KATOLJŠK CKRKVEN UST.
.(Danicau izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. *iOkr, za pol leta 2 gl. 40 kr., za ¿etert leta 1 gl. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta2gl , začertet leta 1 gl.; akv zadene na ta dan praznik, izide „Danica" dan poprej.
Teiaj XX K VI.	V Ljubljani, 26. prosinca 1883.	List 4.
Izgledi bogoljnbnih otrok iz vsih časov kerščanstva. III.
(Dalje.)
6. Sv. Katariua Sijenska.
Od nekdaj so veliko veliko koristile svete žene in device v sv. katoliški Cerkvi. Take svete osebe so res pravi angelji v človeški podobi: angel j i varhi 60 ljubi mladini, ktero znajo tako lepo podučevati, k bogo-Ijubnosti in pravi sreči napeljevati; angelji tolažbe so revežem in sirotam, bolnim in umirajočim, kterim ne zna nihče tako ljubezujivo streči in pomagati, da jim celo brezverci in krivoverci ne morejo odrekati spoštovanja; angelji, — res pravi poslanci božji, so med nesrečnimi ajdi, kjer s toliko sveto vnemo pomagajo v raznih misijonih razširjati kraljestvo božje; angelji miru in sprave so za vse človeštvo, ker z obilno in gorečo molitvijo, ki jo med svetom in po samostanih pobožno opravljajo, zaderžujejo maščevalno šibo Božjo, da prehudo ne zadene nehvaležnega sveta.
Takih svetih duš je bilo v vsih dobah kerščanskega življenja obilo. Prav posebno pa se med njimi odlikuje sv. Katarina Sijenska, ker celo papež so poslušali glas njenih modrih svetov. Da pa morajo take izvoljene neveste Kristusove zvesto spolnovati svojo vzvišeno nalogo v kraljestvu božjem na zemlji, morajo se vestno pripravljati že v mladosti; kajti kdor v mladih letih nima an-geljskih lastnosti, si jih težko težko pridobi v poznejši dobi. Zato je pa tudi sv. Katarina tako lepo živela v mladih letih, kakor se hočemo koj prepričati.
o) Njena zgodnja bogoljubnost.
Katarina je bila rojena 1. 1347 v Sijeni na Toškan-skem. Njeni starši niso bili imenitni in gosposki, ampak srednjega stanu, kajti njen oče je bil spoštovan in premožen meščan in barvar. Pa morajo se nam zarad tako slavne hčerke imenitni zdeti, ker slava in sreča otrok je vselej kolikor toliko tudi delež staršev.
Bog je Katarinko od perve mladosti, že od zibeli z nenavadnimi milostmi obsipal. Bilo je to dete veselo, modro, razumno, pobožno in sploh tako ljubezujivo, da so ga bili veseli starši in veseli vsi, kteri so ga poznali. Materi skoraj ni bilo mogoče Katarinice doma obderžati,
tako radi so jo povsod imeli. Vedno so prihajali sorodniki. sosedje in znanci, čudili se modri deklici in prosili, naj jo puste še ž njimi na dom. da jim bo veselje delala s svojo detinsko pri prostostjo, angeljsko radostjo in nenavadno modrostjo. Sploh so jo imenovali malo svetnico in tudi ime Katarina so ji spremenili v „Evfrozino", kar po naše toliko pomeni, kakor „radost iu veselje*. Že njena pričujočnost je večkrat žalostna serca utolažila. Nekikrat je bila njena mati zelo žalostna. V tej otož-uosti gre v sobo k spijoči Katrici, jo vzdigne iz posteljice iz objame: pri tej priči se ji žalost spremeni ▼ veselje, tema otožnosti zbeži pred svitom nedolžnega smehljanja.
Zgodaj, prav zgodaj je pričela pobožnosti. ki so 2e takrat naznanjale svetost, do ktere je imela pozneje dospeti. Pred vsem je prav priserčno ljubila in častila Mater Božjo. Še le pet let je bila stara in že je imela navado, da je po stopnjicah gori in doli gredč na vsaki stopnjici pokleknila in pobožno češenomarijo obmolila. Včasih so jo dobili v kakem skritem kotiču, kjer je kleče molila. Nihče ni mogel zapaziti pri njej naj manjše napake in sicer nič otročjega.
Večkrat je zbirala male deklice okrog *,ebe, »e ž njimi pogovarjala o ljubem Bogu, in jih učila, kako naj se premagujejo v malih rečeh, ali pa tudi še kako ostrejše pokorilo poskusijo.
Bog je poplačal tako pobožnost in gorečnost dobremu dekletcu s tem, da jo je že v detiuski dobi z neko nenavadno milostjo pripeljal do velike ljubezni. To je pa bilo tako-le:
Katarina je imela sestro Bonaventuro, ki je bila omožena in je živela ne ravno daleč, blizo mestnih vr4t Nekega dne — takrat je bila stara šest let — jo mati pokliče in pravi: „Katrica, danes morata ti in Štefanček iti obiskat sestro Bonaventuro."
Ljubeznjivo se je oziral Jezus na svojo hčerko in jo blagoslovil, kakor škof dajo blagoslov pri sv. maši. Presrečna deklica se zamakne in nepremakljivo stoji na cesti ter gleda nedopovedljivo lepoto in svitlobo.
Bratec Štefan je urno dalje korakal, misleč, da tudi sestrica tikoma za njim stopinje ubira. Še le, ko je že precej daleč, jo pogreši in začne klicati. Pa nič ni odgovora. Hitro se verne nazaj in kmali jo zagleda pred cerkvijo nepremakljivo stati in moliti.
Deček, nepočakljiv tembolj, ker je že noč blizo, začne zopet klicati: „Katrica! kaj stojiš tam V zakaj ne greš doinu?u
Pa deklica se lc ziueni za njegovo vprašauje. Šte-fai.ček. čedalje bolj uepoterpežljiv, gre bliže, ter jo potrese za ramo in močno zakriči: „Katrica! Kati! pojdi no domu!"
Kakor bi se iz sladkega spanja zbudila, se sveta deklica obtrne proti «iečku, pobesi oči iu pravi: rOh, bratec, ko bi ti le videl, kar sem jaz videla."
„Kaj je bilo. sestrica V" vpraša Štefanček. A ne da mu odgovora: še tukrat se ozre tje, kjer je Zveličarja videla; nikogar ni bilo več videti. Zdaj se začne šestletno -lekletce milo jokati, da je minil tako lep pogled.
«M tistega trenutka seji ni zdelo nikdar nikdar več nič lepo na svetu v primeri z ono prikaznijo. Od-sihdob jt je bilo le nebeško veselje v mislih. Jezus je bil v njenem sercu obudil toliko ljubezen, da je skor neprenehoma le nanj mislila in hotela le Njemu živeti iu želeia le Njemu dopasti.
(Dalje sledi.)
Ena za Post,
ali:
vojska med „zastonjskim" in „za-denarskim".
(Konec.)
