Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev. 56. v Ljubljani, v petek. 9. marca im. Leto XLV. s Velja po pošti: — za oelo leto naprej .. K 26-— za en mesec ...... 2-20 za Nemčijo celoletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo. „ 35- — V Ljubljani na Za oelo leto aaprej dom 3 K 24-— za eo meseo „ t .. K 2-— V upravi prelsmam mB*sečno,, 1-80 = Sobotna izdaja: = Za oe o leto ...'.. K 7-— za Nem£l|o oelolelno. „ 8-— za ostalo loozemstvo. „ 12 — Inserati: Enostoipna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali n)e prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- Irt večkrat . „ 25 „ prt večjih naročilih primeren popust po dogovora. Poslano: ^^^ Enostoipna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan tzvzemšl nedelje In praznike ob S. ar! pop. Redna letna priloga vozni red. sw Uredništvo je v Kopitarjevi allol štev 6/III. Rokopisi se ae vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod ■ Upravništvo je v Kopitarjevi allol št. 6. — Račau poštne hranilnioo avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188. Vladna skrb za manj premožne sloje. O napovedani vladni akciji se poroča iz državnega urada za prehrano: Z javnimi prispevki se hoče zboljšati prehrano onih slojev, ki si vsled draginje ne morejo preskrbeti dovolj živil, Vladni denar se ne bo porabil mesečno enako, ampak po potrebi v mesecih večje stiske več, v drugih manj. Ker so dejanske razmere po raznih deželah različne, zato bodo deželne vlade izdale odredbe, primerne za posamezne dežele. Vso akcijo mislijo nasloniti na že obstoječe naprave, vojne in ljudske kuhinje in javno prehranjevanje širših slojev. Novih organizacij naj se ne ustanavlja. Deželni, okrajni in občinski gospodarski uradi, ki jih ustanavlja urad za prehrano, bodo skrbeli za enotnost in enako preskrbo in neobhodno potrebno sodelovanje prebivalstva. Akcija bo strogo omejena na ljudi, ki so vsled vojne dejansko prišli v stisko. Deželne vlade bodo določile te sloje in morajo postopati strogo nepristransko, stvarno in pravično, brez socialnih, političnih in narodnih ozirov. Vladna sredstva se morajo tako porabiti, da podpora nikakor ne bo imela značaja miloščine. Vlada hoče olajšati dobavo živil, seveda le onih, ki niso državno racijonirana, ampak prosta. Gre se predvsem za meso, zelenjavo, sir, jajca itd. Za premožne sloje bodo omejili porabo mesa. Načelo bo, da naj se vsaka dežela živi s svojimi živili, le v prav skrajnih slučajih bo državni urad poskrbel za dobavo iz drugih kronovin. Javnost bo imela natančen vpogled v vso akcijo, katero bo morala bogato podpirati z javno dobrodelnostjo. Državni urad za prehrano bo skrbel, da pritegne imovi-tejše sloje za čim izdatnejšo podporo. Hrvatski sabor. Adresna debata. Zagreb, 8. marca. Posl. Zagorac se obširno bavi z razmerami v Bosni; tamošnjo upravo imenuje kuriozum, ker povsod viada nemščina, Ni mu prav, da stranka prava zamolčuje in zanika srbsko ime. Toda na hrvatskem ozemlju je mogoča samo hrvatska državna ideja. Govori o pravici Hrvatske do Reke, kar so vedno poudarjali tudi najbolj ma-džaronski sabori. Mi smo zemlja na morju, ondi je naša bodočnost po vojni. Sedanje stanje je ne- vzdržljivo. Monarhija ima svojo bodočnost na Balkanu. Če se ji noče odpovedati, mo, ra imeti zaslombo, kar so edino Hrvati, Slovenci in Srbi. Njihovo zedinjenje je tedaj v interesu monarhije in dinastije. Naj se ne zanaša na Bolgare. Naši Jugoslovani morajo biti privlačna sila za ostale balkanske narode. Zagreb bodi prestolica. Brez politične samostojnosti Hrvatska tudi gospodarsko ne bo mogla naprej. Pri mirovnih pogajanjih morajo biti Hrvati priznani kot zgodovinski narod. Posl.Stjepan Radie pravi, da narodni stvari le koristi, če so predložene tri adre-se. Noče kritikovati posameznih adres. Obširno govori o monarhičnem načelu in spretni politiki dinastije. Obširno govori o bodoči zunanji politiki, upa, da pridemo zopet v prijateljstvo s Francijo, Anglijo in Rusijo. Priporoča, da naj država že sedaj reši narodna vprašanja, kajti pri mirovnih pogajanjih bodo prinesli iz arhivov govore slovanskih poslancev in priporočali ureditev narodnih vprašanj. Obširno govori o narodnostnem načelu, kateremu se tudi Tisza ne more izogniti. Govori o ruski vedi o narodnosti, o njenih posameznih zastopnikih. Vse tri adrese poudarjajo to novo načelo, koalicija pa je storila napako, da ga je združila z državno skupnostjo, kajti samo Madžari nočejo umeti tega duha. Madžari nočejo priznavati niti obstoječih skupnih zakonov, kako naj jim potem ta skupnost prinese zedinjenje. Kdo še veruje, da bo ta skupnost preživela vojno. Skupnost je v adreso vtihotapil ban. Kdo pa v Ogrski predstavlja to skupnost? Aristokrati. Napačno je, da sc hrvatski zastopniki obračajo na te ljudi. Naša državna ideja je v nasprotju z ogrsko idejo, ki briše tri milijone Slovakov. Sicer se borimo z Madžari, pa smo za svobodo in demokracijo. Siar-cevičanska adresa ni nobena prošnja, ampak so zahteve naroda. Tudi nam ni treba stopati kot prosilci pied prestol, ki tega noče. Hrvat' pridejo do zedinjenia, ker čas za to je zrel. Sicer je mogoča neka skupnost z Ogrsko, pa ta bo morala biti čisco drugačna. Dualizem lahko obstoji in vendar je mogoče rešiti važna vprašanja. Vladar izda lahko podobno pismo glede Hrvatske kakor ga je izdal o Galiciji. Opozicija ni samo zanikala dualizma, ampak se je zelo zanimala za gospodarska in finančna vprašanja. Žal ni bilo praktično celo mogoče, ker sabor za večino najvažnejših vprašanj ni pristojen, v Budimpešti pa se ni dalo nič doseči. Opozicija je dosegla, da )e hrvatska ideja ostala živa, in da je povsod znana. Avstrijski državni zbor bi mogel priznati adreso