CBEDNISTVO ZARJK je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 tikarna I. nadstr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. lopoldne in od 5. do 0. poj oldne vsak dan razen nedelj in frazo ikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma ee ne -‘ sprejemajo	:	;	•
UROCNiNA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Ivstro-Oprsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80. četrtletna K 6’40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 20-40; za 1:	ostalo	inozemstvo	in Ameriko celolctuo K ;!6-—.	:
Posamezne številke po 8 vin.
IHTffffl
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In'prn/.nlkoV ob pol 11. dopoldne.	\	•.	.
Ui'RAVNlSTVO se nahaja v Selenbuigovi ulici At c v. 6, 'i., in uraduje za stranke od 8. do ’2. dopoldne ln od 3. do 7 zveie) Inserati: enostopna petitvrstica SOvin., pogojen prostor, poalenn :::	in	relilan	c	40	vin. — Inteinte ej-rejcnia npravnižtvo.
•
Nelranldiana ali premalo Irankirana pisma bs no »pifcjemaj«   Reklamacije lista so pošf*iine prosie. —	■
Stev. 681.
V Ljubljani, v petek dne 12. septembra 1913=
Leto UL
Reševanje hrvaške krize.
Zagreb. 10. septembra.
Kraljevski komisar baron Skerleez je okreval od posledic atentata, ki je bil nanj izvršen pred katedralo na Kaptolu. Zapustil je bolnišnico usmiljenih bratov in se preselil v bansko palačo na Markovem trgu. Komaj zdrav, se je Pa že zopet lotil dela. da reši svojo nalogo, to se pravi, da razplete vozel hrvaške krize. Ce bi Slo za navadnega smrtnika, ne bi bilo treba omenjati te marljivosti, ker se pri njih samo ob sebi razume, da morajo delati, če so zdravi. Delavec ne sme včasi niti čakati, da popolnoma okreva, ampak mora zapustiti bolnišnico, ako more le stati na nogali. da gre za zaslužkom. Pri ljudeh v takem položaju, v kakršnem je baron Skerleez je pa to nekaj druzega. Oni so po ozdravljenju navadno še dlje časa rekonvalescenti in potrebujejo potem še kakšno letovišče ali kopališče, preden gredo na svoje navadno zelo težko in utrudljivo delo. Baron Skerleez pa gre iz bolnišnice naravnost v posel — vsekakor naš poklon!
Kakor kaže. se bo Skerleez« posrečila naloga. in nemara bo imel nespametni in nesrečni atentator celo nekoliko zasluge za to. Tisti strel gotovo ni bil 'prijeten kraljevskemu komisarju; nihče ne leži rad v bolnišnici. Ali atentat je napravil na vseh straneh neko razpoloženje. ki je komisarjevi misiji zelo ugodno. Vse stranke so obsojale napad. To ie bilo razumljivo. Razloge smo podali že v nekem prejšnjem dopisu. Ostalo pa ni pri kratki obsodbi. Kdor rad kal govori, je imel ugodno priliko, da je dajal obširno mnenie od sebe. in razni časopisi so radi sprejemali take izjave. Tako so nekateri opozicionalci naglašali. da aktualno razpoloženje na Hrvaškem ne opravičuje atentata, drugi da ni proti osebi barona Skerlecza na Hrvaškem nobenega sovraštva, in kraljevski komisar sam je izjavil, da ga veseli, da atentat ni bil namenjen njegovi osebi, ampak le instituciji komisariata.
Krogla pretemperamentnega ameriškega Hrvata je idejno zbližala komisarja in opozicio-nalne stranke. Slika ie danes resnično precej drugačna, nego ie bila pred atentatom. Ko ie Tisza po priporočilu grofa Khuen Hedervaryja poslal barona Skerlecza v Zagreb, ie izgledalo. da se bodo nadaljevali prejšnji eksperimenti, ki so fctt za tem. da se šiloma oživi stara madja-ronska stranka, ki bi imela prevzeti vlado in obnoviti Khuenovo dobo. Volitve bi se imele razpisati le tedaj, če so vse priprave zanje tako dovršene, da ie madjaronska zmaga zagotovljena. In kdor pozna le količkai zgodovino hrvaških političnih volitev, ve. česa bi bilo pričakovati od takih priprav.
To se ie. kakor pravimo, izpremenilo. Politični barometer kaže sedaj na rešitev krize s hrvaško-srbsko koalicijo. Baron Skerleez se je moral vendar prepričati, da ie ustvarjanje ma-diaronske večine brez najkrutejšega nasilstva nemogoča reč. Teroriziranie volilcev in javnega mnenja po nekdanjem Khuenovem sistemu pa ne bi bila rešitev; ampak podaljšanje krize v neskončnost. Vse volitve zadnjih let so kazale, da pripada večina volilcev sedai hrvaško-srbski koaliciji. Zato ie najnaravnejše, da se išče rešitev s to politično skupino. Menda gre ie še za to. kako bi nekoliko starih unionistov, po domače madjaronov. sodelovalo pri rešitvi.
Od koalicije je značilna izjava, ki zahteva svobodne volitve in pravi, da bo mogoče pak-tirati s tistimi unionisti, ki bodo izvoljeni v svobodnih volitvah. Na drugi strani je bivši pod-ban Rauchove vlade dr. Czernkovich ugovarjal ustvarjanju vsake nove unionistične stranke, češ da bi se imela rešitev krize poizkusiti na ta način, da se nekoliko unionističnih elementov pridruži hrvaško-srbski koaliciji. To so simptomi. r>o katerih se dri nemara boli zanesljivo oklepati, v kateri smeri se bo kriza rešila, kakor no glasovih, ki prihajajo z Dunaja in iz Budim-
pešte. in katerim se pozna, da imajo v prvi vrsti formalno varovati avtoriteto ogrske vlade. Ce n. pr. »Pester Lloyd« izjavlja, da se bo železničarska pragmatika revidirala, ampak ne po zahtevah koalicije, temveč po previdnosti ogrske vlade, tedai ie to lahko navadna igra z besedami. ki praktično nič ne pomeni.
Čim verjetneje postaja, da se res približuje rešitev krize, tem nervoznejši pa postajajo naši pravaši vseh barv. To ie razumljivo, ker ie ta način rešitve zoper vse njihove račune in ne more ugajati nobenemu njihovemu krilu.
Pravaši so kakor nalašč razdeljeni tako. da lahko potegnejo na desno ali pa na levo. Ena skupina je za sporazum z madjaroni. druga za sporazum s koalicijo. Ali ena in druga hoče po takem ovinku sama priti do moči in svojo zaveznico porabiti le kot predprego za — klerikalizem. Zdaj. ko kaže. da se izvrši rešitev na.i-brže sploh brez njih. kriče eni in drugi o izdajstvu in naglašajo svoja »čista pravaška proti-pogodbena načela«. Nenadoma se spominjajo, da ima Hrvaška po njihovem programu urediti vse svoje zadeve povsem sama s svojim kraljem brez obzira na druge dežele in druge narode. Kdor »priznava« ogrsko-hrvaško pogodbo. je izdajalec.
Takoi po imenovanju Skerlecza ie bilo nekoliko drugače. Eno krilo ie sicer naglašalo >.Čista načela«, drugo krilo pa se ie kakor na sejmu ponujalo za sodelovanje pri rešitvi, dasi slavni starčevičanski juristi vsaj toliko vedo, da je danes rešitev na drugi, kakor na pogodbeni podlagi nemogoča. Zakai hrvaško-ogrska pogodba ie zakon; če nam je všeč ali ne. nas nihče ne vpraša, dokler ie v veljavi^ in dokler nimamo moči. da bi ga odpravili. Načelno stališče ni oviralo pravašev ne pod Khuenom ne pod Rauchom. da ne bi bili za kulisami služili vladi, ki ie stala na pogodbenem stališču, le da ie mirno dopuščala vsakovrstne kršitve pogodbe iz Budimpešte.
Ali z naglašanjem »čistega pravaštva« se ne sme dati nihče dandanes premotiti. V časih Starčeviča in Kvaternika je bilo drugače. Dr-žavnopravne razmere v monarhiji so se bile komaj za silo uredile. Bile so še tako mlade, da je bilo lahko dvomiti o njih trajnosti. Močni temperamenti so imeli upanje, da se bo dal položaj šiloma izpremeniti. Tudi računi z zunanjimi vplivi so bili vse drugačni. Ali tiste sile. v katere so polagali začetniki pravaštva svoje nade. se niso pojavile. Rakoviška revolta je bila le tragična epizoda. Polagoma so začeli iskati druge vplive. Ta in oni je mislil, da se bo dala moč katoliškega duhovništva izrabiti za realiziranje pravaških idej. zlasti ker so nekaj časa mladi kleriki večinoma prisegali na pra-vaštvo. A skorai neopaženo ie prišlo sredstvo na mesto cilia. Duhovništvo ie dobilo prvo besedo v stranki; in danes ni katoličanstvo več podpora pravaštvu. ampak pravaštvo ie pretveza za klerikalizem.