Se celo svete može je včasi deuar prekanil. Izmed egiptovskih pušavuikov je bil umeri eden, ki je veliko let molil i 11 se pokoril. Ko so ga pokopovali, so pod bičnato njegovo posteljo našli vrečico s sto denari. Očetje se zbero in posvetujejo, kaj bi bilo z denarom storiti? Eni so ga hotli oberniti za ubožue, drugi za zidanje cerkve, ali pa za prepisovanje ss. evangelijev z njim plačati; sveta opata Makarij in Pnmbo pa sta drugač odločila, rekla sta: Položite vrečo z denarom k njemu v grob, nasujte nanj persti in zraven tega kličite: Tvoj denar bodi vekomaj s teboj v tvojo pogubo! To je pu-šavnike v tako stermeuje spravilo, da si nobeden ni upal več kaj deuara hraniti. Bili so namreč tisti pušav-niki zavezani v ostro obljubo ubožuosti in niso smeli ničesar imeti v posestvu; lakomnost tedaj je h-', pri njih nekak božji rop, — od tod tako ojstro posvarilo. Pa ne le za pušavnike, za vsacega človeka je lak< runost zelo nevarna strast. Skribanus pravi, tri pregrehe čl veka v pogubo stermcglavijo: napuh, nečistost in lakomnost; veudar pa tako, da po zakramentu sv. pokore se jih utegue izmed sto uapuhnjenih zveličati petdeset, izmed sto ucčistuikov trideset, izmed sto lakomnikov pa komaj trije, ker pri poslednjih je bistven del pokore povrače-vanje. kar se pa človeku tolikanj težavno zdi.
I)a pa ne bo kdo mislil, da je bilo veliko tacih pušavnikov, uaj vam povem drugo dogodbo iz pušave. Imeuitem mož je prišel neki dau v pušavo Sciti; ta je imel seboj veliko zlata in prosil je samostanskega uiaš-nika, naj to zlato razdeli med brate. Mašnik mu odgovori: Bratom ni nič deuara treba. Ker ga je pa bogati mož siiuo pr sil in se ni dal odpraviti, je mašnik polno košaro denara postavil pred cerkvene vrata in rekel: Kdor kaj potrebuje, uaj od tega vzame. Toda ne eden se ni dotaknil denara; uekteri se še tje ozerli niso. Mini>ki očak pa je rekel bogatemu možu: Bog je tvojo dobro voljo sprejel za dar. pojdi iu daj ta denar ubogim. In šel je bogati mož močno ginjeu od oudod.
Ne le kristjaui. tudi že starodavni pogani so imeli za bebce iu bedake tiste, ki so denar preveč ljubili. Njih basni nam pripovedujejo o nekem imenitnem možu iz
dežele Frigije. daleč tam na Azijanskem. ki si je bil boje sprosil od svojega malika Apoliua, da naj se spi e-meui vse v zlato, česar se bode dotaknil. Ime mu je bilo Midas ali Mida (Vsak nekoliko podučeni ve, da to so le poganske basni ali „vestorije", ki so sicer izmišljene. pa vendar imajo marsikter koristen nauk v sebi.) Mislite si tedaj, kako srečen in dobre volje je bil ta Mida. ko je dosegel to veliko milost! Zdaj pa sad te milosti? Mislimo si n. pr.: Mida je šel in se hotel prav zalo in po kraljevo obleči; toda — kakor se je obleke dotakuil, je postala zlato in ni mogel z njo nič početi, ker bilo je vse terdo. Mida n. pr. gre vsest se v zali voz, uapreže naj lepši konje: ali komaj se dotakne enega iu druzega. — že je vse zlato! Pri takem pehanji se ga loti lakota, vsede se, da si priuesti naj boljših jedi, da bi se nasitel: toda berž ko se jedi dotakne, že je vse zlato — in Mida ostane lačen____Komaj je bil naslednjič lakomni Mida malika sprosil, da je tisto „dobroto" od njega odvernil; drugač bi ga bilo zlato končalo. — Ali ni ta poganska bajka lepi nauk, da denar in zlato človeka nikoli nasititi ne more?
Ker je pa ravno pustni čas. naj vam še eno povem o Midatu. ki ni manj smešna in ima tudi koristen nauk v sebi. Omeujcuega Apoliua so pogani častili tudi za malika glasbe ter muzike. zato ga slikajo z liro, ktera velja za pesuiško orodje. Tisti Mida pa je boje o neki priliki malo pozabavljal zoper Apolinovo liro, češ: kaj ta lira, — to in pa nič; Panova pišalka *) lepše poje, kakor ta Apolinova brenklja! To, pravi poganska pravljica, je Apolina hudo razkačilo in naredil je, da so Midatu zrastle strašno velike — oslovske ušesa, češ, ker ti imaš taki dolgoušni sluh za glasbo, pa bodi dolgouh! Revež Mida je bil s tem grozno osramoten. Kaj če početi?... Dal si je napraviti prav visoko kučmo, da naj mu ušesi zakriva, kakor n. pr. so pred malo časom tudi pri nas nektere ženske uosile podobne kučme ali visoke mišje gnjezda iz tujih las. Toda slabo si je pomagal s kučmo. Ljudje so že tako vedili, kakošen je, in kučma ga je še bolj čudnega delala. Skrivati se je začel pred svetom, bežal v samoto in tam nekje se je skril med ločje, bičje ter germičevje. Pa kaj se zgodi?... Veter začne fruliti, bičje iu ločje gibati, in Midatu se zdi, da tudi tam v samoti nekaj šepeče in ga draži, rekoč:
Mtdas ima opIov sluh:
Zdaj postal je dolgcnh.
Če se je bil tudi iz te nove stiske skesani in osramo-teui Mida izprosil, nisem ne videl in ne slišal; ali pa ne čutite, da v ti pravljici tiči neko svarilo hude vesti, ki človeka povsod preganja iu mu tudi v samoti ne da pokoja, dokler se ne spravi z Bogom.
Za posnetek iz vsega tega vidite, kako se človek zaničljivega stori, ako denar preveč ljubi, in pa tudi če sodi in graja reči, kterih ne umeva. Nikar si tedaj iz denara ne delajte zlatega teleta, da bi ga molili; nikar ne pihajte, kjer vas ne peče, da se vam svet ne bo smejal.
Nekaj za strežnike pri sv. maši in za vsaoega katoličana.
Naznauuje se, da slavni Tomaž Morus bode prištet med svetnike. Kdo je bil ta Tomaž Morus? Bil je kancler, najvišji deržavui služabnik pod grozovitežem Kraljem Henrikom VIII na Angleškem. Ker je bil Morus pošten
*j Pa na so čislali za malika pastirjev. Pod velikim Hermon-om v Siriji, zraven mesta Banjas a (Panoa, po P&na imeuov&na) so še zdaj ostanki Panovega tempeljna.
katoličan in ni hotel odpasti od katoliške vere, je bil z enako zvestim in svetim šsofom Fišerjem k smerti obsojen.
Ta Tomaž Morus pa je lep izgled strežajem pri ■v. maši. Ako ga opravila niso zaderževale, je vsaki dan enemu mašniku stregel pri sv. maši. — Drug visok gospod na kraljevem dvoru, ki pa ni bil tako pobožen, mu je neki dan zasmehljivo bersnil besede: „No, no, najvišji deržavni služabnik je postal inašni strežnik. S tem delate aečast kraljevi službi, ktero opravljate!" Toda Tomaž Morus, ki je dobro vedil, da služba pri oltarji je veliko višji, kakor je služba pri kralju, mu je odgovoril: „To kralju ne more biti uevšečno, kar delam za Kralja kralje»
Kaj menite pa tudi, s koliko pobožnostjo, kako z zbranim duhom je pri maši stregel! Ako pogledaš vsakdanje mašne strežuike, jih morebiti ne boš veliko našel, kteriui bi se prav zbrani duh in resnična pobožnost mogla prištevati. In vendar so pri tako svetem, pri tako imenitnem opravilu. Mnogi se pa tako vedejo, da se jim na pervi pogled vidi, da nimajo čisto nič spoštovanja in svetega občutka pri naj svetejšem opravilu. Kaj bo iz ta ci h V...