opozicije. Tudi na Ogrskem se dobijo možje, n. pr. Andrassy, ki nočejo, da bi Ogrska ostala popolnoma osamljena. Grof Tisza pa ima še vedno politiko ptiča noja, ker hoče vzbuditi vero, da so Hrvati zadovoljni. Toda merodajni krogi bodo dobili tudi adreso opozicije, Poljaki simpatizirajo z nami. Čehi bi s« ustavljali združitvi Dalmacije le iz strahu, da se'Ogrska preveč okrepi. — Politično je vojska končana, kajti diplomati so se zbližali v nazorih o temeljih bodoče Evrope. Med Rusijo in nami pride do realne zveze. Na povratku i/. Bukarešta je grof Czernin bil več dni v Petrogradu. Če tudi nam Madžari ne bodo hoteli ugoditi, pojdejo stvari svojo pot in hrvatski narod bo združen. Glasoval bo za adreso starče-vičancev. Adresa »čiste stianke prava«. Čista stranka prava je sklenila, cla sc ne pridruži starčevičanskenui načrtu za adreso ter je vložila v saboru lasten načrt. Adresa povdarja predvsem, da se je hrvatski narod vedno in pri vseh prilikah zavedal svoje državne samostojnosti in ravno v tej zavesti je leta 1527. izvolil Ferdinanda I. za svojega kralja, s čimer je položil temelj za veJemoč monarhije, katero je preko Jadran morja pridružil svetovnemu prometu. Nato zavzema adresa stališče proti srbskim in italijanskim narodnostim in navaja proti italijanski frazi o »mare nostro« zgodovinsko besedo hrvatskega kralja Krešimira iz leta 10%.: »nostro mare dalmatico«. Nato se sklicuje na pragmatično sankcijo iz leta 1712. in povdarja, da se čuti hrvatski narod z nezdružljivimi vezmi zvezanega s habsburško hišo in ostalimi deželami monarhije. Na hrvatskem narodu na težko leži nagodba iz leta 1868., katero porabljajo Ogri v to, da jačijo svojo premoč in ogrski imperializem. Adresa se obrača nato na cesarja s prošnjo, naj združi vse hrvatske dežele, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, Istro, Reko in Medmurje pod žezlom habsburške dinastije v okviru monarhije. Hrvatski sabor pred licem Vašega Veličanstva ob tej priliki poudarja veselo dejstvo, cla so Slovenci z jasnimi izjavami dali izraza čuvstvom in prepričanju, da so oni nerazdeljivi del hrvalsko-sloven-skega naroda in da je hrvatska državna misel kakor tudi težnja za združitvijo obenem tudi njihova lastna misel. Vsemogočni Bog naj poživi in blagoslovi kralja vseh Hrvatov Karla! Iz šele mmm dezeiiieoo oiera. dne 8. marca 1917. Vojne draginjske podpore deželnim uslžbencem. S 1. marcem 1917 sprejmo v obče tiste kategorije dež. uslužbencev, ki so sprejele enkratno drag. podporo s 1. de- cembrom 1916, vnovič enkratne vojne dra-ginjske podpore in sicer v sledeči izmeri: a) Podlaga je izmera drag. priboljška državnim uslužbencem po §§ 4 in 5 min. ukaza z dne 4. decembra 1916, drž. zak. št. 9 de 1917 in sicer sprejme vsak dež. uslužbenec četrtino tako zaračunane celoletne svote; b) nihče ne sme dobiti manj draginj-ske podpore kot jo jc sprejel 1. decembra 1916; c) naj nižja draginjska podpora se določi za samce in oženjene brez otrok 100 K, za rodbinske očete pa 120 K. d) Deželni uslužbenci, ki so deležni draginjske podpore, se oproste za 1. 1917 plačevanja pok. prispevkov. Vpokojeni uslužbenci in vpokojeni učitelji. Obenem sc dovoli vpok. deželnim uslužbencem in vpokojenemu učiteljstvu enkratna drag. podpora v izmeri in obsegu zadnje draginjske podpore. — Oni vpokojeni dež. uslužbenci, ki opravljajo pri kakem dež. uradu službo kot pomožne moči, ne smejo sprejeti drag. podpore v dveh lastnostih nego le v lastnosti kot aktiv-n i deželni uslužbenci. Užitninsko osobje sprejme enkratno draginjsko podporo v izmeri in obsegu zadnje take podpore leta 1916. Deželni cestarji. Tudi deželni cestarji sprejmejo drag. priboljšek in sicer v mesečnih obrokih od 1. januarja 1917. Mest pri sv. Jakobu ob Savi — odprava mostnine. Pobiranje mostnine na Savskem mostu pri sv, Jakobu se odpravi. Skupna akcija dežel v prilog učiteljstvu. Sklene se pridružiti skupnemu koraku avstrijskih kronovin za primeren državni prispevek v zboljšanje gmotnega položaja ijudskošolskega in meščanskega uči-ieljslva. Potres na Dolenjskem. Akoravno je v prvi vrsti dolžnost države, znatno pomagati v tak o velikanski bedi, kakoršno je povzročil potres v Krški vasi in v Cerkljah, hoče tudi deželni odbor po svojih močeh intenzivno podpirati pomožni odbor v Krškem. Po odredbi deželnega glavarja sc poda deželni tehnik na lice mesta, da sestavi strokovno poročilo in stopi spotoma tudi v neposreden stik s Krškim odborom. Cene živine na Kranjskem. Deželni odbor je v zvezi z drugimi deželnimi odbori zahteval, da sc povrne deželi tista razlika, ki je nastala, ker so se na Ogrskem plačevale bistveno višje cene za živino kot v raznih avstrijskih deželah. Osobne zadeve. Deželnim računskim oficialom v definitivni lastnosti se imenuje pomožni uradnik Janko Habjan, računskim oficialom v prov. lastnosti pa rač. prakti-kant Alojzij Matjan. Okrožnim zdravnikom za višnjegorsko zdravstveno okrožje se imenuje dr. Andrej Jenko. Svetobor. 25 Povest iz konca 11. veka. — Spisal P. Bohinjec. (Dalje.) »Kaj to, prečastni oče! Vratislav me je poslal v Rim, da izposlujem slovensko li-turgijo.« »Kaj sanjaš, prijatelj?« »Tako mi Boga! Poskusil bom vse mogoče, da omečim srce svetega očeta.« »Kakor sem vesel tvoje novice, Svetobor, vendar dvomim, da bi se vrnil s kakimi posebnimi uspehi. Poznam clobro voljo knezovo, prepričan sem o iskrenosti tvojih želja, toda bo šel za večino. Preveč je nasprotnikov, da bi jim bil ti kos.« »Knez zahteva na Češko papeževih odposlancev, ki naj se na licu mesta prepričajo o istinitosti naših poročil.« »Ah, moj sin, ti si še premlad, da bi pogledal v dno duše tem legatom, ki bodo poslušali vse razloge za in proti, a ustavili se bodo pri nasprotnikih in tvoje besede bodo glas vpijočega v puščavi. »Prečrnogled se mi zdiš, prečastni opat! Živeti nam bodo vendar-le dovolili.