Staro starčevičanstvo davno več ne živi v sedanjem pravaštvu. Dr. Ante Starčevič ob vsej svoji vrtoglavosti ni bil nikdar klerikalen in pop igra v njegovih spisih prav antipatično figuro. Sedanje pravaštvo je klerikalno do kosti in Starčevičeva ideja je Ie zastava, kj ima vabiti kratkovidne entuziaste v črno armado.
Vsaka kombinacija s pravaši pomeni torej klerikalizem. Rešitev krize s koalicijo pa ne more biti nikdar klerikalna, ker mora upoštevati Srbe v lastnem taboru.
Pri vsem tem je seveda vprašanje, koliko sposobnosti ima koalicija za bodočo ureditev razmer na Hrvaškem. Kajti sedanja rešitev krize ne more biti nič drugega, kakor prehod. Ako pride koalicija do vlade, bo morala pokazati. koliko moči si je ohranila in koliko se je naučila. Ako razume svojo nalogo, lehko pripravi tla za novo delo in za boljšo bodočnost.
OR. KAREI RENNER:
Kmetie in socialna demokracija.
Večerni zvonovi zvone in z vaškega stolpa se razlegajo njih gslasovi daleč naokoli, preko polja in travnikov tja do gozda. Vse utihne, vse počiva. Na širokem polju gosposke kmetije, rodovitne od črne. mastne zemlje, se ustavi hlapec in nasloni ob plug ter moli. K družini Jahtnega gospoda spada, katerega dninarji delajo spodai na travnikih. Tam pa, onkraj nasadov sadnega drevja, kjer postaja zemlja pusta in polja ozka, tam ie kmet odložil svoje orodje m vzel klobuk v roke, kakor hitro Je zadonel glas zvona do njega. Ta brni dalje do kamenitih parcel ob robu gozda, kjer sade žene revnih bajtarjev z bolestno upognjenim hrbtom krompir — (v najemu imajo oni košček sveta za drag denar od mlinarja, ali vaškega trgovca ali pa od krčmarja).
Notri v gozdu pa pojo sekire drvarjev; tudi one utihnejo. — Pridne roke počivajo. Razno kmečko ljudstvo je to. ki mu položijo večerni zvonovi roke k počitku. Tu so hlapci, ki so brez lastnega ognjišča in Jim daje službo in streho veliki kmet — oni nimajo pravice, da bi imeli ženo in otroke. Tu so dninarji in kajžarji,
ki imajo sicer lastno ognjišče izbo, streho, majhen vrt; tam jim doraščajo otroci. Toda polja, travnika:, gozda — tega vsega nimajo; zato morajo v hišo imovitih na dnino ali pa hodijo v gozd za revno plačilo, da prehranijo ženo in deco. Tu so tudi pravi in resnični kmetje, ki imajo hišo in posestvo, ravno toliko, da ga lahko z ženo in otroci sami obdelajo. Kar obdelujejo, to je njihova last, toda težko je njih življenje, ker morajo toiiko plačevati davkariji, upnikom, trgovcu — in vse je tako drago!
To kmečko ljudstvo vidite mnogokrat naslikano: mož ima v roki plug, sekiro lopato, koso — to je ono kmečko ljudstvo, ki dela.
Toda še drugi ljudje so tam zunaj. Tu je bogati kmet. ki od zore do mraka gospodovalno ukazuje hlapcem, deklam in dninarjem in bi najraje včasih udaril s pipo po njih. Tu je mlinar, katerega mlinski kamen mora imeti skrivno luknjo — kajti ta mlinar kupuje polje za poljem in ga daje v najem:	venomer	ima
knjigo v rokah in zapisuje, kar so mu ljudje dolžni. Tu ie bogati trgovec, ki kupčuje s poljskimi pridelki in živino, in se vedno zadovoljno
muza, kadar vzame v roke debelo listnico. Tu je oskrbnik, ki hodi vedno v škornjih; v levem škornju nosi palčko. Tu je grajščak; ta nosi najrajši lakirane čevlje z ostrogami in kaj rad včasih vščipne kako dekle za lice, če ne nosi pasjega biča ali nima na ramah lovske puške.
Tudi to je ljudstvo na deželi — toda to je gosposko ljudstvo. Če se naslika, se najbolje označi s pipo, palčko, pasjim bičem, lovko puško ali z debelo listnico v roki. Gospoda na deželi so lastniki velikih zemljišč, travnikov, gozdov itd.; delajo pa tam zanje drugi. Gospoda ne živi od dela svojih rok, temveč od ukazovanja in prejemanja denarja.
Gospoda ima ravne hrbte, trde tilnike in visoke nosove in prevzetno odzdravlja. če gre delavsko ljudstvo dežele plašno mimo s svojimi od dela upognjenimi Jirbti in od skrbi povešenimi glavami ter ponižno pozdravlja.
Dvojno ljudstvo na deželi!
Eno ima orode za delo v roki, drugo pa sredstvo za ukazovanje m gospodovanje! Eno samo dela in prideluje ljudstvu kruha, mesa, sočivja, les z lasnto roko v potu svojega obraza, in njemu rodi zemlja osat in trnje — drugo ljudstvo poveljuje tuiim ljudem pri delu in po-velevanje mu prinaša zlata in bankovce.
Kmetje! Ozrite se sedaj po svojem kraju! Našli boste v velikih in bogatih krajih, da nastopa gospoda, ki je v občini v prvem volilnem razredu, povsod politično kot agrarna in ima v svojem kraju vso moč v rokah. Ne govori
o	drugem kakor o ceni živine in pridelkov, gleda Vsak dan v časnike, kako visoke so cene na borzi in slednjič ima poljedelsko in mlekarsko zadrugo v svojih rokah in upravlja raj-fajznovke. V občinskem gQzdu gospodarijo in drvarijo gospodje po svoji volji ter groze revnemu kmetiču in kajžarju — ki pobira dračje v gozdu, da bi ga nesel domov — najrajši z Ječo. Oni imajo lov v zakupu in preže, če ne »krade« kdo izmed revežev divjačino. Najrajši dele občinska zemljišča med seboj, mali kmetje pa odhajajo z dolgim nosom. V občinskem in okrajnem cestnem odboru sede in si dele med seboj dovažanje kamenja za ceste, čeravno bi oni mali pač bolj potrebovali ta postranski zaslužek. Sede v okrajnem svetu za reveže in nahrulijo obubožanega malega kmeta, postaranega dninarja in hlapca, ako prosi podpore. V cerkvi celo sede spredaj v klopeh, med tem ko stoje mali po hodnikih vmes. V gostilni pa mavšlajo in kvartajo v posebnih sobah in ne vidik) radi. če se tudi dninarji zunaj zabavajo s kartami. Razburjen pa ie tak agrarec.
če si.leu kajžarski funt ali celo hlapec pridobi srce njegove hčerke. Kajti ona je — iftko pravi — rojena za kaj boljšega! Za kaj boljšega nego da bi morala na delo!
Tako je v velikih krajih bogatih pokrajin. Seveda, drugod ie zopet vse drugače. So kraji, kjer so nekateri plemenitaški veleposestniki pred nekoliko sto leti odvzeli kmetu skoraj vso rodovitno zemljo, kjer ni ostalo vasem nič razun revščine Tam je tudi najbogatejši še ubog. težko delajoč kmet. Tam ima gosposka lov in njeni uradniki ukazujejo v njenem imenu vsem. To so kraji kakor kneževina Schwar-zenberška v Češkem Lesu. Tam ni malih, srednjih, velikih in največjih, kakor pri piščalih orgeli v cerkvi, tam služijo mnogi tisoči najmanjših posestnikov enemu samemu posestni-ku-velikanu, tam je samo delavsko ljudstvo in nobenega gosposkega ljudstva več, temveč sa-ino poedini gospodje. Tam je pač izkoriščanje velikansko in vnebovpijoče!
Kako ie postalo tako?
Kdo ie zemljo tako razdelil? Kajti, ali nd mar res. Hubi kmetje, da hočejo socialisti deliti!? Nasprotno! Dandanes je že deljeno, toda slabo in krivično.
V časih pravice orožja in premoči, v časih vojske je plemstvo nasilno, z mečem v roki, zasedlo deželo in odvzelo kmetom zemljišča. Veleposestvo naših dnij sloni zgodovinsko večinoma na ropu kmečkih posestev. Graščaki so oddajali kmetije podložnim kmetom po svoji volji v celoti, ali pa razdeljene na dva ali štiri dele. Često se Je dogajalo, da je graščak pregnal prostega kmeta iz hiše in mu odvzel posestvo. Šele od leta 1848. imamo splošno vi Avstriji prosto zemljiško posestvo. Do takrai pa ie bila zgodovina zemljiškega posestva en sam. stoletja trajajoč rop kmečke lastnine!