Jetniški duhovni so opazovali, da jih je prav veliko med hudodelniki. ki so bili v mladih letih ministranti. Od kod mora to biti ? To izhaja pač od tod. ker so toli-krat vnemami», nespoštljivo, pohujšljivo pri sv. maši stregli, s svojim geruim obnašaujem še druge otroke pohujševali in odrašenim bili v spotikljej. Takemu strežniku pri oltarji je prekletstvo od Boga napovedano po besedah sv. pisma: „Preklet bodi. kteri delo Gospodovo nemarno opravlja".
Naj bi vendar vsi dečki, ki jih doleti tolika sreča, da so ministranti, to častitljivo opravilo opravljali s takim sercem, s tolikim spoštovanjem in spodbudnostjo, kakor je^to opravljal njihov nekdanji izgleduik Tomaž Morus! Čast, ki mu bode z očitnim povzdigujenjem med svetnike skazovana od sv. Cerkve, bodi na ta namen Kralju kraljev, Jezusu, darovana. Dobro delo je otročiče učiti, kako bogoljubuo se morajo sploh pri sv. maši obnašati, in posebej pa še, kadar k sv. maši strežejo.
K povzdignjenju Tomaža Morus-a pa naj naznanimo še naslednje poročilo iz Rima. Sv. Oče so nedavno izvolili posebeu odbor za zadevo angleških mučeucev. V tem odboru so kardinali Bartolini, Bilio, Oreglia. Serafin in Parochi; ti imajo že delj časa pripravljeno zadevo na vse straui temelito preiskovati in prevdarjati. Ker sv. Oče sami priganjajo, da naj se stvar skoraj resi. je upanje, da \ vodni koraki /a /verševanje se bodo v teku enega leta že storili. Ni pa prašanje samo za naj od-ličniša spričevavca Morusa in Fišerja (ob času trino-škega Henrika VIII t, kakor se je v začetku mislilo, temuč za ne manj kot 350 oseb, ki so na Angleškem za vero kri prelile.
Imena, ki so kardinalom predložene, segajo v dobo 150 let. Versta m učencev se pričenja z deveterimi osebami, ki so 1. 1535 katoliško verospoznanje s svojo kervjo zapečatile; med njimi sta kardinal Fišer in Sir Tomaž Morus. Končuje se versta v letu IG8I s 5 osebami, med njimi nadškof Oliver Pluuket z Armagh-a. izmed mu-čencev je bilo 79 svetnjakov; svetnih mašnikov 171; 38 jezuitov; 11 kartuzijanov; 14 frančiškanov; 14 be-nediktinov; 5 žensk; 3 johanitarji; 1 avguštinec, 1 bri-gitiuec, opata iz Readiug-a in Glastonbury-a, in earl tr. erl, to je, grof) z Arundel-a.
Odbor za obrede ima dozdaj že čez UM) tiskanih strani ,.iu folio".
Ogled po Slovenskem in dopisi.
!x Ljubljane. (Za Botno.) čt. Sestri, hčeri „božje ljubezni", Irena in Peregrina imate priporočilo od bosanskega prevzviš. nadškofa Jož. Stadlerja in od premil. našega škofa, kakor tudi privoljenje c. kr. deželne vlade za 3 mesce, da smete zbirati po naši deželi pomočke za „Marijin vstav" (sirotišnico) v Sarajevu. Naj bo-dete toraj dobrin» sercem priporočeni. Opomnjeno bodi, da prednik v tej sirotišnici v Sarajevu je pn. g. dr. Ant. Jeglič. Ena s< sier je Čehinja Irena Benda: prednica naprave je S. Helena Benda.
iz Ljobljaue. Aleksander Dekval, sicer ie učenec v katoliški bukvami, ki je 19. t. m. pr?iv lepo v Gospodu zaspal, je zaslužil, ua mu „Danica" lepo besedico za slovo da po smerti. Pil ic prej gimnazijalec, kar se mu pa ni sponašalo, ali za bukvarja je bil v deti ves vstvarjen in je v malo mesecih bil že do čuda zelo napredoval. Ne manj hvale vreden je bil za rad pravega katoliškega duha, ker veliko se je trudil le dobre bukve razširjati, zanikarne pa odvračati in o marsiktcn priliki pred njimi svariti. Imel je v tem že veliko izurj-r.ost. Tudi svetu Detinstvo je razširjal, celo marsikaj iz de ličnih bukvic poslovenil. Narodnjak je bil ves od glav»- do nog. skor še malo odveč za njegove okolišine: / vdel je v svojem poslu za par gorečih, pa prav bog« -1 j: j * siih mladeučev daleč v Vidmu in ua Dalmatinskem, in s-*t ni mogel živeti, ako ni prav pogosto d -pisov dobiva! «.,1 njiju. Bil je že samo na sebi bolj slabotue uatore. v s\ »ji veliki pridnosti je dobil še nekako sušico. ki ga je spravila na bolniško posteljo skoz več mescev in mu je po-slednjič luč življenja upihnila. Svojemu poklicu je bil Uko vdan, da je še v naj hujši bolezni pisaril po bukve in drugotne stvari v Zagreb in Lipsijo. ker ie blezo ie vedno mislil ozdraveti, kakor jetičui sploh. Gotovo po posebni Marijini pomoči si je življenje delj časa ohranil, kot je bilo misliti v hudi bolezni in enekrati mu je bilo nekoliko odleglo na Marijiue prošnje. Pravil je proti zadnjemu posebno to, kako dobra molitev je rožni venec (roženkranc). Nek» dau mu je bilo prav zelo hudo, začeli so rožni venec moliti, iu bilo mu je res odleglo. V bolezni je bil večkrat previden, in tudi še predzadnji dan. ko je potlej zjutraj po treh umeri. Zadnji besedi ste bili: „Marija! Slarija!"
To bodi povedano njegovim bivšim sošolcem, pri-jatlom in znancem, kterih je po svoji dobri naravi veliko imel. <V tudi še mlad — blc/.o pri kacih 18—19 letih. Bog mu daj večni pokoj!
Iz Ljubljane, iOddani darovi. [Dalje.]) 25. listop. poslal 57 gl. preč. gosp. V. Lahu za ss. maše od raznih gospodov prejete.
Ravuo ta dan gosp. kau. Jegliču 93 gl. 15 kr.. in sicer veČino za ss. maše od raznih gospodov.
27. list. pri c. kr. deželnem predsedniku A. Vii k-lerju: za Tirolce in Korošce 134 gl. 50 kr.: za Tirolce 55 gld.
30. list. gosp. Val. Lahu 10 gl. za deset ss. maš.
11. grudna po katoliški bukvami poslal zaboj cerkvenih parameutov g. kan. dr. Jegliču v Sarajevo.
