sedaj mi reci. ti vsemogočna. ki razpolagaš z mojo tugo in mojim veseljem. — reci mi. !.«j si sklenila sedaj glede mene: če resnično želiš mojo smrt stem, da preživiš noč pri mojem tekmecu?
Nekaj časa je pomišl jala. p red no je odgovorila.
Da si se takoj tako jasno izrazil. Chevalier. — je rekla s precej pomirjenim izrazom v obrazu. — bi si bil prihranil veliko alosti in men i /Ho mučen nastop. Ker izvira tvoja bolest le iz tvoje ljubosumnosti, sem jo mogla takoj utešiti z izjavo, da ti hočem slediti do konca sveta. Bila se in mnenja, da je pismo, katero sem li pisala v navzočnosti gospoda B. M. in ona deklica, katero .sem ti poslala, vziok tvoje jeze. Bala sem se namreč, da boš smatral pismo /a sramotenje, deklico pa za dokaz, da te hočem pustiti in se okleniti B. M. Ta misel je bila. ki je povzročila moje presenečenje. Čeprav sem se čutila popolnoma nedolžno, sem vendar uvidela, da govore vse okoliščine proti meni. Ti pa boš sodil, ko boš slišal mojo izjavo
Nato me je obvestila o vsem. kar je doživela, odkar je prišla k gospodu 1'». M. Sprejel jo je kot eesaričino. jo po vedel v njene sobe. opremljene s knežjim sijajem, ji izročil desettisoč liher ter' ji podaril lazventega par nakitov. med katerimi se je nahajala tudi verižica biserov, katero je že preje dobila od njegovega očeta.
Pozneje jo je povedel v obednico. kjer jo je čakala bogato; oblož-na miza. V obedniei ji je tudi predstavil za njo najete slu-! žahnike ki so dobili strogo povelje, naj nastopajo proti njej z vsem dolžnim spoštovanjem. Vstrajal je tudi pri tem. da pokaže konje in voz ter ji konečno predlagal igro. da ubijeta čas do večerje. —
Priznavam. — je dostavila Manon temu poročilu, — da je naprav il ves ta sijaj kaj globok utis name. Tudi se mi je zdelo povsem ii' primerno, da bi se oropala tudi enega teh prednosti ter se zadovoljila s l in. da hi vzela s seboj onih desettisoč liber. Tu se je nahajalo premoženje za mene in tebe in na stroške B. M. bi lahko živela najbolj udobno življenje.	i
Mesto da bi govorila z njim o operi, sem zasukala pogovor na tebe. da spoznam njegove nazore ter izvem, kakšno upanje i"i'im. da te vidim včasih, če ostanem zvesta svojemu sistemu. — Spoznala sem. da je kaj lahko pogoditi se z njim.
Vprašal je po mojem mišljenju glede tebe in če mi ni bilo težko ločiti se od tebe.
Odvrnila sem da si se vedno nežno in ljubeznjivo vedel na-prani meni in da mi je nemogoče sovražiti te. Nato je 011 priznal tvoje dobre lastnosti ter rekel, da ga je koj spričetka nekaj vleklo k tebi. —
B. M. ji* bil radoveden, kako boš sprejel moj beg in moje bivanje v tej hiši. Tedaj pa sem mu rekla, da traja najina ljubezen
v" 1 t «1« je torej imela časa, da se ohladi. Razventega. da s. ne nahajaš v dobrih razmerah in da ne boš raditega smatral to izgubo za preveliko, posebno ker te je oprostila skrbi, ki ti je že posia.iala sitna. Dostavila sem še, da sem bila tvojega dovoljenja lako gotova, da nisem prav nič skrivala svojega potovanja v Pariz. —
Če bi mogel misliti, — je rekel on nato. — da bo živel Chevalier z menoj v miru, bi bil jaz prvi. ki bi mu šel v prijateljstvu nasproti.