In po letu 1848. so kmete oprostili, toda niso jim vrnili zemlje, temveč vknjižili so staro krivico v zemljiške knjige in jo imenovali odslej zakon in pravico!
V nadaljnih 60. letih je marsikak priden kmet po nesreči ali pomanjkanju denarnih sredstev izgubil hišo in kmetijo in marsikak oderuh alLljubljenec sreče si je pridobil posestva Njegovi dediči so zapisani v zemljiški knjigi in so »poštenjaki«, medtem ko so otroke onih pridnih kmetov vrgli na cesto, da nimajo od vseh lepot sveta nič kakor samo romarsko palico! Tako so delili!
»Meni poln skedenj, tebi urne noge; meni bogat plen, tebi ceste prah!«
(Dalje prih.)
Dnevne beležke.
— Kraniski deželni zbor ie postal naravnost problem. Vlada je svojčas razglasila, da bodo sklicani vsi deželni zbori, ki so »dela-zmožni«. V Avstriji imamo namreč Specialiteto deželnih zborov, ki zaradi svojih notranjih razmer ne morejo priti do dela. Tak ie n. pr. štajerski. tak je istrski. Teh vlada ne bo sklicala. Ali kranjski deželni zbor ni na takem slabem glasu.
V	njem so časi klerikalne obstrukcije že popolnoma pozabljeni, in zdaj. ko ga imajo klerikalci popolnoma v rokah, bi človek mislil, da ga vendar ne bodo obstruirali. Ali človek se vedno moti, če misli o naših klerikalcih kaj pametnega. Oni resnično obstruirajo svoj lastni deželni zbor. topot seveda ne z dolgimi govorancami, tudi ne s kravjimi zvonci, ampak s tem. da ga ne dajo sklicati. To je metoda, ki bi zaslužila patent, čemu so si napravili tisti famozni »vunbacitelj-ski« zakon, po katerem lahko zaduše vsako energično opozicijo, če si kljub temu ne upajo sklicati parlamenta, v katerem so sami gospodarji? Kako veljk mora biti strah te čedne družbe pred resnico, če se boje celo besede, ki jo lahko kaznujejo z izključenjem iz zbornice? Kaj morajo vse imeti na vesti, če se boje celo vprašanj, ki bi se mogla oglasiti v deželnem zboru? Zakal čisto jasno je. da so klerikalci sami tisti, ki ovirajo zasedanje in da ga ovirajo iz strahu. Položaj je tak. da bi morali siliti z vsemi štirimi v javnost, če bi imeli kai poguma. Z obema rokama bi morali pograbiti priliko, d-bi ob belem dnevu s krepkimi udarci razpršili očitanja, ki jim lete od vseh strani v obraz. Čc bi bila vlada pozabila sklicati deželni zbor. bi io bili morali spomniti z najenergičnejšim poudarkom.. da so tudi oni na svetu in da si kraniski deželni zbor želi dela. Namesto tega se igrajo mance, in če le slišijo besedo »deželni zbor«. Jih obliva kurja polt. Ali svoiega položaja s tem ne bodo zboljšali. Kajti to skrivanje }e priznanje, da imajo strah in da ie strah opravičen. To skrivanje pomeni korupcijo, ki ie dosegla take dimenzije, da se boji belega dne. Če deželni zbor ne bo sklican, tedai bo vedel vsak otrok, da Je v deželnem dvorcu brlog nesnage, ki ga bo treba izkidati kakor Avgijev hlev.
— Kai pa gospod baron Schwarz? Ako velja za Kranjsko to. kar je v Avstriji splošno v navadi, tedai ie deželni zbor zadeva, ki se več-alimanj tiče tudi visoke vlade. To zastopa v naši ljubi deželi ekscelenca baron Schwarz. Njemu aposled vendar ne bi smelo biti Hekuba. kar se godi v deželi, in če se klerikalni mogotci sami ne oglasijo, bi moral znati sam presoditi, če je sklicanie deželnega zbora potrebno ali ne. Na njegovem mestu ne bi bilo težko spoznati, da kriči položni dežele po zasedanju. Kaka pa naj se rešijo te tekoče zadeve, kako naj dežela pride
do rednega proračuna. Če ne bo deželnega zbora? Štajerski namestnik grof Ciary leta od stranke do stranke, posreduje, spravila, da bi omogočil zasedanje štajerskega obstruiranega deželnega zbora. Baron Schwarz ima opraviti z deželnim parlamentom, v katerem ni nobene zapreke delu. Ali baron Schwarz, kakor Je videti, ni storil še nobenea koraka, da bi bil deželni zbor sklican. Zakaj če bi bil to priporočil na Dunaju, ni misliti, da bi ga bil grof Stiirgkh desa-vuiral. In gospodu baronu bi moralo biti precej ležeče na tem zasedanju, ker stavimo, da so mu razne zanimive reči prav tako ali pa še bolj zagonetne kakor navadnim ljudem na Kranjskem, reči, o katerih bi moral deželni predsed*-nik želeti popolne jasnosti. Gospod baron se ne more zanašati na to, kar je v časopisih. Ali predmeti, s katerimi se bavi časopisje že par mesecev. ga morajo kot šefa deželne vlade zanimati. Kako pa se hoče o njih objektivno poučiti, če ne pridejo pred forum javnosti, kjer se lahko vsestransko obsijejo. Ljudem, ki gospodujejo v deželi, se že ves čas očita korupcija. To vendar ne bi moglo biti vseeno deželnemu predsedniku. Zato se čudimo, da ne stori sam preminuli korakov. da bi bil sklican deželni zbor. Bilo bi H precej tudi v njegovem interesu.
— Po kas se Je Lampe peljali na Dunaj? Klerikalno časopisje se po vzoru židovske žurna-lije zelo rado bavi z osebnimi vestmi svojih veljakov. Če se kdo izmed njih odpelje le za 24 ur v kakšno vas. mora že biti notica v »Slovencu«: Zdaj se je deželni odbornik, namestnik deželnega glavarja dr. Lampe, torej eden izmed najimenitnejših, odpeljal na Dunai. naše dobro, verno ljudstvo pa še nič ni izvedelo o fcoinenu tega potovanja, ki je gotovo interesantno. Pravijo namreč, da je bil dr. Lampe poklican v poljedelsko ministrstvo in da se poziv tiče deželnih električnih zadev. In da vabilo ni bilo kompliment za deželni odbor. Kaj je na tem?
— Naprednjaštvo in kupčija. Gospod Tonia Pavšlar ie zadnje tedne razkril javnosti nepošteno. umazano in zahrbtno postopanje naših deželnih kristjanov v zadevi izrabljanja njegovih vodnih sil ob Savi. Najprej so mu obliu-bovali zvezde z neba. potem pa so naenkrat spoznali, da jim ie pravzaprav gospod Pavšlar pri njih lastnih špekulacijah na potu in so ga odrinili na način, ki ga zmorejo le tako mo-ralično propadli littdie. kakor so naši klerikalci. Gospod Pavšlar ie bil zvest pristaš klerikalne stranke in zato ie še vse boli nesramno postopanje deželnega odbora proti niemu. Da postane gonia proti lastnemr pristašu še pikantnejša. je delal deželni odbor proti g. Pavšlarju sporazumno s kranjskim naprednjakom in liberalcem Vinko Majdičem. Da ie deželni odbor vedno deial v prid liberalca Majdiča ie razvidno iz Majdičeve hvaležnosti napram S. L. S. Kadar
se le deželni TJcfliSF Mfboff tfrafiil PavSlarjevlh
koncesij in je »Glavna« vsled tega K. Pavšlarja še boli preganjala, ie Vinko Majdič najbolj pridno daroval za »Našo Stražo«. Leta 1910. je daroval 1000 K in koncem leta 1912. je poslal Majdičev zastopnik dr. Krisper »Straži« zopet 1000 K. — Kaj prepričanje ih nazori, dobri kupčiji sc žrtvuje vse. Liberalec podpira z znatnimi darili S. L. S., to nui ne teži prav nič njegove politične morale. Mož ie res prototip naprednjaka in liberalca.