15. grudna gosp. Val. Lahu 54 gld. 20 kr. za ss.
maše.
23. grudna oddal pn. gosp. dek. iu kauouiku Ant. Urbas-u 229 gl. 97 kr. zbirk za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani.
5. prosiuca 1883 gosp. Val. Lahu za ss. maše 44 gl. 60 kr.
13. pros. P. Toni. Brzesku v Adrijauopol 14* jerld..
in sicer 63 gold. 54 kr. milošenj za misijon, drugo za m. maše.
Ravno ta dan nadškofu mons. Robertu Menini-u v Filipopol v turško Bulgarijo 85 gl. za zidanje bolnišnice in duhovskega semeniš*.
lariborski milg. kaez in ikof Jakob Maksimilijan
so 18. t. m. obhajali 201etnico odkar so postali škof Lavantinski. O tej priliki so na več krajev svoje škofije poslali milih darov za ubožne.
V daljši pesmi g. K. T. so izraženi občutki ljudstva iu duhovstva; tako n. pr.:
Hvaležno ljudstvo v dnu «erca Ljubezni čut za Vas ima, In prosi milega Boga: Naj Vas ohrani zdravega.
Čestitamo vdani Vam svečeniki; blagjr želimo, da srečni bi bili. Bodemo z ljudstvom — sveto veseli, prosili Boga. naj bi ovčice in Višji pastir slednjič nebeški vživali mir! itd.
Dnbica bos., 12. pros. 1883. — Prejel sem hvaležno 10. prosinca 44 gl. 60 kr. poslanih za 10 maš po veleč, g. A., ter za druzih 57 maš. *) Bog poverni to dobroto, ker poslane svete maše koristijo gmotno ne samo moji osebi, ampak tudi misijonu, ker ima kapela nekaj pomoči od njih.
Pisavši poslednjič o kerščanskem življenji Slovencev po Hervaškcm in Bosni, rekel sem. da so Italijani vendar še boljši. Ne želim se Slovencem zameriti, zato moram svoje mnenje dokazati. Že v Rimu sem se prepričal, da imajo Italijani, kjerkoli jih je več skupaj, svojega glavarja, pa še podglavarje. Kadar hodijo po božjih potih, imajo možaki gotovo svojega glavarja, pa tudi ženske svojo glavarico. Ti pazijo na vse strani nad svojo trumo, da se godi vse po redu in pošteno, precej bolje, kakor pa pri kranjskih romarjih, zlasti pri onih, ki naj raji romajo le na pare, pa še morda od druzih odločeni. Tudi delavci italijanski v tujih zemljah imajo navadno svojega glavarja, kteremu so dobrovoljno podložni, ter slušajo njegovo besedo. Tak zgled imam ravno tukaj v Dubici. Delalo je mnogo italijanskih zidarjev v pogorelem Priedoru; pride nedeija ter se dogovore, da gredo v cerkev k službi božji, vsaj k sv. maši. Gredo ter se v cerkvi postavijo na svoje mesto; ali že cerkev se jim je zdela drugač narejena, kakor so navadno katoliške; potem so opazili, da se ljudje drugač križajo, kakor oni: uaposled ugledajo mašnika v čisto drugačni, njim popolno neznani obleki; vse to jim vsiluje_ misel: nismo v katoliški cerkvi, hajdi berzo iz nje, ter jo pervi potegne plavar. in vsi ostali za njim. Doznali so kasneje, da so bili v razkolniški cerkvi, ter da v Priedoru katoliške ni. Kaj zdaj početi, ko jim ni mogoče spolnovati cerkvene zapovedi? Glavar se posvetuje in sklep je bil storjen: zapustimo Priedor ter idimo v Dubico, kar so tudi urno spolnili. Ko dojdejo sem. brez odlašanja vpraša glavar, je li tukaj katoliška cerkev z mašnikom? Kinalo jc prišel k meni, ter se veselil, da je dobil človeka, s kteriin se zaniore zgovoriti (ne razume namreč nič lier-vaške»a jezika, govori samo italijauski) pa še bolj, da je našel katoliško, če tudi neznano slabo kapelico. Vse to jc naznanil svojim tovaršem, ter so hodili o nedeljah k službi božji, in ko so bili poklicani na delo že bolj v jesen daleč od Dubice, so po tri ure daleč se trudili, brodili po Matu in vodi (časi do pol života), samo da so v nedeljah bili pri sveti maši. Nekaj jih je čez zimo tu ostalo, med njimi tudi glavar, kteri je svoje ljudi
*l 1'rosim, preglejte zapisnike, ki sem jih ob enem poslal ; po svojih zaznam, sem poslal: intcncij 36 -j- 20 -j-10 = 56.
Vred.
tako okomandiral, da vsak večer molijo kronico (rožni venec) in še vsako jutro v delavnikih hodijo k sv. maši; glavar pa se ne d& nikakor odverniti, da bi mi ne stre-gel pri sv. maši, ter je tudi svoje tovarše k spovedi pripeljal. Kdor roma pod skerbnim glavarjem, ali živi v tuji deželi pod njim, ter ga sluša in spolnuje njegove svete, tak bode romal bogoljubno, tak ne bode obdivjal, kakor se godi navadno vsim onim, ki živ6 brez nadzornika.
Temu glavarju se je Bosna toliko priljubila, da hoče v blaženi Italiji vse posestvo prodati ter ženo in 5 otrok semkaj preseliti. In ker je slišal, da hoče mnogo družin v njegovi domovini iti v Ameriko, jim je popisal Bosno ter vse vabi, naj pridejo raji v Bosno, kamor jih pot malo stane, ter zamorejo tukaj si zemlje nakupiti za denar, kterega bi v Ameriko na potu potrosili. Bog daj, da bi ga slušali! Ti ljudje bili bi za Bosno pač dobri, ker so verni, delavni pa zmerni in varčni; ravno teh lastnost je posebno treba Bosancem, pa še bolj do-šlim Ličanom. — Zdaj mislim, da sem opravičil svoje mnenje; ako pa mi Sloveuci dokažete, da ste še bolji od Italijanov, bom prav z veselim sercem klical: motil sem se, hvala Bogu za to zmotnjavo! Z Bogom!
Val. Lah.
Iz Adrijanopola, 29. grudna 1882. (Misijonske in Šolske poročita. [Konec.]) Razun šole in misijonov opravljamo tukaj dve cerkvi, eno v predmestji „Kajk" in drugo v predmestji „Kirišama". Cerkev v Kirišami je bila v nevarnosti, da razpade. Zato smo jo popravili na svoje stroške, ker ji manjka potrebnih pripomočkov, če tudi se s tem množijo naši dolgovi. Tako tudi cerkev v Kajku.
Ako bi naš misijon imel take pomočke, kot jih imajo razkolniki, bi bil vspeh vse obilniši. Škof (raz-kolni) bulgarskega eksarhata je nenavadno delaven. Šole odpira na lastne stroške; obiskuje vasi, obrekuje katoličane v svojih govorih, in skuša škodovati našemu vstavu ne samo z govori, ampak tudi s časopisi. Ti eksarhisti pa imajo tolik vpliv, da bi morali sodnijsko prisiliti vredniKe. da bi sprejeli naše obrambe zoper obrekovanja. Ako pa tudi niso sprejeli naših obramb, so vendar toliko koristile, da vredniki, ko so uni zopet hoteli nas napadati, so naznanili, da taka napadanja nimajo prostora v njihovih listih.