« »Živeti pač, ali to življenje bo hiranje in počasna smrt, dedščine sv. Cirila in Metoda.« »Na svojem potu v Rim se oglasim na Velegradu in na grobu sv. Metoda naše prošnje ne bodo zastonj. Tako mi pomozi Bog in Marija kronana!-< »Tudi jaz se pridružim tvoji molitvi, da te usliši Vsemogočni — ako je seveda njegova volja,«- »In volja božja jc da vsi jeziki Boga časte.« »Človeška volja pa ni vselej taka in ta tudi nekaj velja. »In tako človeško voljo hočemo streti, prečastni!« »Mari ti Bog, prijatelj! Kdaj odrineš?« »Takoj po nedelji. A to še ni vse, prijatelj! Izposloval sem pri Vratislavu milost tebi, Kojati in Smilu.« »Kako to?« »V Rim pojdete z menoj vsi trije in milest se povrne.« Hvala ti za veselo vest in tvoj trud. Ali jaz ne morem zdaj od doma.« »Že sem poslal Dobrovita do zateskega župana in do Kojate. Zakaj ne bi šel ti?« »Ako nam Bog da zdravje, boš že videl streho na novi cerkvi, ko se povrneš. Moja želja je, da ti prvi zapoješ slavo Vi.š-njemu v novem božjem hramu.« -.Ne verjamem, Božeteh, da bi jaz dolgo časa bival v domovini. Vratislav mi je podeli! mesto kanonikata v Ogleju in najbrže bom moral dati slovo Brnu ter se ustanoviti v Otfleiu.« »Ni laka sila, Svetobor! Oglejski pa-trijarh ima izza časa Popova Korotanca petdeset kanoniških mest in zato te lahko še dolgo časa pogreša ob Jadranskem morju.« »V božjih rokah je vse, oče Božeteh!« »In človeških, mladi prijatelj! In cesar je tudi človek kakor papež.« 'Ti si vedno črnogled in vedno dober, gospod opat! Ali te res no mika na pot? < povpraša Svetobor opata, ko ga je vodil na dvorišče pod košato lipo. Miza jc bila pogrnjena in brnski prošt sc jc pokrepčal. »Veličastna stavba bo to, ko bo dovršena,« izpregovori opat in pokaže na orjaške zidove, ki so se dvigali iz tal sredi dvorišča. Dokler ne bo strehe, nc grem nikamor. Potem pa ne rečem, da bi ne ustregel volji Vratislavovi in trmi Jaromir-jevi ter bi ne šel na spokorno pot v Italijo. Ali jaz ne pojdem kot vitez na konju, ampak kot pešec z romarsko palico in velikim križem na rami.« »Žal mi jc, da ne moreš, odvrne prošt. Opat pa nadaljuje: »In vse, dragi prošt, kar vidiš, je rezan kamen. Le poglej na mizi te načrte in boš uvidel, da mine še več let, preden izvršim svoj načrt. Javeljnc bom jaz dočakal, da bi se moj glas razlegal po tem božjem hramu,« Zakaj ne, prečastni! Taka orjaška vo-lia, kakor tiči v tvojih prsih, premaga vse ovire. Zdi se mi, da si .spletaš lepšo krono kakor jaz, ki begam kakor izgubljeni sin po širnem svetu.« V t em sc pokaže Dobrovit na dvorišču. Veselega obraza jc stopil s svojega vranca in prinašal ugodno sporočilo od svojih prijateljev. Vse prav, vse dobro, zlati moj knez!« je pozdravljal oproda svojega gospoda. Jutri zjutraj na vse zgodaj sla Kojala in Smil pred samostanom, da odideta z nami.« Hvala Bogu! Pripravi vse potrebno, Dobrovit! Jutri zjutraj odrinemo,« ukazuje Svetobor. Prijatelja sta besedila še pozno v noč. Drugo jutro sc jc prošt iskreno poslovil pri opatu in odpotoval po sazavski dolini. Mogočno so štrleli gradovi nacl skalami reke Sazave, močno je šumela voda in legatova družba sc je veselo razgovar-jala ter hitela čez češko mejo. -Skrbi imaš tudi ti,« je izprcgovoril Svetobor Kojati, ki mu jc popisoval težko slovo, toda moji cilji so višji od tvojih. Napravili so me majhnega, da bi poslal velik, da bi potegnil veliko črto, ki naj veže sever in jug.« Samo če te nekdo nc sune s komolcem, dobri knezič, ko boš vlekel črto. In če te sune, bo tvoja črta prelomljena in ti padeš v voHo.« (Dalje.) Notranja politika. Stranke in parlament. »Hrvatskoslovenski klub« in »Češki klub« sta zahtevala, da se takoj skliče državni zbor. Tudi nemški krščanski socialci so sklenili, da pričakujejo hitrega sklicanja državnega zbora. Obrnili se bodo na zborničnega predsednika dr. Sylvestra, da skliče načelnike strank. Stališče vlade. Dunaj, 8. marca. Poslanec dr. Šmeral je ministr. predsedniku grofu Clam-Marti-niču sporočil sklepe »Češkega Svaza«: Ministrski predsednik mu je odgovoril, da hoče vlada zbornico sklicali v maju. Prc) jc treba rešiti še nekaj vprašanj, katerih se doslej ni dalo rešiti v zbornici. Pri svojih pogajanjih se vlada ne bo uklonila diktatu nobene stranke, ker se da voditi zgolj od državnih interesov, tedaj od skupnih interesov vseh avstrijska narodov. Zato je popolnoma neutemeljen strah pred strankarsko političnimi odredbami, ki se je zadnji čas pojavil tudi v češki javnosti. V vladnih dejanjih češka javnost svoj čas ne bo mogla najti nobenega oškodovanja resničnih čeških interesov. Za sklicanje državnega zbora bo seveda odločilno stališče strank do teh odredb, v prvi vrsti »Češkega Svaza«. § 14.? »Grazer Tagblatt« prinaša brez vira vest nekega Ivovskega lista, da v kratkem izidejo naredbe o novem poslovniku, uvedbi nemščine kot državnega jezika, okrožni ustavi na Češkem. S posebno naredbo bo podržavljeno ljudsko šolstvo in občinam vzet prenesen delokrog. Imenovanih bo novih 49 članov za gosposko zbnnico. Drobne politične vesti. »Moravska Orlice« poroča, da se jc češko konservativno plemstvo izreklo proti oktroiju. Za tirolskega deželnega glavarja bo imenovan poslanec Schraffl, poslanec pre-lat Schopfcr pa za škofa v Tridentu. V ječi v Sobotici jc umrl zaradi vele-izdaje obsojeni in na dosmrtno ječo pomi-loščeni rusinski državni poslanec dr. Ku-rylowicz. Pred nemško-ameriško vojsko. Nemčija Ameriki. Berlin, 8. marca. »Norddeutsche All-gemeine Zeitung« piše: Predsednik zdaj odkrito priznava, da je neposredna udeležba Amerike v boju mogoča. Žrtve ki bi jih lahko prinesli, da bi se ohranil mir z