—	Terorizem deželnih kristjanov in volitve v cestne odbore. Ošabnost kranjskih klerikalcev postaja vedno večja. Vsak neklerikalen občinski odbornik, ie pač že zdavnaj občutil, da je kranjski klerikalizem občinsko avtonomijo že skoraij odpravil s svojima naredbami, ki jih pošilja na občinske odbore. Tudi kar diktira kako naj pobirajo občine davke, pritiska večino, da bi se napravile doklade na razne življenske potrebščine. S tem hoče varovati premožne in obdavčiti reveže. Proračune revidira brez ozira na dejanske potrebe in na vsako najmanjšo pritožbo klerikalca ali kaplana črta idzatke, če niso po volji klerikalnim gospodom in naj so v občini še tako potrebni. Vrhunec nasilstva deželnega odbora je pa njegovo postopanje pri volitvah v cestne odbore, ki jih hoče pograbiti popolnoma v svoje kremplje, niti kontrole ne mora trpeti ta črna gospoda. Na podlagi zakona z dne 21. februarja 1912 glede gradnje in vzdrževanja ne-. crarskili cest in potov se bodo vršile v nedeljo dne 14. t. m. volitve v cestne odbore po vsej Kraniski. Z« zakon sam, ki so ga sklenili klerikalci. je tak. da odločuje pri vsem vol. aktu samo deželni odbor. Če voli več občin skupaj, imenuje deželni odbor tudi onega, ki vodi volitev. V zmi-slu § 40. omenjenega zakona bi morala dobiti občina, ki šteje 3000 prebivalcev samostojnega oziroma enega zastopnika. Omenjeni paragraf pravi med drugim: »Deželni odbor je pa dolžan oni občini, ki šteje 3000 prebivalcev odkazati vsaj enega odbornika.« Ali deželni odbor ravna drugače. Če gre za klerikalno moč tudi oni zakoni ne veljajo, ki so jih sklenili deželni kristjani sami. V litijskem sodnem okraju, kj^r se vrši tudi 14. t. m. volitev za cestni odbor, sp ti gespodie prezrli vse tiste občine, ki nimajo popolnoma klerikalne večine in se niso ozirali na omenjeni paragraf pri občinah, kjer hi prišel v cestni odbor neklerikalen odbornik. Občina Zagorje šteje 3400 prebivalcev in je r.a podlagi davka najmočnejša v sodnem okraju Litija. Ali tei občini, v kateri je osem socialnih demokratov in 16 liberalcev, ki bi morala dobiti lastnega zastopnika v cestnem odboru, so priklopili občino Kotredež, ki ie klerikalna, da bi tako preprečili izvolitev zastopnika socialno demokratične ali liberalne stranke. Ravnotako so napravili v občini Aržiše. kjer imajo socialni de-mokratje in liberalci večino. Tei občini so obeski občino Kolovrat, s tem upajo tudi tamkaj pieprečiti izvolite^ socialnega demokrati ali liberalca. Dali pa so občinam Litija. Šmartno in se nekaterim drugim, ki so po davku veliko sla-beje in ne štejejo 3000 prebivalcev, vsaki samostojnega zastopnika, in sicer samo zaradi tega, ker imajo klerikalci tam večino. Po litijskem okraju pripovedujejo, da imajo razni duhovni nalogo, da odpravijo iz cestnega odbora tudi one klerikalce, ki so zmirni ali ki privatno občujejo z liberalci ali socialnimi demokrati. Prihodnji načelnik okrajnega cestnega odbora mora biti baje klerikalni petelin Bric iz Litije in vsi drugi odborniki pa se bodo morali obnašati tako teroristično kakor njih predsed. Bric. Kako dolgo bodo prenašali klerikalno strahovlado prebivalci na Kranjskem, smo res radovedni.
... Naš prijatelj Kania, šef Berchtoldovega »literarnega biroja«, slavni aranžer vseh velikih ? r' s katerimi se je imela Avstrija baviti te-koni balkanske vojne, režiser vseh tragikomedij oa Prochaskine do Skodre. se poslavlja. Ni še davno, kar ie Berchtold napravil iz njena izrednega ministra in izrednega poslanika sam pri sebi, zdaj pa javljajo, da ga pošilja nekam na sever< kot resničnega poslanika v eni skandinavskih držav. Bog pomagai — stare besede so se vedno v veljavi! Sic transit srloria mundi — bi človek vzkliknil ob tem nameščenju. ki jemlje iznajdljivemu možu skoraj vso priliko za ro-mnozitev svoje slave. Kajti takega polja kakor na Dunaju ne bo imel Kania v Kristianiji ne v ptokholmu. Berchtold se je zmotil. Kania je bil tnicumpeštanski žurnalist: v literarnem biroju na imnaju Je lahko razvija! vse svoje reporterske talente, tukaj je lahko aranžiral senzacije, od-
Za resnico.
Roman.
Spisa! Jofef Laichler (DaJie.)
L.
v ,van je bil razburjen. Kakor da ga je Ha-ra.z secN°’ 113 katerem se je sedelo
ahal rro m, polno zaupanja. Konj. ki ga je
cVhi ^ e 11 krat izgubljal v meglah in on. raz seaio vržen, stoji z omahnjenim mečem, polno Hv„ ‘T v K jV'; Branil se jih je, ustavljal se A	dne	so	Prihajali podobni
irenonci. iskra se je razvnemala v ogenj. Iz
Y)rna i!111 ie ~ premišljajočemu — odna cela vrsta drugih. In vendar se je nerad udajal. V njegovih očeh je gorela kljubujoča, otroška strast, obličje nru je polijala temna rdečica. Malenkosti so ga dražile, popuščal je uzdo napadom strasti in se prepiral s Hanušem. ~es(o ie bil zamišljen, bolestno je hrepenel, da bi se iznebil vseh kompromisov, da bi prodrl * stal no čistih globin dobrega in resnice. ki ki hotel celemu svetu in njegovemu stalnemu redu napovedati boj, kakor bi hotel vse pomesti s površja zemlje, prevreči temelje in postaviti nekaj novega.
n ,/adark^ je bilo mogoče, je dokazoval Ha-K« £ !e n!0ff0Če živeti naravnost, po člo-np	,	r se, sP°d°bi in mora. Zakaj ljudje
la*? 7^?’	vse	sedanje življenje
*akai ne vtdifo, kakšna neumnost ie to.
fo3 so IahT^o
skega časopisja opremljene race po vsem svetu, tukaj je lahko operiral naše balkanske konzule in slikal hudiča na vse stene. Na poslaniškem mestu bo vsa ta njegova darovitost neplodna, in če pride v trezne severne kraje, bodo njegovi bujni fantaziji klavrno obrezane peruti. V Skandinaviji nimajo zinisla za njegov posebni način epskega pesništva. Kaj pa naj Kania počne s svojim bitjem, če bo moral zakopati svoje neumorno pero? Njegov prijatelj Procha-ska v Brazilijo, on pa v Skandinavijo! Če bi ga bili že poslali kam na Balkan! Ali s Švedsko ali z Norveško nas vendar ne more spraviti v konflikt in vojno. Človek bi mislil, da je postal grof Berchtold nenadoma nehvaležen, če se ne bi vsiljevala še žalostnejša misel. Če se Berchtold poslavlja od Kanije. tedaj izgleda to tako. kakor da se hoče Berchtold sam posloviti od nas. Kakor stari junaki pred odločilnim naskokom. ki je prinašal neizogiben pogin, pa so sunili svoji ženi ali ljubici nož v srce: »Da ne padeš živa sovražniku v roke!« Kania zapušča Ballplatz. in tesno nam postaja pri srcu. ker nas muči tužna slutnja, da pojde kmalu Berchtold za njim. Nobena radost tia svetu ni večna.
— Javen železničarski shod, sklicuje ekse-kutiva ljubljanskih železničarjev v pondeljek, dne 15. t. m. ob 8. zvečer v areno »Narodnega doma«. Dnevni red: Demagogija meščanskih strank napram železničarjem. Poročala bodeta sodr. Dušek z Dunaja v nemškem in sodrug K o p a č iz Trsta v slovenskem jeziku. Jesensko zasedanje državnega zbora se bliža in tam se bo odločalo o železničarskih zahtevah. Treba je torej zbuditi vest odločujočih in jim glasno naznaniti naše potrebe. Vsled tega je obilna udeležba shoda predpogoj uspeha in to naj vpošte-vajo vsi železničarji in njih žene.
— Kako postopajo z uslužbenci električne cestne železnice. Sodrug, ki so mu razmere uslužbencev naše električne cestne železnice dobro znane. nam piše:	Uslužbenci cestne električne železnice imaio skrajno naporno službo, kar se vidi zlasti iz tega, da od uslužbencev ni skoraj niti eden popolnoma zdrav in da ie že več uslužbencev pokopalo prenaporno delo. Dostikrat morajo biti uslužbenci več kakor po deset ur nepretrgoma
v	službi. In to ob tako pičli mezdi. Koliko pre-trpe uslužbenci ob slabem vremenu. Toliko bi družba pač še lahko žrtvovala, da bi napravila šipe na sprednjem in zadnjem koncu voza. da bi ne bili sprevodniki in šoferji premočeni do kože. kadar dežuje ali sneži. Tudi nakup dežnih plaščev bi ne spravil podjetje na kant. Ker so uslužbenci vse premalo zavarovani pred mrazom in dežjem, ni prav nič čudno, če imajo vsi udne bolezni. Seveda nima družba zmisla za take potrebe svojih uslužbencev, ker uslužbenec je le predmet izkoriščanja. Uslužbencem cestne železnice prav resno svetujemo, da se organizirajo, ker le organizacija zamore uveljavljati delavčeve zahteve. Poznam med uslužbenci mnogo takih, ki so resni možie in ki bridko trpe. ker občutijo vsak dan. da ie delavec takorekoč mani vreden človek. Ti naj zdramijo še ostale in jim dopovedo, kaj so dolžni sebi in svoji družini. In če je le eden med vami. ki ve ceniti pomen organizacije, ta naj napravi r r vi korak. Naš strokovni tajnik Viktor Zore vam je na razpolago, pri njem dobite nasvete za ustanovitev organizacije in tudi dejansko pomoč. Njegove uradne ure so od 9. do 12. in od 3. do 6. v Šelenburgovi ulici št. 6. 2. nadstropje.