Med počitnicami nas je razveselil z obiskanjem prečastiti veliki predstojnik našega reda. Obnovil je naše moči z duhovnimi vajami in papeževim blagoslovom, ki nam ga je podelil. O začetku novega šolskega leta imeli smo srečo, da nas je obiskal naš nadškofijski visi pastir, prevzviš. gosp. Vincencij Vanutelli, patrijarhov namestnik in apostolski delegat iz Carigrada, kteri se goreče peča za naš misijon.
Pretekli mesec žugalo je zrušiti se poslopje našega vstava, kljub podporam, ktere smo napravili, da smo se izognili popolnega popravljanja, ker nismo imeli denarja. Vendar smo morali začeti popravljati, ker zidarski mojstri so djali, da hiša se v resnici poderla bode.
Pri vsem tem. da varčno živimo, vendar nismo mogli še oprostiti se dolgov, ker smo imeli toliko nenavadnih stroškov s popravo dveh cerkev, vstava, še tudi semenišča. V zadnjem poročilu izrazili smo željo, nakupiti si zemljišča. Po posebni božji naredbi dobil se je lep kos zemlje na prodaj in ob istem času poslal nam je ljubi Bog potrebni denar; dobili smo namreč iz ljubljanske škofije več vstanov za ss. maše in svote določno v to namenjeno. Ker je bila pa ta zemlja brez inventara, imeli smo različne stroške, da smo vsaj po nekoliko mogli pričeti svoje poljedelstvo. V teku dveh do treh let ne moremo posebne koristi pričakovati od
---- Z9---
njega; nasprotno, delalo nam bode precejšnih stroškov ▼ tem času, zato nam je do tedaj izredne pomoči treba.
Dostaviti moramo, da smo že pred več leti skušali dobiti od krajne gosposke dovoljenje, da bi pričeli tiskarno. Slednjič je vendar visoka Porta izrekla, da ni proti temu nikakega zaderžka in tedaj upamo, da te dni dobimo dovoljenje. To bo novo sredstvo, da razširimo našo delavnost^ se ve, da ob enem pa napravilo novih stroškov. Perva knjiga, ki se bo tiskala v naši bukvami, bo veliki bulgarski katekizem.
Globoka je hvaležnost naša do ljubljanske škofije y serca vtisnjena in posebno do onih, kteri so pomogli v to, da je misijonu zagotovljen večen spomin. Zato pošiljamo prečastiti visoki in nižji duhovščini ter vsem, ki so z milim darom misijonu našemu pomogli, 8 podvojeno radostjo zahvalo in naj priserčnejša in resnična voščila za novo leto. Najsvetejše Serce Jezusovo naj to katoliško deželico, ktera ima toliko za razširjanje prave vere vnetih duš, vedno z naj obilnejši milostjo in nebeškim blagoslovom poplačuje.
V Adrijanopolu, 29. grudna 1883.
P. Tomaž Brseska, prednik mis. red. vstaj. J. Kr.
Pesniku.
(Za novo leto.)
Odperte so tebi prekrasne ledine, Ki stvaril jih večni je božji Vertnar; Odperte so tebi nadzemske miline, Ker dan ti je pesništva vzvišeni dar.
Ti dvigaš ložeje se v sinje višave, Narava se tebi najlepše smehlja; Naj tudi tero te na zemlji težave, Vkleniti ne morejo tebi duha.
Nebeška modrica*) ti liro podala, Najpervo da Božjo bi slavo glasil; Da narod bi — častna naloga in zala! — Za Stvarnika vnemal, za dom ga budil.
Da kazal nad zvezdami stanje mu krasno Bi v večni spomladi okinčani vert; Vedril mu pošteno življenje in časno, Odkrival mu besov zvijačni načert.
Se naloga li ti, o pesnik zavedaš, Ki s pesništvom dan ti ko perstan je zlat? Da pesem ti tvojih, al čuješ in gledaš? Nikdar ne oskruni kosmati osat?
Glej, pesmica mila, iz serca zapeta Tak milo odmeva, do serca doni, Z njo duša otožna je zopet ogreta, K veselju oko se solzeno vedri.
A zopet nasprotno, če pesem meseno, Pohujšljivo serce izbruha na dan, Kar rožicam slana — kvakanje pekleno Nedolžnemu sercu to strup je strašan.
Obdarjeni pesnik, prevdari, premisli, Bo li to, kar poješ, narodu v korist? Boš s petjem ti svojim pri Bogu li v čisli? Namen ti naj bode naj blažji in čist.
*) Božja milost.
Le vživaj pošteno dar pesništva vzoren, Prepevaj veselo, pošteno, lepo, In pazi — ker vedi, da si odgovoren Za vsako verstico, „ki žali uho".
Naj tudi posvetnež ti slave ne poje, — Če se posmehuje, preziraj krohot; Preziral pa serčno vse zlobne boš roje, Če zvezdica vera te spremlja svoj pot.
Glej! novo ti leto odkriva razpotje, Možato katoljško izberi si stran! Premagaj pogumno sovražno nasprotje: Nebeške kdaj slave zašije ti dan!
Rado$lav.
Serčnost v spoznovanji sv. vere.
Ob nekem času v prejšnjem stoletji so satanovi sužnji na Francoskem razsajali, kakor zdaj razsajajo. Posebno močno se je zoper odpad branila okrajina Bre-tanjska ob morji; nobeden hudodelskih naklepov ni mogel pretresti močne in žive vere teh dobrih ljudi. Antikristov berič Jean Bon se je zagrozil županu neke vasi in je zarenčal: „Dal bom posuti vaše cerkve, da ne boste imeli nobenih reči, ki bi vas spomiujale vaše prejšnje vraže." — Priprosti mož pa mu je odvernil: „Bodete pa nam vendar morali pustiti zvezde na nebu, in te se še delj vidijo kakor naši cerkveni stolpi." Deržali so se ljudje tako terdno Boga in sv. vere, da le v malo srenjah te okrajine je bila zunanja služba Božja zaterta. In kako so si v naj hujšem preganjanji vedili pomagati, kaže naslednji izgled.
V Crozonskem kraju so poganski hlapci cerkve zaperli iu ni bilo dobiti nobenega skednja, da bi se bila v njem nekervava daritev Bogu darovala. Kaj se zgodi? Tisti kraj je ob morji. Polnoči odbije; luč miglja od daleč na velikem morji; izmed morskega šumenja se zasliši zvonček. Zdaj se z vsih bregov in kotov prične gibanje proti luči. Kaj je to?... Ribiški čolni z možmi, ženami, otroci in starčki so, ki se zbirajo skupaj na morji; zbirajo se okoli veče ladije, na kteri stoji mašnik, da bode opravljal daritev sv. maše. Tu sem je sklical svoje vernike, da morejo svojo nedeljsko dolžnost spol-niti; zbrali so se vsi verniki in kleče na kolenih po čolnih med šumečim morjem i a oblačnim nebom.
Obnovite si pred očmi v duhu, če ste zmožni, ta prečudni prizor! Noč, valovi, dvatisoč vernikov na kolenih, ki z vso ponižnostjo Boga molijo med daritvijo sv. maše. Med vsako besedo oserčivne in tolaživne pridige vmes šume valovi kakor glas Boga vsemogočnega!