Ameriko, dosežejo svojo mejo, ker gre, da izbojujemo pravico do svojega življenja in da zmagovito izvedemo usiljeni nam boj za naš obstoj. Skrb nam je velevala, da smo proti mogočnemu novemu sovražniku iskali tudi novih zaveznikov. Zveza Mehiki naj bi se bila šele ponudila potem, ko bi nam Amerika napovedala vojsko. Še danes želimo, da se izognemo vojski z Združenimi državami. Če to tudi Amerika želi, bo Mehika o naši ponudbi toliko izvedela, kolikor je Wilson o tem sam objavil. Od predsednika je odvisno, kako bodo kocke padle. Zgodovini bo le on sam odgovoren, če bo lastno deželo, ki je bila dozdaj še deležna blagoslova miru in zato ne more biti dovolj hvaležna Bogu, brez vsake zadostne sile zapletel v grozote krvave svetovne vojske. Kakor ima Wilson v rokah življenje tistih ameriških državljanov, ki se ne ozirajo na naše svarilo o izogibanju zaprtega morja, tako se nahaja v njegovih rokah usoda vseh mnogih tisočev, ki bi bili izročeni uničenju, žalosti in smrti, če se vojska razširi. Kakorkoli se bo odločil, nas ne bo niti za las premaknil s pota, pa naj izbere vojsko ali mir, ki smo ga nastopili 1. februarja, Združene države bodo Nemčiji še ta teden napovedale vojsko. Haag, 8. marca. V Londonu pričakujejo, da bodo Združene države še ta teden napovedale Nemčiji vojsko. Posebno važnost polagajo na obisk londonskega ameriškega veleposlan. pri Llovdu Georgesu. Prelom Bolgarije z Združenimi državami. Budimpešta, 8. marca. »A Vilag« poroča iz Sofije: Bolgarija je prekinila svoje odnošaje z Združenimi državami in naročila washingtonskemu poslaniku, naj zahteva svoje potne liste. Berlin, 8. marca. »Radio Agentur- br-zojavlja iz Washingtona: Tatnošnjemu svojemu posiankiu je bolgarska vlada naročila, naj zahteva potne liste. Pred zasedanjem ameriškega senata. Amsterdam, 8. marca. »Vaterland« poroča: Redna seja ameriškega senata se bo pričela 27. marca. Predsednik Wilson bo v reprezenlantni zbornici govoril otvoritveni govor. Ob tej priliik bo morebiti razvil svoje načrte in obširno utemeljil potrebo o oborožitvi trgovskih ladij. Napeto pričakujejo otvoritve redne seje senata, ker jc trajno motenje prometa ni i, oru neznosno. Angleško ameriška pogajanja. Curih, 8. marca. Iz Londona: Ameriški veleposlanik Page se zdaj pogaja z angleško vlado in z ostalimi člani sporazuma o pogojih, če re udeleii Amerika vojske. »Švicarska brzojavna informacija« javlja, da gre posebno za to, kako bo sodelovalo vojno brodovje. Razburjeni Američani. Haag, 8. marca. Ameriško časopisje objavlja obvestila o močnem razburjenju proti tistim enajstim senatorjem, ki s j s svoja obstrukcijo v senatu preprečiii, da i>i mogel si'.lepati. Trem je med tem ugasnil mandat. Postavo dajal ni zastopi tistih di-žav, katerih zastopniki ob.! iruirajo, so iz-ifc'. ili, da se ž njimi nc strinjajo. Veliki shodi so zborovali v celi ijudovladi. Slamnate može predstavljajoče Stoneja so javno se-žigali ali pa obešali. Tudi profesorji so izjavili, da sme oborožiti trgovske ladje. Izprememba poslovnika ameriškega senata. Washington, 7. marca. (K. u.) Reuter: Odsek kongresa, ki mu pripadajo demokrati in republičani. je sklenil, da priporoča, naj se poslovnik. senata tako izpremeni, da se lahko vsaka razprava določi z dvetretinsko večino. Pred oborožitvijo trgovskih ladij. Genf, 8. marca. V utemeljitvi svojega mnenja o oborožitvi trgovskih ladij jc izvajal, kakor poroča »Matin«, Attorne\-General Gregory med drugim: Nemčija se ne more smatrati za državo, s katero živi Amerika v prijateljstvu in kakoršno misli postava iz 1. 1879. Ta postava se zato ne more nanašati na ta slučaj. Wilšon se zdaj Dosvetuje s kabinetom. »Matin« sodi, da bo temu posvetu sledilo povelje, naj se ob-orože trgovske ladje. Stališče ameriških ministrov glede na oborožitev trgovskih ladij. Rotterdam, 7. marca. (K. u.) »Times« javljajo 6. marca iz Washingtona: Polovica vvashingtonskih ministrov sodi tako kakor večina pravnikov v Washingtonu in v New Yorku, da omejilna določila iz leta 1879 niso merodajna. Ne gre, da bi stara posta-vodaja, ki se naslanja na zastarele okolnosti, zavirala politiko, ki mora s popolno novimi razmerami računati. Neprilike prehrane v Ameriki. Haag, 8. marca. Iz Newyorka se javlja-Ker so vsa pristanišča Atlantskega oceana prenapolnjena, je meten promet na železnicah; manjka tudi železniških Voz in krmil, vsled česar živinorejci krme živino z žitom. V Chicagu, središču mesne industrije, se boje, da ne bodo mogli privažati v klavnice prešičev. Cene so neznansko poskočile. Uspehi podmorske vojske. Italiianski transportni parnik potopljen. En general in 1000 mož utonilo. Berlin, 8. marca. Wolff poroča: Na krovu dne 15. februarja med potjo v Solun potopljenega italijanskega transportnega parnika »Minas« so se, kakor sta izpovedala dva italijanska vojaka, ki ju je rešil naš podmorski čoin, nahajali en general, trije polkovniki ,dva majorja in 1009 mož italijanskih vojakov treh različnih polkov, ki so v viharnem morju z ladjo vred utonili. »Giulio Ce?are« potopljen. - Berlin, 8. marca. (K. u.) V Italiji se govori, da se je potopila vojna ladja »'Giulio Cesare« radi sabotaže. Potrjeno poročilo še ni. 32.000 ton zopet potopljenih na Sredozemskem morju. Berlin, 8. marca. Uradno: Na Sredozemskem morju je bilo potopljenih 9 parnikov in 3 jadrnice s skupno 32.030 tonami. Potopil1 smo: dne 14. februarja oboroženi italijanski parn"k »Torino« (4159 ton), ki je vozil bembaž in koruzo iz Aleksamhije v Genovo; dne 20. februarja oboroženi angleški transportni parnik »Rosalia« (4237 ton), ki je voz;l strelivo in oves iz New Yorka v 5o!un, Dne 21. februarja oboroženi angleški parnik »Wathfield« (3012 ton) s 4500 tonami ms$r>ezije, ki se je vozila