— Družabni red po božji volji. V Peterburgu je pred kratkim umrla večkratna milijonarka Varpahovska, ki je stanovala v svoji palači v ulici Morskaja z več nego 40 psi in mačkami. Vsak pes in vsaka mačka sta imela svojo sobo. Ti prostori so bili vzorno čisti. Hrana živali je bila izborna. Porabili so 16 liber mesa, 9 kur iti več litrov smetane in mleka. — Ni treba vprašati, kako stanujejo in kako se hranijo na tem svetu delavci, ki navsezadnje morda vendar kaj več koristijo človeštvu kakor miljonarkini psi in mačke. Ampak to je družabni red, ki ga je sam’Bog hotel takega, in ki je baje neizpremen-ljiv! Delavstvo bi zaslužilo svojo bedo, če se ne bi z vsemi silami upiralo tem infamnim razmeram, ki postavljajo pse in mačke na višjo stopnjo kakor delavne ljudi.
— Metode zmage. Grški kralj Konstantin, ki se smatra za naslednika bizantinskih cesarjev. je bil te dni v Berlinu, kjer ga je nemški cesar Viljem imenoval za maršala. To sicer še
večno vztrajati v takem kaosu, kjer jeden velja več, drugi manj, ta sedi pri polni skledi, oni pa se mora ruvati za kosec kruha in za kosec duševne svetlobe? In vendar so vsi ljudje in vsi enaki. Ali bi bilo res nemogoče, pustiti vse in živeti drugače? Ali je res nujno, da ti gospodujejo. drugi ubogajo? S kakšnim pravom pa vlada ta, iz katerega vzroka ugoba oni?
Hanuš se je navadno z visokega smejal, kakor je bil navajen, in nekoč je izpregovoril:
»In ko bi se vse izpolnilo po vaši želji, povejte ini. kako razluščite tak-le preprost slučaj, kateri vam povem sedaj. Neki dober človek — ime nama nič rnari — se je oženil in si uredil rodbino Imel je troje otrok: dvoje dečkov in deklico. A žena ie temu človeku umrla v blaznici, jeden deček je bil od mladosti trapast, de-kilco je metala božjast in samo tretji deček je rastel normalno očetu v veselje. Dal ga je študirat, in vzorno se je učil, lepo se obnašal. A očetovo veselje ni trajalo dolgo. Pokazalo se ]e, da je i tretji deček abnormalen. Naenkrat je’postal tat. V terciji je začel sodijakom krasti knjige, svinčnike kjer j>e kaj dobil. Kaj pravite torej? To je dokaz vsakdanji slučai. tisoče in tisoče groznejših imate, ali jaz vam baš hočem pokazati, da se i v takem slučaju skriva neskončen kos socialnega vprašanja in da, ako premišljate tu. kako ga rešite —■ se umaknete nazaj za petdeset korakov. Vmislite se v položaj tega očeta: zakaj mu je žena znorela, zakaj deček trapast, zakaj je metala deklico božjast in zakaj ie postal tretji sin. na katerega je stavil svoje poslednje in vse upanje, tat? Kje
ti! ToTIKo'ToTnčor bizantinski cesar, ampak Konstantina vendar veseli, ker smatra Viljemovo maršalsko palico za znamenje, da je on, Konstantin, ki je pred par leti v turški vojni pokazal tako urnost nog. da ga noben I urek ni mogel dohiteti, zdaj eden uajvečjih zmagovalcev sveta in spada najmanje poleg Napoleona. Veselje ga je tako prevzelo, da je začel govoriti kakor se na nemškem dvoru večkrat govori, ne misleč na »misel in na posledice. Dejal je v svojem ponosnem entuziazmu. da ima zmage, za katerega ga je Viljem II. v svoji razumlji-
vi	zavisti odlikoval, zahvaliti poleg hrabrosti svojih Grkov pruski vojni umetnosti. In sin pre-blaženega gospoda deda, ki sam še ni vžil velike STeče, da bi bil zavohal smodnik drugod kakor na manevrih, je ponosno potrdiJ, da mora pruska vojna umetnost povsod zmagati. Naj-brže se je pri tem spomni1! na slavna dejanja pruskega orožja na Kfitajskem, ko je bil poslal svoje vojake v oddaljeno deželo Kit. z nalogo, da naj tam postopajo kakor Huni. Ali nemški dvorni zrak je nevaren. Viljemu samemu se je že zgodilo, da je moral za neki cesarski govor par let molčati. In zdaj je zadela Konstantina podobna bridka usoda. Iz Nemčije priseljeni potomec Homerjevih junakov je pozabil na stike. ki so se spletli med »njegovo« domovino in Francijo, brez katere bi bila Grška v Londonu in v Bukareštu nekoliko manj srečna; pozabil je na to, da so imeli v Atenah francoskega generala. od katerega so se učili eksercirati in manevrirati; v Parizu pa so ga hitro spomnili na to, in oficiozna »Agence d’ Athenes«. ki je bila deset mesecev vajena poročati o samih slavnih zmagah, objavlja zdaj klavrno izjavo, da kralj Konstantin »ni mislil taiko«, ampak je hotel le izraziti svojo hvaležnost za vojaško izobrazbo, ki jo je dobil na Pruskem. Kdove, kako bi bile izgledale. grške zmage, če bi bile odvisne le od Konstantinovega vojaškega znanja in od njego-vovih talentov! Tudi Turki so se bojevali po pruski metodi, ali zmage te metode so bile ta^o negativne, da so Bolgari malone vdrli v Carigrad. In križ je. če taktična metoda zmaga, potem jo pa jezik tako polomi.
— Slučaji koJere na Ogrskem. Glasom uradnih poročil z dne 4. t. m. pojavila sta se na Ogrskem dva nova slučaja azijske kolere in sicer v občini Palanka (komitat Temes) in v občini Beregszentmiklos (komitat Beregh). Potniki iz teh občin, ki bi hoteli v Avstrijo, se naznanjajo tustranskim uradom in so skozi pet dni pod zdravstvenim nadzorstvom. Da se prepreči razširjenje kolere iz komitata Beregh v Galicijo, se je v Laweczni otvorila revizijska stacija.
— Kolesarska dirka. V nedeljo 14. t. m. priredi kolesarsko društvo »Ilirija« dirko za klu-bovo prvenstvo po državni cesti iz Ljubljane v Logatec in nazaj, in sicer v času od 2. do po u 6. popoldne. Da se izogne neprilikam ali pa celo nesrečam se občinstvo, osobito pa vozniki opozarjajo, da se natančno ravnajo po predpisih cestnega zakona (hoja in vožnja po levi strani, preletavanje na desno.) Prireditelji so preskrbeli zadostno število rediteljev, ki bodo na vseh važnih križiščih in ovinkih pazili na red.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljansko. Od 31. avgusta do 6. septembra Je bilo 10 novorojenih. 1 mrtvorojen; umrlo pa jih je 20. in sicer 11 domačinov in 9 tujcev, umrli so 1 za legarjem, 3 vsled nezgode in 16 za različnimi boleznimi. Za infekcioznimi boleznimi so oboleli: 1 za legarjem (tujec). 4 za egiptovsko očesno boleznijo in 2 za vratico (1 tujec).
— Pobegnil ie prlslljenec Ivan VViister, Korošec, 36 let star, pri zgradbi vile Mule na ivln-ju. Fant govori nemško in je po poklicu zidarski
pomočnik.	_	,	,
— V vodnjaku ie utonil. Iz Postojne poročajo. da je poslala pred nekal dnevi Marija Turkova iz Erzelja svoje tri vnuke po vodo k občinskemu vodnjaku. Petletni Liberat je padel pri zajemanju vode v vodnjak in utonil, ker ni
bilo pravočasne pomči.
— Pogrešanec. Dne 16. avgusta 1.1. zvečer je odšel 151etni Rupert Mila«, zaposlen pri mestni elektrarni, neznano kam iz Ljubljane. Mladenič je srednje velik. slok. temne polti, modrih oči in črnih obrvi. Mogoče je. da je odpotoval v Srbijo, ker se je tako nekoč že proti ma-teri Tereziji Milač v Rudolfovem izrazil, izključeno pa ni, da se mu ni pripetila kaka nezgoda. Kdor bi vede! kake podatke, naj blagovoli to naznaniti c. kr. okrajnemu sodišču ali materi Reziki Milač, Rudolfovo ali pa c. kr. policijskemu ravnateljstvu v LJubjlani.