Pa kako. da previdnost božja dopusti sovražnikom tako zverinsko preganjanje sv. Cerkve? Velika skrivnost je svoboda, prosta volja, ki je človeku dana. da si sam izvoli dobro ali pa hudo. Dolge verste vsakterih junakov, ki so za vero vse mnoge težave prestajali ali celo življenje dali, se vsak dan skoz leto bere v zapisnikih marternikov (martvrologium); kako častitljiva je ta vojska, in kako se bo svetila v svojem zmagoslavji sodnji dan in potlej v deželi večnega plačila! Vsega tega bi ne bilo brez svobode, ako bi človek s prosto voljo sam ne izvolil dobrega ter si ne zaslužil večnega plačila s to vojsko zoper zaveržene odpadne duhove in zoper tiste na zemlji, ki so sami hudovoljno zoper Boga se vzdignili.
Ne godernjaj toraj zoper previdnost božjo, ako vsakteri viharji terpljenja pribuče tebi nad glavo, temuč terpi vse voljno in prepričan bodi, da se bo za-te prav
izšlo, da bo Bog vse prav zveršil za-te, ako boš sam prav delal, prav rabil svojo prosto voljo.
Razgled po svetu.
Avstrijansko. Po predlogi, ki ju je denarni miuister Dunajevski izročil deržavnemn zboru, se iniajo pridob-ninski davki za 7 milijonov znižati; davek od raznih prihodninskih pisem (rent) pa se iina pomnožiti za kacih 11—13 milijonov, in tudi dohodninski davek za 3 mi-lijone.
V	gosposko zbornico je poklicanih 5 novih veljakov. boje priveržencev sedanje vlade, namreč: gr. Griiune, Czedik, lieiiielt, bar. Riesenfels in gr. Pauovski.
Empejski stan cziroma na Rim. Ne le samo med Prusijo iu Rusijo pa Kimoni so se zadeve zboljšale, ampak tudi med Rimom in Anglijo, ki je boje storila korake, da postavi poslanca pri apostolskem Stolu. Ako se te reči poterdijo. je upati, da se Cerkev bliža novi veliki zmagi. Sploh se misli, da razmere britiške vlade do Rima prihajajo veliko prija/niše. Kakor Rusija, tako je Anglija spoznala dobrotni vpljiv Rima na Irskem. Ni dvomiti, da brez resnega opominjanja in svarila papeža in irskih škofov bi bilo stokrat huje na Irskem, kot je; bilo bi priš o že do očitnega rogovilstva. Zlasti znamenito je postavljanje poslancev tujih vlad pri rimskem Stolu tudi zato, ker s tem vlade priznavajo papeževo nadoblast tudi v svetnem oziru, kar je laška posiljena vlada poslednji čas že čisto utajiti hotla in se je tako vedla, kakor da bi bil papež podveržen tako imenovanemu laškemu, to je, sardinskemu kralju.
V	tem tedaj, ko politiški šušmarji na Laškem in Francoskem s svojim brezglavuim f^amasonstvom deželo in narod zmeraj globokeje pogrezujejo, pa nekatoliške dežele veljavo papeževo vedno bolj spoznavajo in ravno s tem same sebi kviško pomagajo.
Rusko. Nadškof Fialkovski, že od 1. 1864 v pregnanstvu, je od čara zdaj prejel veliki red Aleksandra Nevskcga.
Piotestanška propaganda na Laškem. Dolge leta so nezmerno deuara zadegavali. da bi se luteranstvo gujez-dilo in širilo po Laškem; pri vsem tem ima protestan-štvo ondi sušico, kakor povsod, kj<T se hoče razširjati. Pred 10 leti so pastorji pravili, da imajo 70.1MJ svojih vercev po Laškem; letos jih pa statistika nahaja le samo itfUO) med 2t» uiilijoui prebivalcev. Čuden to napredek! Tu pa je lahko verjetna reč, ker Italijan je ali posten kat"lič:tu, ali pa brezvčrska pošast, ki ne praša /a nobeno vero, iu še naj manj za suho in merzlo pro-testanštvo.
FraLCoako. Zares premislika vredne so besede, ktere piše wMis.sionsblatt" v Diilmenu o Gambettovi smerti, ter pravi: „Bilo je poslednje trenutke starega leta, ko je Bog poklical pred svoj sodnji stol dušo moža, kteri je deset let stal v pet vi versti sovražnikov sv. Cerkve na Francoskem, akoravno je svoje hudobno počenjanje veči del zverseval za zagrinjalom. Gambetta je po terp-ljeuji skoz veliko tednov poslednjič oniagal v noč sv. Silvestra za r;«;.o, ktero mu je bil napravil strel njegove vlačuge. Kako nečastna, po keršauskem pojmu sramotna smert! Laktancij je pisal knjižico z naslovom: „De fiuc persecutomnr - „.» koncu cerkvenih preganjavcev", v kteri skazuje, kako so vsi preganjavci kristjanov do njegovega časa storili tako smert, da se v nji ne more tajiti strahovavua roka Božja: eden novejših pisavcev je delo nadaljeval do Napoleona III, ki ga je tudi sra-
motna smert zadela. To versto nadaljuje zdaj tudi Gam-bettov konec kot pretresljiv izgled, in s časom se i?o versta zdaljšala z vsimi, kteri so roko povzdignili zoper Cerkev.
Nič se ne sliši, da bi bil Gambetta, ki je bil po rojstvu katoličan, s Cerkvijo spravljen umeri; omeujajo celo, da njegovi prijatli, enako njemu zgoli neverski ljudje, prostomišljaki, so naravnost ubranili, da ni k njemu prišel duhoven, kar se je že večkrat zgodilo pri tacih hudodelnikiti ;n pr. pri Volteru*. Koliko strahovita smert potem! Zdi se, da strašne bolečine je terpel ob koncu; tožil je, kako ga peče v životu... Pokopan je bil na deržavue stroške; kaj pa da? sej na vladnem keruiilu so vsi njegovi prijatli in od njega povzdignjeni ljubljenci. Ljudstvo se pri njegovi smerti skor nič ni zmenilo. Gambettova zvezda je že temnela."
Da francoska republika stoji na slabih nogah, kaže to. ker si je stričnik Napoleona III upal po Parizu očitno nabiti dati oklice zoper republikansko vlado in sam sebe ponuditi za cesarja. Vlada ga je sicer zaperla in bode pregnau z druziini, ki so ji nevarni, vendar je prašanje, če bode to njeno veljavo pomnožilo? Rajši se serce odpira pregaujanim, akoravno je Francozom tako malo privošiti Napoleonov, kakor Gambettov ne.
liaijon v Rintelnn. Prav na jaslice Zveličarjeve in njegovo milostno rojstvo v Betlehemu spominjajo dogodbe katoliških misijonarjev na več krajih med lutarani. C. g. Frančišk Muller pripoveduje, kako se mu je godilo s službo božjo, ko je 1. 18G9 na Šaumburškem inisijonaril, namreč v Rintelnu. On pravi: Oltar so postavili na prostoru, kjer so poprej ol (pivo) točili, že nekaj časa pa je bil prazen in je bilo toraj poslopje videti vse raz<ljano. Spodaj (salva venia) je bil svinjak s krulečimi prebivavci, zgoraj in ob strani pa kurnik. čigar prebi-vavstvo je bilo velikrat še bolj nadležno. Se je li čuditi, ako je tukaj marsikteri bival s solznimi očmi pri božji službi9 Da pa so našo sv. vero zasmehovali, tla so se marsikteri katoličani sramovali na tako reven prostor hoditi, to je človeka še globokeje v serce bolelo, to je storilo, da je serce kervovelo. — Zato so si pa tudi urno pomagali in še tisto leto so imeli lastno poslopje za Božjo hišo, šolo itd. in zdaj je ondi zadosti obširna srenja.