Na to izjavo sem odgovorila, da niti trenutek ne dvomim o tem, da boš sprejel njegovo prijateljstvo, posebno če on nekoliko uredi tvoje razmere, ki so precej slabe, odkar si se spri z očetom. Nato mi je izjavi!, da ti je na razpolago za katerokoli uslugo. — ( 1,1 I»» ti »uel veselja, nabaviti si novo ljubico, bi ti 011 rad prepustil deklico, od katere se je ločil radi mene.
Pristala sem v njegove ideje, da popolnoma vspavam njegov sum m njegovo nezaupanje. Ker pa sem bila tedaj prav gotova svoj. ,ra načrta, sein le še Čakala sredstva, da te obvestim o tem ter zmanjšam razburjenje, v katero si gotovo zašel, ko me ni bilo lia določeno mesto. Le v tem namenu sem mu predlagala, naj ti še isti večer pošlje ono deklico.
On se je smejal, poklical služabnika ter pustil privesti svojo prejšno ljubico. Mislil je. da te bo morala poiskati v Chaillot, a je od mene izvedel, da čakaš pred opero name z vozom, da me vidiš še enkrat. B. M. je vse razumel ter bil takoj zadovoljen z mojim načrtom. —
Sedaj Veš. kako se je vse zgodilo. — je dostavila Manon.
Nobene skrivnosti nisem delala niti glede mojega vedenja, niti glede namenov, katere sem imela. Mlada deklica je prišla in meni'
N H 31 &L I I I HIB H- h
se je zdela lepa. Ker nisem dvomila, da ti moja odsotnost povzroča bolesti, sem odkritosrčno želela, da bi ti ta deklica nekoliko krajšala čas. Kajti zvestoba, katero zahtevam od tebe, je zvestoba srca. Jaz bi ti torej poslala deklico z veseljem, če bi mi bil dovoljen le trenutek, da ji sporočim, kar sem želela tebi povedati.
Manon mi je koncem pripovedovanja še povedala, v kakšno zadrego je prišel gospod B. M. vsled pisma pl. T. Dolgo se je obotavljal zapustiti jo ter je zatrjeval, da se bo kmalu vrnil.
— Iz tega vzroka me tudi vzuemirja, — je končala Manon, — da te vidim tukaj.
Potrpežljivo sem jo poslušal. Pač sem dosti izvedel, kar mi je povzročalo žalost, kajti namen, izneveriti se meni, je bil jasen ter ga ona niti tajila ni. Saj si vendar ni mogla domišljati, da bo ravnal B. M. celo noč z njo kot z vestalko. Vsled tega se je udala v nezvestobo, če je privolila, da preživi noč poleg njega! Kakšno priznanje za ušesa ljubimca !
Nasprotno pa sem pomislil, da sem deloma sam kriv njenega vedenja, ker sem jo prvič obvestil o čustvih gospoda B. M. in ker sem bil drugič tako bedast, da sem slepo privolil v vse njene pustolovske načrte. V ostalem pa sem se pustil razorožiti od njene odkritosrčnosti, s katero mi je razodevala stvari, ki so bile zame strašno žaljive.
Ona greši brez vsakega slabega namena, — sem si mislil. — Vihrava je in podkupljiva, a resnična in okrita Priznavam pa. da je le moja ljubezen pokrila njene grehe s plaščem krščanske ljubezni. Saj me je že vendar osrečilo upanje, da jo bom še isti večer zopet ugrabil svojemu tekmecu. Kljub temu pa sem ji rekel:
(Nadaljuje se).
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In državniki o knjigi Berte »L Buttner
"Doli z orožjem!"
Uv Nikolajevi* Tolstoj je pisal: Knjigo sem a velikim užitkom prebral hi v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga celo rpUva na človeka ln obsega nebroj lepih misli-...
Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla madam* Stael al bilo na Bvetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da »e bližajo človeštvu boljši čast Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajSe poljubil. V dno area me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem ilvljenju. Ko sera jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala. to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral____
C. Neumann Hofor: — To je najbolJSa knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne ^Z"* slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi šli žnjo križemsvet in učili vse narode____
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-fikt strokovnjak, noben državnik, pač pa pri prosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim^Vas, posvetite par ur temu deln. Mislim, fl* se ne bo nlkdo več navduševal za vojno, Če bo prebral to knjigo. cena c« CENTOV.
Naročajte J« trt:
Slovenic Publishing Co.,
£2 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
&<*)(*)&> NAJBOLJŠA & <&> <s> &
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, b §o-delovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena y platno vezani $1.00. Rojaki ▼ Cleveland, 0. dob« hto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St Gair Ave., N. 8.
MODERNO UREJENA
JTISORM GLAS NABOM
USiT* VSAKOVRSTNE TISKOVINE TimT
--- IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH.
o o o	"	^m
° ° DELO OKUSNO. ° °
o o o o
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
o o o	~~ ] tc" ;
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
o o o'	-—
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V, ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ!
• . ■ : \
VASXAirxLe.
Cenjenim naročnikom v Mon-tani, Wyoming in Utah sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik,
Mr. OTO PEZDU, ki j« pooblaščen pobirati narodni no in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
MTki Bur sam ol ladmstri* aarf Immigration" m iržavo New Tork vam je La pomaga pri*alj«B-ki m bili osleparjesd, oropa-oi ali ■ katerimi se je ilabo lav-talo.
Brearp lačno m daje mas vet« pri teljeacem. kateri so bili oslepar-jaai od bankirjev, odvetnikov, tr-foveav s zemljišči, prodajalsei •jKarcbrodnih listkov, spremi j erai *er, kažipotov 1» posestnikov g«-stibu
Daj* so iaformasijs t aaVarall iasijskik sadevah: kako jtoitati ar£avijamt kjer se ogludti si tf? »vljaasks listim«.
Sorodniki naj bi se sestali s pri *sljea«i na EHis Islamd« ali 99* •large Offise.
D1ŽAVNI D1LAV&HI DEPARTMENT
(State Department of Lataf?
BUREAU OF INDUSTRIJ AND IMMIGRATION.
Urad v mestn New Yorku t M »art 29th St., odprt vsaki da* o4 >. wi »jutraj do f. popsldmi J* ? e?«4o ireiai od §. do II, iH
oe osiveli. Revmatizem. kostibo! ali' trganje v rokah. nogah in križa v 8 dneli popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. ture. kraste in grrinte, potne noge, kurje oči. bradovice, ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pilit« takoj po cmiik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHČlC, L«n M. «4th Hi, Clevelma«, Ohto.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVEN8KI DNEVNIK T ZDB. DRSA VAB.
Veliki vojni atlas
»ojsknjočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil
Obsega 1 1 raznih zemljevidov, ■m fOtih straneh in vsaka stran je 10i pri 134 palca vallka
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
Obsega devet raznih zemljsvidav
■a 8 sirarnah, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena sam o 15 centov. Vil aemljevidi bo narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja meBta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod *ndi označen obseg površine, katero zavzemajo*posamesni države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov ia mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas, Pri vtČjasB adjamn damo popasfc
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
few
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
^_______(1ZREŽ1TE TA KUPON)
T* POSEBNI KUPON je vreden deset (10) (tej HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako t« ^§3)
m; g* predloži skupno z devetdesetimi (90) ali vež r«d- i|lfj| /Kg nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki naJ|3u )lg5 lib HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ all pri
)1B>'	THK AMERICAN TOBACCO CO„
rrwalnm Dept. 490 Broome St., New York, K. I. ^ffif^ (Ta popndba ngasne 31. decembra 1915.) y^gv&aj W
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcih.
Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,J
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošilja t ve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je Ie ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom In znancem t staro domovino.
100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Gair Ave., Cleveland, Ohio.