— Kinematograf »laeai«. NOra+sac veselo*
igra »Pompadour«, ki toliko ugaja, se predvaja danes v Kino-Idealu zadnjikrat. Istotako drama »Razkrinkan«. V soboto senzacionelna krimiuai* na novela »Kdo je storilec« pri vseh predstavah. Navadne cene in čas. V sredo »Beneške saiije«^ pretresljiv socialni igrokaz iz modernega življenja. 1 redstave za ta spored 3., 4. in pol, 6., 7, in pol, 9.
Idrija.
— Podružnica »Unije« avstr, rudarjev * Idriji priredi v nedeljo dne 14. septembra t. I. vhliko ljudsko veselico v pivarni pri »Črneni orlu« v Idriji. Spored: 1. Goi je mu. ki pride dijakom v loke. Bi.rka v dveh deja »jih. 2. Šaljiva posta m ples. Veselica se prične točno ob 7. zve-. *-cr. Vstopnina 30 vinarjev za osebo. K veselic* vljudno vabimo vse somišljenike in prijatelj« aelavstva. zlasti pa vse sodruge in sodružjce delavsKih društev v Idriji in Sp. Idriji.
~ 9°Pis iz Žiro v. V nedeljo 7. t. m. smo imeli pri nas poleg cerkvenih ceremonij tudi javen političen shod. Govorili so sami poveljniki nase kranjske dežele dr. E. Lampe, dr. Pegan in za peto kolo sta imela s seboj Jos. Gostili-CM«-. ,va dva kot reprezentanta dežele in tretji kot zastopnik S. L. S. Novega niso naprednim Zirovcem ti gospodje nič povedali. Da bodo hvalili vse kar je farskega in omaleževali, kar ni klerikalnega, smo že vnaprej vedeli. Na vse pretege so se poganjali, da bi jim Zirovci izrekli javno zaupanje, kar pa v celoti niso do-segli, lo neprijetno lastnost imamo nekateri še vedno, da samim lepim besedam ne verujemo in aa vnaprej ne izrekamo zalival. Lansko leto smo po iniciativi deželnega odbora vozili nekaj mesecev železnico po poljanski in žirovski do-ini. Letos delamo ceste in mostove. Drugo leto
n.a' i ruj?e?a: sa) se bližajo razne volitve. I avka plačujemo lani. letos in ga bomo d ni go leto vedno več, tako dobro nam gospo-
1	Ki)Sp0i KTv deželi, potem pa taka grda
!!r!iXt fn°S	župnik je pa ob tej izredni
lliki, ko smo imeli tako visoke goste, tudi
hri fn tai, i una- ,Kako so k>erikalni sinovi do-' { kako liberalni slabi nam je v nedeljo razlagal. Za dokazilni argument je izbral dobro kmeta iz naše fare in de-Hrhpr^n w ■' -ie ta’ ki ie naš somišljenik Ht« , i? ie ničvreden drugi ki je liberalec Ko so poslušalci to slišali, so odgovarjali, da je resnica ravno nasprotna. Župnik Logar I«
i	Spl0h	ie	bil	,1aš	oreča‘
fpnJh	•£	0 zanilT1lv 'zmed vseh naobra-
sfinentou nn * •?' ie’ (W0Stite- »ial° ’ab nost kato iškfh 1!' ”e dtene' sai ie bila slav-Ua ° ’	,	r VSČ fare' Ornenimo le še
četrtka govornika, nekega J. KaviMča bair
rudarja iz Idrije. Hvalil'je poslance S L. S., ker
s?rHoTako ipTZ|ar-rentinskeRa 1Tiesa v Av'
S fem nSjain ,konstno za kmete, ker se je JrnFria ^	,dTače ™eso. Sprva smo ffli-
v„.; ^a ,Je to kak bogat kmet, ko pa smo sli*
n? Vmn Jf ‘^rr* Idriie' kier sploh nič kmetov
celo delate	l - ^ kot idrijski občan in Š®
vwh mJISsi r f- Ka govori, saj je v interesu
ie mešn ni p,JU?* >)osebno Pa Idrijčanov, da
novedoval v mVt Ci ^ bU mož kai takegra prl' 7ai v famv? t* , SC um Kot°vo mudilo na-fdriiea.fi SLI’ Je'i 'e na,ožil ^ojo modrost. Da kakor teei 7,™h bo|išega govornika k nam mo da te Vni^,fine*a Kavčiča. Sicer pa ve-
Ivtži,7d|,a *k*	to*TSSS
s\ ta med posameznimi in ni daleč ko bodo
tudi najbolj kratkovidni spoznali da so fraz® Ll^lL£El^yal.9ev za nas kmpfp dragi Spasi.
Benečanske sanje-
6 d»i od srede 17. do pondelj-Hpii i ir	moderna socialna drama, triie
deli. Učinkovistost kakor »Otrok Pariza«, če
t res ul o če°L kra« 3 drURem poliu' ravnotako pre-netk Pari?n M?in°	krasne scenerije Be~
netk. Pariza. Milana. Predstave ob 3.. 4. in pol. vinarjev'povfikaf Ž°'Sk° mladin0 primer''0-
W Pošljite naročnino. W « če je še niste! J
vzamete ključ in s katere strani začnete reševat? In — rešiti se ne da nič! Tisti stari liberalci so vendar le imeli najbolj prav, ko so pravili: »Laisscz faire. laissez passer.« Kočljivo je, na dan prihajati danes s takim geslom, a znamenito geslo je to. Položiti roke v naročje in gledati, kako se to pred vami razvija■«
Ivan je bil žalosten, ko je čul te okrutne besede. Sam je blodil po njivah in po gozdih, premišljal in se ugonabljal z zlimi mislimi. Legel je za mejo. grebel s prsti po travi, z zamišljenim pogledom begal po pokrajini. In zopet je vstal in se težko vlekel dalje, ne le duševno ampak: fizično ves utrujen. Z naivnim kljubovanjem je nekolikokrat dejal:	»Ne nima
prav, vse bode drugače •— samo da —« pa roke so mu mahale brez moči in v zormcah se m bliskal ogenj. Uboren, žaloben je bri vdeti^ in niti domov se mu ni ljubilo. Ali naj bi se vrnil v življenje — sedaj, ko je bilo na koncu po i, katero je nastopal, vse prazno, ko h1.”1 vse tako ostati, kakor je balo: Kaluža in bi to
—	ko ni bilo mogoče hidri odsekati g	'
mu torej živeti — čemu? Niti Blazenke m bilo tu. da bi ji zaupal svojo bolest, da bi z J jokoval zahajajoči raj dobrega in dovršenega.
LI.
Na srečo se je približeval dijaški shod. zaradi katerega se je bil precej ob 1 *ailu?®'fae*n prihodu sprl z Otilko. Na ta shod se je Pripravljal že od začetka počitnic. Tam v Jaromej je sklenil prvič javno nastopiti m v znuslu. -kor ie pisal Časopis českiho studentstva.
vedati. kakšen mora biti tak shod in kakšen ne. lam je hotel napraviti prvi debut bodočega svojega javnega delovanja. In tako vendar, dasi ga je Hanuš otravljal, ni pozabljal shoda.
.0Via-,n'znova )e ^vigal omahujoči meč, pri-P! avhaje se na prvi smrtonosni udarec.
bhod je vzbujal mnogo gibanja ne samo v Jaromerju. temveč i v celi. okolici. Zlasti so se veselje mlade gospjce, katerim je shod po-menjl visto zabav, nova znanja in obilico ra-_ dosti. V glavah so se porajale sanje. I najmlajši izmed dijakov so bili polni iluzij; očarovala jih je sama beseda, katera je skrivala v sebi zanje po ustnem izročilu znani pomen iz časov, ko je. bilo na češkem vse narodno, kar so delali dijaki. Zato jim je, ko so se pripravljali na shod, srce bilo gorkeje za domovino in tudi njih radost je bila odkritosrčna.
Za nekatere pa je bli tak shod pravo rokodelstvo. Jenšovskij v tem oziru ni poznal no-henih iluzij več. Kakor trgovec je potoval o počitnicah s shoda na shod. bodisi kakor gost ali pa kakor funkcionar. Sem v .laromer je prišel kot predsednik že teden pred otvoritvijo. Nastanil se je v hotelu in osebno vodil poslednje priprave. Hodil je k izkušnjam, ki so se pripravljale za slavnostno akademijo: seznanjal se tu z gospicami, katerim j* ugajal njegov živahen značaj. Znal je razprostreti okrog sebe nimbus izredne osebe, z večjo pieteto so ga gledali nego domače dijake. Jenšovskij je po svojem prihodu otvoril tudi v hotelu »pisarno shodovega komiteja« in tu z viržinko v ustih posedal v družbi svojih znancem.