Angleško. „Sendbote" v Avgusti Vindeliški piše: Pri nas lažnjivo človekoljubje učitelje v kaznovanji vtes-nuje in derži z neugnanimi cepci; v tem pa angleški listi naznanjajo, da je lord-sodnik v nekem govoru o vedno veči razuzdanosti pri dečkih silno zahteval postavo iz parlamenta, ktera naj sodniku oblast daje, da precej po izrečeni obsodbi razuzdancu dii okusiti sladkost brezovke, potem pa naj ga izpusti. Sicer pa je lord odločno zoper kakoršno koli deško kaznovavno hišo, misleč, da te kazni vtisnejo človeku neizbrisljiv madež, nravno čutilo slabe in dečka store nesrečuega. Omenjeni list meni, da od praktičnih Angležev se nam da kaj naučiti.
Ameriksnske novice *) Zlo kakor pri nas. „Co-luinbia" Milwaukejska od 28. grudna 1882 naznanuje: „Pred tukajšno policijsko sodnijo pretekli četertek ni bilo nič manj kot 50 zatožeucev, ki so se morali odgovarjati, njih 17 zarad potepanja, 20 zarad pijanosti. Žalostno z nam nje sedanjega časa je, da marsikteri me-
*. Preč. g. misijonar Bnh nam dobrotno pošilja ;iWan-derer-jH" z Minesote; drugi preblagi dobrotnik, ki ga sicer ne vemo, vendar natolcujcmo na nekega visokega gospoda, pa , Coluinbio": obema mili Bog tisočkrat po v oni i dobroto in daj za novo leto naj boljši vspeh v av. misijonu.	Vr.
nijo. da tudi naj viši praznika morajo z nezmernostjo oskrunovati.
Dobrotljivost. Zbirka za sirote v cerkvi Marije Device v Milwauki na Sveti dan je znesla 239 dolarjev, tedaj blizo 500 gl.: v cerkvi sv. Jožefa pa 242 dolarjev.
C es a se potepuh veseli. V ravno omenjenem mestu so pred Božičem pripeljali v „vagabundenheim" 10 potepuhov, pri kterih je bilo viduo in očitno, kako so bili zadovoljni in veseli, da bodo 90 dni v pokoriš-nici zaperti.
Vse pride na dan, tudi mačja tatvina. V Filadelfiji je za serčuim mertudom nanagloma umeri posebnež, ki ho ga imeuovali „Quer Archie". Po njegovi smerti je policija v njegovem stanovanji našla veliko število mačjih kož in v peči lepodišečo— mačjo pečenko. Poročilo pravi, da ueštevilue stare žeuke, ki so poslednji čas zgubile svoje predrage mucike, zdaj vedö, kam so prišle.
V	katoliško Cerkev sprejeti so bili te dni v amerikauski Kairi: izverstni jurist in sodnik deržavae nadsodnije gosp. John Mulkey, njegova žena in njegova nečakinja. Velika množica ljudstva je bila pri ginljivi slovesnosti.
Novih cerkev se po Ameriki neprenehoma toliko zida, da ni nič novega, ako bi posamezne naštevali.
Božične jaslice imajo v Ameriki prav pogosto po cerkvah.
Toča po zimi. 19. grudna zvečer je po Hunt-villu, Texasu šla strašna toča, več zamurskih ljudi je bilo pobitih in poškodovanih, ki so bili bežali v hišo, ktera se je poderla.
Strašen požar je vničil v Buffali 21. grudna veliko tergovsko poslopje „Commarcial-Advertiser", fra-masonski tempelj in tergovske prostore iu še druge poslopja, ter je škode do 300.000 dolarjev.
Tatvina in „kleptomanija". Iz Council-Blufts-a nazuanujejo kosec tistega, ki je v sorodu z znanim pregovorom: „male tatove obešajo, velike izpu-šajow. Žena premožnega meščana je bila zasačena ravno, ko si je v zlatarski štacuni drago medalijo prilastovala. Ako se ubožna žena dobi pri takem opravilu, pravi poročevalec, je kar naravnost — tatica, iu pokliče se policija; v tem primerljeju pa je bila „kleptomanija" — krajohlepna blaznost! Ako se tedaj bogatin z vsakdanjo tatvino zadolži, je bil v trenutku tega početja nekako zmešan, in njegovo ime se ne razglasi; revež pa je to storil iz radosti do hudodelstva! To je pravica!
če so brez verski ljudje pri šolstvu!! Brookliuski tajnik šolske vradnije je zapravil 250.000 dolarjev in potem jo popihal.
V	velikem s e iu e n i š u v M o n t r e a 1 u je 23. grudua 140 bogoslovcev od škofa Fabre-a prejelo — nekaj višji, nekaj nižji blagoslove. Čez 50 teh je iz zvezuih deržav, 21 iz nadškofije Bostonske, 10 i/ Novo-jorške itd. Pa to je le kapljica za tolike amerikauske prostore, po kterih se prebivalstvo vsako leto z novimi naselci na stotisoče množi. — Ravno ta dan je v Bal-timoru nadškof Gibbou delil blagoslove 12 bo^oslovcem.
Amerikanci izgled Evropejcem. Iz Novega Jork:i pišejo: Sodnik Armour takajšne krajue sodnije je undau v zadevi nedeljskega posvečevanja kaznivuo postavo tolmačil takö, da je vsa obertnost (kupčija, delo» ob nedeljah prepovedana; prodajati privoljeno je le samo meso, ribe, mleko, zdravila in živež za jediia. Kako ojstro je zarad kerčciu, je bilo že tudi omenjeno. — Kako pa se po evropejskih mestih in tudi vaseh nedelje skruuijo, še naj buje po kerčmah iu s pouočuim pote-pinstvom iu nesramnostmi, to je več kot groza! Kakor je prišla šiba nad kazališa, tako se je je bati nad druge oskrunovavce dni Gospodovih. Ljudje išejo pomočkov
zoper vse napake, le zoper to ue, kar je naj veči gnju-soba; — vse olepšujejo, le tam ue poznajo olepševanja, kjer ga je najbolj treba!
Avstralsko. Na mclburnskega nadškofa dr. Goold-a je bil očitno na cesti razuzdan človek ustrelil. Nadškof je k sreči le malo ranjen. Potepuha so zaperli.
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
29. pros. S. Frančišk Sal. — :JO. Spomin terpl^euja N. G. J. Kr. S. Adelgrunda. — 31. S. Peter Nolask.
—	1. svečana. S. Ignacij m. — 2. Sveč niča ali očiše-vanje Marije I)ev. - 3. S. Blaž. — 4. Kvinkvageziiua ali pustua nedelja. S. Veronika.