za Angleško, Dne 22. februarja neki francoski oarnik s pribl žno 1000 ionsrai. Dne 23. februarja oboroženi sr.?'e?ki parnik »Trojan Prince« (3191 ton), ki je bil popolnoma naložen. Dne 26, februarja oborožen angleški parnik »Burnlv« (3665 ton) s 520«1! tonami premoga iz Corcliffa v A5ž'r. neki oboroženi sovražni transportni parnik s 5000 tonami premoga in grški parnik »Victoria« (1388 ton). Dne 3. marca oborožen! angleški parnik > Craygendoran (3789 ton) s premogom. Pariz, 8. marca. (K. u.) Mornariški minister poroča: Neki sovražni podmorski čoln je 28. februarja ob 1. uri ponoči tor-pediral naš varnostni službi na Sredozemskem morju prideljeni torpedni rušilec. Shramba za smodnik je eksplodirala, ladja se je nato potopila v manj kakor dveh minutah. Življenje so izgubili: poveljnik, šest častnikov, 100 podčastnikov in mornarjev. Rešeni so: dva častnika in 32 podčastnikov in mornarjev. 8 milijonov mark potopljenih. Haag, 8. marca. Pri Colombo potopljeni angleški parnik »Perseus« je imel 8 milijonov mark na krovu. Dva angleška rušilca se potopila. Haag, 8. marca. Nizozemski potniki, ki so sc vrnili iz Anglije in iz Francije, poročajo, da so sc v, pristanišču Folkenstone minuli teden potopila v gosti megli dva rušilca, ki sta trčila eden v drugega. Ruska križarka se potopila. Kcdanj, 8. marca. Začetkom letošnjega leta sc je potopila pri Port Saidu velika ruska križarka, ki je zavozila na mino. Ruska križarka težko poškodovana. Stockholm, 8. marca. Ruska križarka »Rurik« je v Finskem zalivu zadela ob mino in bila na sprednjem delu težko poškodovana. Privlekli so jo v pristanišče Kronstadt. Dva parnika na poti iz Amerike v Evropo. Bern, 8. marca. (K. u.) »New York Hcraldov« dopisnik v Parizu poroča, da sta se dva parnika proge Globel odpeljala iz Amerike v Evropo. Oborožena ameriška ladja, ki bo vozila strelivo. Haag, 8. marca. Ameriške municijske ladje, ki se bo odpeljala v soboto v Evropo, ne bo oborožila vlada, marveč njeni lastniki, ki prevzamejo tudi odgovornost. Več nekdanjih topniških častnikov bo na ladji. Nemške ladje v Ameriki. Rotterdam, 8. marca. Iz Woshingtona se poroča: Ameriški mornariški častniki preiskuiejo ladje Hamburg-Amerika proge, če jih lahko oborože s topovi. Državni tajnik Zimmermann o podmorski vojski. Berlin 8. marca. Državni tajnik pl. Zimmermann je v razgovoru z zastopniki časopisov opozarjal na izvrstne razmere med Avstrijo in Nemčijo v sedanjem boju na življenje in smrt. Če bi ne bili Nemčije prisilili njeni sovražniki, da je pričela podmorsko vojsko, bi zdaj tudi ne prekinili nevtralne plovbe. A to smo morali storiti, ker je bila naša mirovna ponudba odklonjena. Nevtralna plovba je med vojsko dovolj zaslužila, da lahko prenese sedanjo izgubo. Če bodo nevtralci o tem na čistem in mislim, da je temu tako, bodo naš sklep umeli in sami prišli na to, da je najboljše, če puste zdaj svoje ladje doma in jih prihranijo za mir. Anglija je že dozdaj izgubila velik del svojega tonskega prostora. Tudi Nemčija nima zdaj časa, da bi nadomestila izgubljene tone svoje trgovske mornarice, ker njene ladjedelnice delajo zdaj izključno z? vojno mornarico. Nevtralna plovba bo po vojski morala dobavljati svetu vse blago, po katerem hlepi. Predsednik Wilson nima odločitev v rokah. Tudi Amerika se lahko uveri, da smo pokazali največjo mero potrpežljivosti. Nimamo povoda misliti, da se bo naše razmerje nasproti nevtral-cem med nadalino vojsko še izpremenilo. Naš narod je bil vedno miroljuben. Drugega nočemo, kot mir. medtem ko so se naši sosedje vojskovali. Naš zemljepisni položaj nas je prisilil, da smo morali biti pripravljeni. če bi ne bili, bi bili naši sovražniki danes že v Berlinu in v Budimpešti. Z dosedanjim uspehom podmorske vojske smo zelo zadovolini. Svojim sovražnikom bomo dokazali da nc morejo Nemčije premagati in izstradati in bomo to vojsko zmagovito zaključili. Volsla z Italijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 8. marca. Uradno: Splošno so se Je malo bojevali. Naska-kcvaine patrulje honvednega pešpolka št. 32 so privedle iz italijanske postojanke zahodno Kostanjevice 15 ujetnikov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. Italijansko uradno poročilo. 7. marca. V noči od 5. na 6. je poskušal sovražnik nov napad proti postojanki, katero smo pred kratkim osvojili na Costa-belli; bil je odbit in je imel občutne izgube. Dne 6. marca zjutraj so naši oddelki na nsi-aški planoti vdrli v sovražne črte na Monte Mosciagh; porušili so jih in se polastili nekaj orožja in municije. V odseku Monte Sief (Cordevolle) je sovražnik proti našim postojankam izvrtal podkop. Pripravili smo protipodkop, katerega smo 6. marca zjutraj razstrelili. Od sovražnika izkopani podkop je bil deloma porušen, ena izpostavljena utrdba jc zletela v zrak in podsula svoje branilce. Kljub ljutemu zapiralnemu ognju sovražne artiljerije smo zasedli vsled eksplozije povzročeno žrelo. Na ostali fronti akcije obeh artiljerij. Naša je porušila neko važno opa-zovališče sovražnika pri Hudemlogu na Krasu, 8. marca. Na tridentinski bojni črti so se 7. t, m. kljub slabemu vremenu razvili podnevi živahni topovski boji posebno v Adiški dolini. O malih bojih pehote se poroča med Lamone in Spera (Val Sugana), ob izhodu Rio Felicon (Visoki Boit) in v dolini Sexten (Drava). Sovražnika smo povsod odbili. Na bojni črti Julijskih idp nobenih važnih dogodkov. Italijanska zbornica. Curih, 8. marca. V včerajšnji seji italijanske zbornice je r^formist De Felice vprašal vlado, če .ne smatra navzočnosti msgr. Gerlacha v Rimu za nevarno. Državni podtajnik zunanjega urada je odgovoril, da Gerlacha že dolgo časa ni več v Italiji in da tako odpade vsak vzrok za r.adaljna razmotrivanja. De Felice se s tem odgovorom ni zadovoljil in je imel srdit govor, v katerem je med težkimi ob-dolžitvami proti msgr. Gerlachu očital vladi, da je Gerlachu dovolila odhod iz Italije. Nato so vnovič trije' poslanci izražali dvome o zanesljivosti zagotovitev, katere je dala vlada z ozirom na aprovizacijo. Tožili so o žalostnem položaju, v katerega je prišel posebno srednji kmečki stan, o desorganizaciji vsega poljedelstva in so napovedovali slabo letino. Poslanec Ferri pravi, da jc bil trenutek za nastop Italije v vojsko slabo izbran. Pristop Italije k londonski pogodbi je bil škodljiv. Italija jc danes skoro le trabant Angleške. Vojska z Rusi in Rumuni. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 8. marca. Uradno: V gozdnih Karpatih severnozahodno Tartarskega prelaza smo pregnali sovražnika z neke višine. V Voliniji praske na predpolju, tudi streljali so močnejše. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 8. marca. Veliki glavni stan: Nobenih važnih bojev. Med Vilejko in Molodečnim je bila vržena bomba, vsled česar je skočil neki ruski železniški vlak s tira. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Letalski napad na Sulino. Berlin, 8. marca. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Nemška pomorska letala so 6. marca napadla pristaniške naprave na ruske postojanke pri Sulini in z uspehom metala bombe. Vsa letala so se kljub sovražnemu obrambnemu ognju vrnila nepo-škodovana. Boji na zahodu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 8. marca. Veliki glavni stan: Le v Champagni živahen topovski ogenj. Na ostalih bojnih črtah je bilo ob nejasnem vremenu in ker je snežilo, splošno mirno. S poizvedovalnimi sunki med Somme in Oise je bilo ujetih 17 Angležev in Francozov in zaplenjenih več strojnih pušk. Prvi generalni kvartirni mojster; pl. Ludendorff. Južno vreme, megla in sneg. Rotterdam, 8. marca. Iz angleškega glavnega stana sc poroča: Južno vreme, megla in sneg so se s sovražnikom pri njegovem umikanju iz izpostavljenega kota južno od Arrasa zarotili proti nam in preprečili, da nismo zadali sovražniku udarca, Nova razvrstitev angleško-francoskih čet. Curih, 8. marca. »Corriere della Sera« poroča iz Pariza, da se angleško-francoske čete zopet nanovo razvrščajo. Nemški plen na zahodnem bojišču. Berlin, 8. marca. (K. u.) Wolffov urad poroča: Na zahodni fronti je bilo od dne 1. marca ujetih 333 Angležev in 730 Francozov in zaplenjenih 32 strojnih pušk in 25 brzostrelnih topov. V Franciji stoje zadnje tvornice sladkorja, Genf, 7, marca. »Matin« poroča: Včeraj so ustavili zadnje tvornice za sladkor v Franciji. Zaloge sladkorja so se v Franciji zelo skrčile. Zima na Pirenejskem polotoku in v Parizu, Pariz, 8. marca. (K. u.) Na celem Pirenejskem polotoku divja ljut snežen vihar, zelo ovira promet. Tudi v Parizu sneži. Položaj v Angliji resen. Rctterdam, 7. marca. (K. u.) »Nieuwe Rotterdamsche Courant« poroča po »Man-chester Guardian«, da se jc vlada včeraj posvetovala o irskem vprašanju, a da niso ničesar sklenili. Listi ne pričakujejo uspeha od današnje razprave v spodnji zbornici. »Temps« pravi, da se razprave pričakuje z veliko radovednostjo in skrbjo. Minister in nacionalisti so izpoznali, da )<* položaj resen in da se nič za izboljšanje m storilo. Anglija odpravi nedeljsko pošto. Berlin, 8. marca. (K. u.) »Berliner la-gcblall« poroča, da namerava angleška. vlada odpraviti nedeljsko pošto, da razbremeni železnico. Kako resen da jc položaj na Angleškem radi podmorske vojske, dokazuje okolnost, da se ne zanašajo na angleško, marveč na nemško potopljevalno taktiko in da so se vsemu optimizmu odpovedali. Japonci dobavljalo strelivo Metliki. Berlin, 8. marca. Iz Karlsruhe se brzo-javlja: Newyorški »Herald« poroča: Dokazalo se je, da so dobavljali lani mesca decembra Japonci Mehiki strelivo. Mehikancem so dali na razpolago Japonci tudi več malih ladij, ki se nahajajo v japonskih pristaniščih. Kitajska proti Nemčiji. Lugano, 8. marca. Kitajski poslanik v Rimu je izjavil z ozirom na ministrsko krizo v Pekinu, da ta ne vpliva na zunanjo politiko in na vprašanje preloma diploma-tičnih odnošajev z Nemčijo; ta prelom je odločno in na nespremenljiv način sklenjen. Volni ukrepi Avstralije. Berlin, 8. marca, »Lokalanzeiger« poroča iz Rotterdama: »Nieuwe Rotterdam-sche Courant« poroča: Na neki seji v Mellbourne je izjavil zunanji minister: Političnemu položaju dežele ni zgleda. Vsak državljan je zato dolžan, da služi kakor le more domovini. Vlada bo z ozirom na nove volitve vložila predlog, po katerem dobi vsak vojak volilno pravico, osebam iz sovražnih držav se bo pa volilna pravica vzela. Obstrukcija socialistov v avstralskem parlamentu. Geni, 7. marca. »Temps« poroča iz Londona: Ministrski predsednik Hughes je definitivno sklenil, da se zaradi nastale težke krize v Avstraliji ne bo udeležil bodočega državnega posveta v Londonu. — »Eclair« javlja: Obstrukcija socialistov ni le povzročila, da se je razpustil avstralski I parlament, marveč je celo dvomljivo, kako I bodo nove volitvi izpadle. Grol Zeppeiin umrl. Berlin 81 marca. (K. u.) Grof Zeppeiin, ženijalni iznajditelj in graditelj velikih nemških vodljivih zrakoplovov je danes dopoldne ob tri' četrt na 12. uro umrl na pljučnici. Razna poročila. Cesar in cesarica v Budimpešti. Budimpešta, 8. marca. (K. u.) Cesar in cesarica sta prišla danes ob pol 8. uri dopoldne v Budimpešto. Nastanila sta se v kraljevskem gradu. Kralj Nikolaj. Bern, 8. marca. »Gazette de Lausane« poroča, da se je črnogorski kralj Nikolaj z entento popolnoma razdvojil, ker je proti združitvi Črnegore s Srbijo. Bern, 8. marca. ■ Iz Bordeauxa se poroča: V črnogorskih krogih se čuje, da bo kralj Nikolaj v