CrOfiSKO.
—	K včerajšnji notici o naši reoiuciji na-
rtdemo še en razlog, ki je bil tudi povod resoluciji. Ko so bila poslana v tisk vabila za ve-stlico. so bila naročena v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku in so bila že v tiskarni postavljena ter pripravljena za stroj, ko ie prišel od veseličnega odbora nalog, da slovenskih vabit ni treba tiskati. Ne vemo. če je izhajal ta nalog z vednostjo vsega veseličnega odbora, lili so to ukrenili le posamezni odborniki. Pravilno na vsak način ni bilo to postopanje, čeladi so nekateri železničarji zelo ogorčeni vsled naje resolucije. Poudarjamo, da je moralo zastopstvo stranke tako postopati, če ne že iz dru-zeea razloga, vsai zato, da vedo vsi. nai bodo iovinisti ene ali druge barve, da morajo proletarske slavnosti služiti edinole proletarskim in nobenim drugim namenom. — Končno nai še omenimo, da je bila narodnjaška komedija preteklo nedeljo po vsem komična. Sklicujejo 'hode, da protestirajo proti krivicam, ki se gode slovenskemu narodu, katere pa izpremene v jrav imenitne patriotične slavnosti, na katerih te razni srovorniki ravno tako imenitno izkazujejo kako udani državljani da so in kako znajo "braniti stebre tiste države, ki jih ravno lako imenitno izkorišča in kako podpirajo prav listo vlado, v katere rokah je usoda avstrijskih narodov No. »onam onanio« tudi ni smela izdati ker drugače mera ne bi bila polna.
—	favna ljudska knjižnica v Nabrežini pribredi v'nedeljo dne 14. septembra t. I. Javno tombolo z dobitki: činkvina K 100. tombola 200 K Srečke se prodajajo po 40 vin. — Finančno oristojbino plača dohiteli. Cisti dobiček je lamenjen v društvene namene. — Začetek 'ombole ob 4. popoldne. Pred in po tomboli javen ples na javnem trgu. — K mnogobrojni adeležbi vabi odbor.
Zadn?e vesti.
BERCHTOLD LE NE GRE.
Duna). 12. Današnji >Fremdenblatt« javlja: Od kompetentne strani smo pooblaščeni izjaviti, ja so govorice, ki so zadnji čas našle pot v nekatere časopise, češ da predstoji odstop ministra za zunanje zadeve grofa Berchtolda, popolnoma neosnovane.
STUERGKH NA AVDIENCI.
Dunaj. 12. Včeraj dopoldne je cesar sprejel nistrskejra predsednika grofa Stiirgkha v 5dionbrunnu na daljši avdienci.
KAJ BO S POMNOŽITVI.IO REKRUTOV?
Dunaj. 12. S poučene strani poročajo: O .-orašanju ponovnega zvišanja rekrutnega kon-ingenta še niso zaključena pogajanja. Obema ‘ladama ie znano, da hoče vojna uprava nasto-ti s tako zahtevo, ali doslej še ni znano, kako Usoko segajo vojaške zahteve. Doslei se vodijo azprave le med vojnim ministrstvom in obema j0mobranskima ministroma. Sele kadar bodo te Razprave zaključene, bosta obveščeni vladi o 0ah voine uprave.
ČEŠKI AGRARCI.
Praga. 12 Češka agrarna stranka javlia, bo na sestanku čeških poslancev zastopala Klišče. da imajo češki državni poslanci za-»vati takojšen razpis deželuozborskih volitev sklicanje deželnega zbora. Nadalje bodo zahvali. da se ima vladi iasno naznaniti, da češki oslanci ne bodo dopustili, da bi vlada za ceno Javili spravnih pogajanj izpolnila nemške za-,eVe. Sicer pa so češki agrarci vedno pripravki na pravično spravo z Nemci.
ČEŠKI RADIKALCI.
Praga. 12. Češki radikalci vztrajajo na sta-itfu da imajo Cehi odklanjati vsako novo inravno pogajanje, dokler bi ga vodila sedanja tada dokler traja komisariat. V državnem [bom zahtevajo najostreišo opozicijo.
TRŽAŠKE NAREDBE V ITALIJI.
Milan. 12. Republičani so sklicali v ljudsko rledališče shod zaradi tržaških naredb. Prišlo , tudi mnogo socialistov. Med drugimi sta govorila dva Tržačana: eden teh je socialist in . energično pobijal iredentizem. Zaradi tega jnastal tako oster konflikt, da se ie moral shod azpustiti. Na ulici so se nadaljevale praske.
KOLERA.
Na Ogrskem.
Budimpešta. 11. Uradno javljajo, da je bila včeraj v sedmih slučajih konstatirana azijska (Olera. Z dežele ie danes naznanjenih dvajset umljivih slučajev.
V	Bosni.
Sarajevo, 11. V Tuzli je bil danes en sum-
iv	slučaj. V Lukavcu je nek delavec, kj je pri-el iz Slavonije, obolel za kolero. V okraju Tuzla m zdaj 3 bolniki in 1 rekonvalescent. V Brčki «i v mestu ne v okraju nobenega-JWvega slu-iaja; bolnih je še 15 oseb. V Samcu je še 1 bol-jk in dva bacilonosca. V okraju Belina je še
' b°lnik'	V	Srbiji.	I
Beigrad. 11. Slučaji kolere se še množe. I Zadnji teden je bilo 1224 slučajev, med temi
smrtnih. Najbofl razširjena le bolezen v Prokupljem in okolici.
V	Rutnuniji.
Bukarešt. 11. Odkar se je pojavila kolera, je obolelo 1555. umrlo 661. ozdravilo 159 oseb. Zdaj je 735 bolnikov. Vojakov je umrlo 79.
Na Turškem.
Carigrad. 11. Od 5. avgusta do 6. septembra so našteli v Carigradu 22 slučajev kolere, med temi 12 smrtnih.
NESREČA PRI LETALNEM MANEVRU.
Buchenbeuren, 11. Danes zjutraj je pri manevrih 16. vojnega zbora neki samolet, ki se vsled poškodovanega motorja ni mogel dobro dvigniti, padel med množico in ubil 4 ljudi. V aeroplanu sta bila lajtnanta Schvveider in Teub-ner. Ki sta imela rekognoscirati sovražne pozicije. Padajoči stroj je zadel žandarskega straž-mojstra Schmidta na glavi tako da mu je razbil lobanjo; za žandarjem je stal neki kmet. kateremu je samolet odtrgal glavo: neko ženo in otroka pa je tako zmečkal, da ju ni bilo spoznati. Dve drugi osebi sta težko poškodovani.
PRUSKA SVOBODA.
Berlin. 12. Policija je prepovedala napovedano predavanje belgijskih socialističnih voditeljev in poslancev Huysmansa in Vanders-missena o organizaciji belgijske generalne stavke, ter je oba belgijska državljana izgnala.
KOKOVCEV ODSTOPI.
Peterburg, 12. »Den« piše, da bo ministrski predsednik Kokovcev ob novem letu odstopil in odlikovan z grofovskim naslovom. Njegov naslednik bo Goremikin ali pa Kridošin. Kokovcev bo imenovan za poslanika v Berlinu ali Parizu, ali pa dobi kakšno izredno birokratično službo.
ROPARSKI UMOR.
Berlin, 12. Včeraj so našli v Braunlage gostilničarja Schr5derja v gostilni ustreljenega in oropanega. Dvoje mladih ljudi je kmalu nato prišlo v Osterode, kjer sta se hotela v neki trgovini preobleči. Prodajalec je opaziJ na stari obleki kri in je neopažen obvestil policijo, ker je bil že slišal o umoru v Braunlage. Ko je prišla policija v trgovino, se ie mlajši, 221etni Hannemann začel tresti, starejši Blog pa je zaklical: »Živega me ne dobite!« Prodajalec je klical na pomoč. Nato je vstopil neki delavec, medtem ko se je zunaj zbrala velika množica, ki je potem vdrla v trgovino. Blog je bil dotlej pobegnil pod streho, kjer se je zabarikadiral in nabil svoj revolver. Mobilizaril so vse policiste in žandarje, kar Jih je bilo v Ostrerode, skupaj 15 oseb. Vnela se je prava bitka, ki je trajala dve uri. Blog je oddal več kakor 200 strelov. Naposled so ga hoteli z žveplom izkaditi. Ko se je pokazal pri oknu. ga je zadel strel in ubil.
GRŠKA IN FRANCIJA.
Pairiz, 11. Minister Pichon je danes dopoldne sprejel grškega poslanika Romanonesa, ki mu ie izročil depešo, grške vlade, ki izjavlja, da se Grška predobro zaveda, koliko je dolžna Franciji, da ne bi storila vsega, kar je potrebno, da se razreši vsak nesporazum. Ministrski predsednik Venizeios se ima danes vrniti v Atene in pričakuje se od njegove strani takoj primerna izjava.