spremstvu prestolonaslednika Danila v kratkem odpotoval v Petro-grad. Pravijo, da bo črnogorski kralj delj časa bival v Rusiji. Neprilike v Angliji. Rotterdam, 8. marca. Mornarji nekoga angleškega parnika, ki so se pripeljali koncem februarja iz Londona v Rotterdam, so povedali, da so jim radi nevarnosti na zaprtem morju zvišali plačo na teden za 2 funta. Na Angleškem čutijo že močno pomanjkanje. V zadnjih dneh so določili dnevno množino kruha na 2 unci. Krompirja skoraj ni mogoče dobiti. Nevtralni časnikarji v črnigori in Albaniji. Cetinje, 8, marca. (Kor, ur.) Zastopnike velikih časopisov nevtralnega inozemstva je vrhovno armadno poveljstvo povabilo, naj obiščejo Črnogoro in Albanijo, da si ogledajo ti dve deželi, ki sta pod vojaško upravo in spoznajo njune socialne in gospodarske naprave. Goste je sprejel ,vojaški guverner podmaršal Webcr. Ogledali so si zanimivosti in dobrodelne zavode v Cetinju in nato nadaljevali svojo pot v Skader, med potjo so obiskali tudi Pod-fcorico. Nemiri in spopadi na Portugalskem. Amsterdam. V London se poroča, da so v več krajih Portugalske izbruhnili nemiri. Angleški častniki poveljujejo v portugalskih pristaniščih. V vojašnicah so nastale pobune; draginja je strašna. Francozi namreč od začetka februarja zaple-"jujejo za Francijo vse ladje, ki vozijo ži-x i I a Med policijo in prebivalstvom se vedlo pojavljajo spopadi. Vojaki nočejo nastopati proti prebivalstvu, ki strada. Vstaja na Kubi. Rotterdam, 8. marca. Iz Newyorka se poroča: Vladne čete so ujele prejšnjega kubanskega predsednika in voditelja vstaje Gomeza z vsemi njegovimi pristaši. Vojska se ne bo kmalu končala. Berlin, 7. marca. »Lokalanzeiger« poroča iz Rotterdama: Londonski list »The Nation« piše: Prisiljeni smo, da moramo računati da bo vojska še dolgo trajala. Sedanja vojna sredstva morejo vojsko le podaljšati, ne morejo je pa skrajšati. Evropska mladina bo v bodoče še bolj krvavela, kot je dozdaj. Plameni sovraštva, ki zdaj Evropo uničujejo, bodo švigali še višje kot dozdaj. Svet bo korakal skozi celo leto 1917 k vojski izčrpanja, ki jo bodo vodili narodi z bergljami. Na obeh straneh lahko še dolgo vzdrže. Nemčija Anglije ne more izstradati, če bi tudi vse nevtralce zadržala od Anglije. Zaloge Nemčije bodo do nove setve zadoščale; vsaka stranka se potem lahko poda v četrto zimo vojske, če boj na zahodu dramatično ne reši položaja. Jasno je, da se Nemčija ne bo umaknila iz Francije in da ne bo več priznala Belgije za neodvisno državo; boj se bo za to nadaljeval. Dnevne novice. -f- Umrl je včeraj, dne 8. marca, častiti gosp. Janez Škrjanec, župnik v Vre-mah. Rojen je bil 19. januarja 1845 v Križah pri Tržiču, v mašnika posvečen dne 30. junija 1872. Služboval je kot kaplan v Trnovem na Notranjskem, kot ekspozit v Ha-rijah in od leta 1889 kol župnik v Vremah. Pogreb bo v soboto dne 10. marca ob 10. uri dopoldne. + Odlikovanja. Vitežki križec Franc Josipove^a reda z vojno dekoracijo je dobil podpolkovnik 5. dom. pp. Alojzij Po-zeunik. —- Najvišje pohvalno priznanje so dobili; poročniki 17. pp. Josip Sochor, Alfred Simon in Emil Pisctiak; domobranski nadintendant Rihard Seršen, pri vojaškem poveljstvu v Przemyslu. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila domobranska rač. nadofi-cijala Alojzij Bregar in Alojzij Vale, oba I pri vojaškem poveljstvu v Gradcu. — Domobransko ministrstvo je pohvalilo potom dekreta dom. rač. nadoficijala Ivana Go-ričnik, pri voj. poveljstvu v Przemyslu, in stotnika 27. pp. Ludvika Kette, pri nad. baonu 27. dom. pp. — Odlikovanje. Stražmojster Karel Hasl iz Belecerkve, ki je od začetka vojske neprenehoma na bojnem polju, je odlikovan z železnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje. — Slov. kat. akad. tehnično društvo »Danica« na Dunaju ima svoje novo stanovanje v VIII. okraju, Schmidtgasse Nr. 4/12 in prosi, da se pošiljajo vsa pisma na omenjeni naslov. — Iz seznama izgub št. 528. Ul. Kocjan Ivan, 5. ul. p., 6. esk., Sežana, Povir, 1888, ujet; inf. 47. pp. Koren Simon, 24. dom. pp., 12. st., Remšnik, 1887, mrtev (26. 10. 1916.). — Iz seznama izgub št. 529: Inf, Cerar Danijel, 4. bos. herc. pp., Moravče, 1896, ujet; desetnik Mitri Anton, 4. bos. herc. pp., 1. st.. Postojna, 1890, mrtev (11. 12. 1916). — Smrtna kosa. Umrl je v Reki magistralni uradnik F. Černič. — Umrl je v Trstu pešec pešpolka št. 7 Jakob Graicr. — Umrl je v Mariboru čevljarski mojster Leopold Gusel. — Umrla je soproga vratarja v vinarski šoli v Mariboru gospa Amalija Lepej roj. Trost. — Padel je na italijanski bojni črti praporščak v rez. Karel Kratochwill, strojevodja južne železnice. — Nagloma je umrl v Gradcu zasebnik Ignacij Wutschcr. — V Ljubnem je umrl enoletni prostovoljec g. Vilko Bregant. Za občinske volitve na Reki so iz-loženi na vpogled volilni imeniki. — Samoumor davčnega oficijala? V Celovcu pogrešajo že nekaj dni c. kr. davčnega oficijala Krjstjana Pippana. Zadnji čas je bi! zlo nervozen. Menijo, da je izvršil samoumor. — Roparski napad. 28. m. m, se jc vračala s kolodvora v Kranju proti domu v Primskovo 211etna posestniška hči Ivana Rogelj. Ko je zavila z glavne ceste na pot, ki vodi v Primskovo, je nenadoma skočil prednjo neki mlad moški, ji iztrgal iz rok torbico, v kateri je imela okoli 24 K denarja, potne listine, srebrno verižico, nekaj žepnih robcev in drugih malenkosti, ter zbežal v smeri proti Kranju. Rogelj je šla za njim in ovadila stvar orožnikom, ki so storilca že naslednij dan izsledili in zaprli v osebi 1. 1901. v Mengšu rojenega hlapca Antona Kollovšek. »Hercules«. V stvari propadle reške zavarovalnice »Hercules« na Reki se jc imela te dni vršiti pred laniošnjim sodiščem glavna razprava. Ker pa večina prič .ni došlo — nahajajo se na fronti — so razpravo preložili. Henrik Simonich, znani reški virtuoz in skladatelj, jc izdal dve novi glasbeni deli za violino s spremljevanjem giasovir-ja: Elegijo -Solza na grob naših junakov-in koncertno mazurko. Obe deli ie kritika laskavo ocenila. Skladatelj je podaril tisoč komadov teh skladb reškemu Rdečemu križu. Skladbi se dobita v knjigarni Hromatka na Reki; cena 2 K. Frančkovo namigavanje. Med kosilom pove Franček z nedvoumno besedo, da mora iti ven. Kasneje ga mamica radi nedostojnega obnašanja pokara ;n mu pravi, da mora v bodoče v podobnem slučaju reči: »Iti moram malo na izprehod!« Čez nekaj dni postane Franček med kosilom naenkrat nekam nemiren, spreletava ga zdaj rdečica zdaj bledoba. Mamica opazi njegov nepokoj ter ga vpraša, kaj mu je. A Franček pol v joku: »Mamica... ravno — ravno — sem šel malo na izprehod!« Ljubljanske novice. lj Čakanje za petvolej. Pred trgovinami, kjer imajo petrolej, stoje c'an na dan cele množice ter čakajo, kduj pridejo na vrsto. To je vsekako mučno za konzu-mente same kakor tudi za trgovca. Ni samo mučno, ampak tudi dragega časa je škoda, ki se ga s čakanjem izgubi. Na vsak način bi kazalo tudi glede tega napraviti red in upeljati petrolej na karte, lj Umrli so v Ljubljani: Marija Jerneje, hiralka, 79 let. — Frančiška Kranjc, bivša šivilja, 84 let. — Karolina Ozcbek, hči sprevodnika, 13 let. — Marija Sivitz, trgovčeva hči, 33 let. — Albert Trnovšek, prostovoljni strelec. — Anton Kunstelj, bivši tovarniški delavec, 32 let. — Martin Furlan, dninar, 74 let. — Josip Ferjan, meščan in bivši ključavničar, 78 let. — Katarina Zakrajšek, tesarjeva žena, hiralka, 70 let. — Ivana Smula, zasebnica, 52 let. —• Marija Pezdir, gostja, 88 let. lj Nadomestilo za bakrene kotle. Ker je državna oblast bakrene kotle pri štedilnikih rekvirirala in plačala, so gospodarji te nadomestili s kotli iz drugačnega maie-rijala. Mnogo jih je pa še, ki se za to sploh ne zmenijo. Ako jih stranke nato opozarjajo, imajo različne izgovore, samo da imajo te pri štedilnikih prazne luknje. Ali naj si stranke dajo same napraviti nadomestilo? Vsekako je gospodar dolžan dati napraviti nov kotel, kajti vsaka stranka ie najela kompletno stanovanje, tedaj tudi štedilnik s kotlom. Ali naj pri tem pomanjkanju in draginji kuriva stranke še posebej kurijo, da bodo imele toplo vodo, katera je v vsakem gospodinjstvu neobhodno potrebna. Če bi prišlo zaradi tega do pravde, jo tak gospodar gotovo izgubi. Mogoče pa čakajo, da naj izide tudi glede tega posebna naredba? lj Pozor! Inleresentje se opozarjajo na razglas v uradnem listu »Laibacher Zei-tung« z dne 8. t. m. št. 55, glede zamenjave okovja vrat, in rumene in rdeče medi, brona in bakra, zaradi česar je poslati tozadevne oferte ministrstvu za javna dela, Dunaj 9, Porzellangasse 33a, II. nadstropje. lj Izgubil se je danes dopoldne na trgu na pol svilen moški dežnik. Pošten najditelj se prosi, naj ga prinese proti nagradi v naše upravništvo. Primorske novice. — Črno sv. mašo za pok. velikega admirala Antona Hausa je daroval skor dr. Pederzolli z asistenco v poreški baziliki. Prisostvovali so vsi državni in deželni uradniki, mestna posadka ter mnogoštevilno občinstvo. Zopet žrtev dinamitne patrone, Ples-ničar Bogomila, 10 let stara hči posestnika Filipa iz Voglarjev št. 28, občina Trnovo na Goriškem, je vzeia v roke patro-no, ki jo je bil prinesel domov par let starejši brat ter dregala vanjo z iglo, neve-doč, kaj je. Naenkrat pa je patrona eksplodirala ter deklici poškodovala obe roki in desno oko. Baje se je od neke oblastvene strani naročilo otrokom, da pobirajo po hišah patrone, ki so jih pustili vojaki. Če je to res, je tako naročilo skrajne obsodbe vredno, ker tira otroke v največjo nevarnost. Otroke vedno daleč proč od orožja! Poškodovano deklico so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. — Iz ruskega ujetništva. Enoletni prostovoljec Štefan Schein (Seilbahn T 38, Feldpost 385) jc prejel iz Ruskega dopisnico, na kateri so podpisani sledeči: Henrik Golja (Gorica), Benčič (Koper, Istra) in Neffat (Gorica). Vsi so zdravi, pošiljajo pozdrave vsem Goričanom in so izrazili željo, daj sc njih naslov objavi v časopisu. Obrniti se jc na: Einj. Freiw. Henrik Golja (prisonnier de guerrc), Berezowka, Transbaikalicn Ostsibiricn, Roltc Nr. 200, Barackc Nr. 149, Russland. Turčija v vojski. Preiskava o dardanelski ekspediciji. London, 7. marca. (Kor. ur.) Reuter: Danes so objavili poročilo kraljevske komisije, ki jc izvedla preiskavo o dardanelski ekspediciji. Churchill ie izprožil vprašanje napada na Dardanele kot idealno sredstvo za obrambo Egipta. Kilchener je izjavil, da ni čet za napad na Dardanele, Če bi pa bili, nadaljuje poročilo, poizvedovali, bi bili dognali, da je bilo dovolj čet za skupno operacijo na morju in na suhem. Presenetljiv napad na morju in na suhem na Gallipoli bi bil pridobil velike vojaške in politične koristi, Poročilo naglasa, da je prenagljen sklep podvzeti le mornariški napad, s katerim ni bilo mogoče popolnoma d«|5eči stavljenega smotra, povzročil, da so pogrešeno in nepremišljeno opustili možnost presenetljivega napada na morju in na suhem. Spor za Palestino. Berlin, 8. marca. »D. P.« javljajo dne 6 l. in. iz Genfa: Pogajanja sporazuma o Palestini, ki so trajala eno leto, so zdaj, kakor se kaže, zaključena. Premagati so morali velika nesoglasja. »Gazette de Lau-sanne« poroča iz Pariza, da bodo Palestino pod skupnim nadzorstvom sporazuma s pritrditvijo Amerike nevtralizirati. Francijo, ki je zahtevala predpravice, nameravajo odškodovati z obsežnimi naselbinami v Siriji do nižine Evfiata, kjer se nalo prične ruska cona. Po svetu. — Slavni filmski igralec Waldemat Psy?an