BOLGARSKA IN TURČIJA.
London, 12. Po tukajšnjih informacijah je pričakovati, da bo med Bolgarsko in Turčijo kmalu dosežen sporazum. Kar se tiče bodoče meje. so Bolgari pripravljeni, priznati Turčiji okrog Odrina 20 kilometrov širok, čez Marico segajoč pas. Dimotika pa pripade najbrže Bolgarski. Turčija zahte_va za mohamedance, ki pridejo pod bolgarsko oblast, versko svobodo in državljanske pravice ter pet dni časa, da se odločijo, če hočejo ostati pod Bolgarsko ali pa se izseliti. Pričakuje se, da se bo to vprašanje gladko rešilo.
SRBIJA IN ČRNA GORA.
Cetinje, 11. Največje težave med Srbijo in Crno Goro so baje nastale vsled srbske zahteve, da naj da Crna Gora Srbiji luko Bar v najem kot odškodnino za kraje, ki jih Srbija prepusti Crni Gori. To zahtevo odklanja doslej Crna Gora. češ da Je barska luka že oddana —
v	najem italijanskim koncesionarjem, katerim se baje ne more odpovedati.
ALBANIJA.
Valona, 11. Grške oblasti so brez vzroka aretirale albanske prvake v Delfinu ter jih v verigah odpeljali v Janino.
BALKANSKA GROZODEJSTVA.
Sofija, 12. Kljub temu, da sta Srbija in Grška odklonili komisijo za preiskavo balkanskih grozodejstev v času vojne, zahteva bolgarska vlada, naj se te obdolžitve preiščejo od kakšne mednarodne komisije.
NESREČA NA LADJI.
Savana, 11. Na ameriški torpedovki »Cra-ven« je počil kotel. Dva mornarja sta ubita, dva pa ranjena.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba »ZaiJe«.
Tiska ^Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Poslano.
Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo
vpisana zadruga z omejenim poroštvom.
X. zadružno leto.	8622 članov
Mesečni račun.
Razpečano blago:
Zadružna doba 1912-1913:	1913-1914:
le proti znamkam	skupno
Julij	kron 11775585	kron	26159035
Avgust	„	122047-42	„	280064-71
K 239603-27	k	54l65S Č6
Od 1. julija 1913 do 31.avg. 1913 razdelilo se je podpor v slučajih bolezni ter vdovam in sirotam umrlih članov za 2355 03 kron.
Od 1. julija 1913 do 31. avg. 1913 se je izdalo* na dividendah 50 47 K.
Skupna vsota skladišča oblek:
od 1. julija 1913 do 31. avgusta 1913.
Oddelki: Konfekcija.........K 1793713
M	manufaktura.............. 1799595
,	obuvala................  16154*99
„ pokrivala.................. 4701	55
 k"5S7TO
V	Trstu, dne 31. avgusta 1913. Najstarejša kranjska odlikovana žganjarna
Lorene Zdešar-ja J. Tribuč
oa Glincah
naznanja sl. občinstvu, da je otvorii 1. septembra 1.1. prodajalno v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6.
= Brinjevec =
garant, pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih steklenicah po sledečih cenah: */< litra K 1-—. ________V» litra K L90, 1 liter K 3 60._
100.000 ur!
Vsled balkanske vojske sem prisiljen 100.000 kom. imit srebr. In z izvistnlm anker-rem-kolesjem na kamnih tekoča, ki so bili namenjeni za Turčijo, za smešno ceno 1 komad 3 K, 2 komada 5 K 60 v, 5 komadov 14 K, 10 komadov 27 K prodajati. Naj bi nikdo te ugodne prilike ne zamudil, da si nabavi to izvrstno v resnici na pol podarjeno uro. Naročite takoj, ker bodo vkiatkem prodane. 3 letno pismeno jamstvo
Razpošilja se po povzotju pri eksportni tvrdki ur
S. LUSTIG, Neu Sandez 617.
Šolske knjige
za vse šole v najnovejših odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovostih in po zmeriiih cenah priporoča
L. Schwentner
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernova uL 3.
Delavci pozor!
Redka prilika! Zaradi preobile zaloge prodamfo wi
^ 1 * « čevlji
pričenši s 1. septembrom skozi 8 dni mnogo pod ceno pri tvrdki
A. Sehweitzer
Prešernova ulica št. 48, nasproti trgovini Gričar & Mejač.
Zaloga slovitih Mnihovgraških črevljev Otroški čevlji po čudovito nizkih cenah. Palma g-umljl. aoaaDaaaaDDDDai3DDaDaDDaaDaDaaaaaaaa| o
Vse
na tukajšnih in zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige |
v predpisanih izdajah v veliki množini o g vedno v zalogi v trgovini s knjigami g
0
g Seznami učnih knjig se do- § t	bivalo zastonj.	>
£	•	□
aDODaDDnaDaaDaDaaaaaaaaaaaDaaaaDaaaq
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančičkanska ul. 8
...».......   r.	z. z o. z. .....
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice. V
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjigr brošur, muzikalij itd.
Stereotipija. a Litografija. Naročajte se na Zarjo!
PF* Letalni teden v Ljubljani
v Ijatteiaaca.&.im.oTreaao. dievoredu. Moderno. ZrakoplOVStVO Z aeroplanom.	Moderno
Z električnim obratom 1	Samo	kratek	čas	vsak	dan otvorjeno?
Ali ste se že vozili z aeroplanom? Pravim Vam, čudovita vožnja! Največja zabava mladim in starimi Poslužite se prilike!
Ves veliki.obrat goni 25 PS prevozni Deutzerjev bensolni motor z magnet.-elektr. vžiganjem nem. drž. pat. Čarobna razsvetljava (okoli 300 žarnic in obločnic) s pneum. elektr. orglami iz tvor* nice Vilj. Bruder Sohn v Waldkirchu (Badensko).
Usojam si cenj. prebivalstvo mesta in okolice vsakega stanu, mlade in stare, najvljudneje po vabiti na eno vožnjo.	Z	velespoštovanjem	lastnik
J. G. Lautermann iz Darmstadta. Vsak dan od 4. ure popoldne naprej odprto do 10. ure zvečer.
sprejme deklice od 6. oziroma 7. leta naprej ter jim nudi vestno vzgojo. HigijeniČne razmere so izredno ugodne. Velik park obdaja poslopje, ki leži v najlepšem delu mesta proti tivolskem gozdu. S penzionatom je združena petrazredna ljudska šola ^n kuharsko-gospodinjski tečaj. — Vpisovanje učenk za ljudsko šolo bode
dne 15. septembra t. 1. od 9.—12. ure dopoldne v šolskem poslopju mestnega dekliškega liceja.
Za penzionat in kuharsko-gospodinjski tečaj se vrši vpisovanje vsak dan pismeno ali ustmeno v društveni pisarni v aubičevi ulici št. 9, kjer se tudi dobivajo natančnejša pojasnila.
Peter Kozina & Ko.
tovarna čevljev v Tržiču
(Gorenjsko)
(najmodernejše podjetje monarhije)-
m
otvori meseca septembra lastno prodajalno
LJUBLJANA
na drobno
Breg 20
na debelo
Varstvena znamka.
v Cojzovi hiši.
= Potniki
▼ severno in južno AMERIKO
se vodjo sedaj le po doasafi avstrijski pragi
AVSTRO AMERIKANA
Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Jueiro
aajBOv«jaW brzopan** s dvMia iHMriw, atoktrKM raan^OJav«, hrczllčaiB Itrzojavom, m katerih je m eaakega p e ta Ure prikk»»Oia». Sa dobi devatj domete hraae z diaa, mi krak, peittlje, kapaS M.
S
B
S
S3
	u
	B
	S
	S2
	53
Odhod parnikov:
t m. Amerik« vsake soboto, v južno Mmeriko vsakih 14 M.
Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Tud*vrstna pojasnila Osje drage volje brezplačno pri plaval agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
----------—	Kolodvorska	ulica	itev.	28.-------
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s ten, da je v tvoji seji dne 9. svečana 1913 »Menilo, ds se hranilne Moge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo račoaati obresti po f odstotkov n	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer 2e od 90 dni naprej.	=s
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi anusi od 8. zjutraj do 13L dopoldne kr od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši In varnost vlog varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost Vsak član aajhije zaupa
najboljša, kajti
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
Družinski kruh
iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1‘75 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem!
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
r. z. z o. z.
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, k! ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	n
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	2
v
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj--	šem	času.	»
00
0
Konsumno društvo za Ljubljano y
^ in okolico
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in na*
čelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej
hranilne vloge članov po JJVI® 21 Sl
Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Be 1.
Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta.
Nadzorstvo.	.	Načelstvo.