Zahvale:
Št. 8. Štiri leta sem imela prav nadležno bolezen na očeh in mi zdravniška pomoč ui pomagala: opravljati sem začela devetduevuico na čast N. lj. Gospe in fcrižev pot, pri drugi devetdnevnici se je jelo boljšati, in zdaj je že 2 mesca, kar so mi oči popoluoma zdrave Hvaljen bodi dobrotljivi Bog. češena N. lj. G. presv. Serca!	jp
V molitev priporočeni:
Nekdo za srečno hveršitev važnega početja. — Srečno in pravično spolnjenje neke zadeve. — N. Ij. G. in sv. Jožefu priporočena žena za zboljšanje na očesu.
—	Mladeneč v nevarnosti, da bi se ne zgubil in ne po-gubil. — Več šolcev za dober vspeh v naukih in Ker-šanskem življenji. — Gospodar v dušni nevarnosti, za dušne in telesne potrebe. — Oseba za bolj goreče pripravljanje na srnert. — Družiua, da bi začela v cerkev hoditi in ss. zakramente prejemati. — Gospodar iu gospodinja. da bi za družino bolj vestno skerbela. — Neke osebe, da bi serce od posvetnega odtergale in Bogu darovale. — Dve osebi za poterpežljivost, zdravje in pomoč v velikih stiskah. — Dve že dolgo časa bolni sestri, da bi ozdravele, a ko je Božja volja. — Ozdravljenje iz hude bolezni, bolji sluh ua priprošnjo N. lj. G. presv. Serca in sv. Jožefa. — Oče za veči usmiljenje do matere po priprošnji N. lj. G. presv. Serca in sv. Jožefa.
Pomočki k modrosti.
(Iz Pregovorov Ill.j
29.	pros Tadaj (ako boš spoluoval postavo Gospodovo) boš varno hodil, in tvoja uoga se ne bo spotikala.
30.	Kadar boš spal, se ne boš bal; počival boš, in tvoje spanje bo sladko; da se ne boš bal naglega strahu in prihrumeče sile hudobnih; zakaj Gospod ti bo ua strani, iu bo tvojo nogo varoval, da se ne vjameš. (Z zaupanjem v Božje varstvo boš mirno počival.)
31.	Ne brani mu storiti dobrega, kdor more; če moreš, tudi sam dobro stori.
1.	svečaua. Ne reci svojemu prijatlu: „pojdi iu zopet pridi, jutri ti bom dal", ako moreš, precej daj.
2.	Ne uakladaj kaj hudega svojemu prijatlu, kadar ima v tebe zaupanje.
3.	Ne prepiraj se z iiikomur bre* potrebe, kadar ti ui nič žalega storil.
4.	Ne zavidaj krivičnega človeka, iu ne pomemaj njegovih potov; zakaj gnjusoba pred Gospodom je vsak zasmehovavec; s priprostim pa se (Gospod) pogovarja. (To je: Ne bodi žalosten, če vidiš, da se hudobnemu
bolje godi kakor tebi, in nikar si ne jši sreče po takem potu. kakor hudobnež; nič ne pomaga, če je tukaj srečen ker po smerti bo zapadel pogubljenju. Gi. psalm 36, 1. - „Zasmehovavci" se tukaj imenujejo hudobni, ki'Božje nauke zaničujejo.)
Listek za raznoterosti.
Katoliška dražba V Ljubljani prihodnjo nedeljo (28. t. m.) spet napravi „Tombolo", h kteri vljudno vabi častitljive ude. Začetek o poli šestih. — Otroci se zraven pripušajo, le ako pridejo s stariši ali oskerbniki.
Katoliška družba je 24. t. m. imela svoj obletni zbor, pri kterem je preč. g. predsednik prošt dr. A. Jarc precej obširno poročal o delavnosti društveni skoz leto 1882. zlasti o šoli za delavke po tovarnah itd. Voljen je bil poslednjič nov odbor. Prihodnjič kaj več.
+ Gosp. Aston Samasa, vit. Franc-Jožefovega reda itd., znani bivši dolgoletni zvonar, je 24 t. m. po dolgi hudi bolezni, previden s ss. zakramenti za umirajoče, umeri v 75. letu svojih dni. Pokop je 26. t. m. ob treh popoldne. Bog mu daj večni mir, kterega naj mu na-znanujejo tudi premnogi zvonovi, ktere je v svojem življenji ▼lil-
Zoani gosp Lendovšek, vikar v Ptuju, je postal župnik v Makolah.
Terst is okolica Zgodovinska slika. Spisal znani priljubljeni pisatelj „Ovčice" in druzih spisov v „Danici". Zanimiva knjižica ima 155 str. Iz „Dodatka" škofov vemo, da pervi škof teržaški je bil 1. 524 Frugifer. Dobiva se pri slav. opravništvu „Edinosti" v Terstu po 45 kr. (s pošto 50 kr.) Priporočena.
„Dat Eil« Äothwendige" od nadškofa dr. Pavla Mel-chers-a je prav rabna in umoslovno pisana knjižica s 315 str., še zlasti za olikani svet pripravna. Ima pa 63 raznih obravnav, kterih perva je: Die natürliche Religion; dalje: Die Offenbahrung itd., die Barmherzigkeit, falsche Menschenfurcht, Heiligung der Sonn- und Festtage, das heil. Messopfer, wahre und falsche Frömmigkeit, Gebet für die Abgestorbenen itd. itd. Ne bo mu žal, kdor za to lepo delce da nektere groše v katoliški bukvami.
Sarajevo, 19. pros. Dobil sem še pred Božičem nekaj store cerkvene oprave iz Ljubljane ; lepa hvala
vse. — Naš verhovni deželni poglavar bil je s soprogo v Beču. Izprosil je od presvitlega cesarja za nas ubožne katolike 1000 gold. za nakup zemljišča potrebnega za katoliško pokopališče in 500 gold. za cerkvene potrebe. Tudi usmiljenim sestram je priskerbel 500 gl.; potrebne so, posebno ker nameravajo spomladi veliko novo hišo zidati. Bog plati dobrotnikom!
Dr. Jeglič,
Iesečnik „Meie Veckitinaen", Wien i 883. Vrednik Fr. Doli. Administr., Postgasse Nr. 2. Cena 80 kr. — Te „Weckstimmen" v belem papirji so zdaj edine, ker une v rudečem zavitku so o novem letu prenehale (le kar manjka zvezkov, imajo še priti). „Weckstimmen" se ozirajo na vse važniši prašanja in tehtniši verske prikazni sedanjosti na družbinskem in politiškem polji. Pervi zvezčič ima spisek „Bildungseinbildung, ein jetzt herrschendes Haupthinderniss katholischer Frommgläubigkeit", od Fr. Schuselka. - Med sodelavci so tudi: Greuter, pl. llurter, M. Klinkowström, G. M. Pachtler i. dr.
T Lurd na sveto leto! Sv. Oče Leon XIII so na prošnjo novega škofa Tarbskega dovolili popolnoma odpustek v podobi sv. leta vsim tistim, kteri bodo v teku tega leta obiskali svetiše Marije Device v Lurd-u (Lour-des) na Francoskem. K tej prošnji so škofa zlasti nagibale neštevilne milosti, ki so jih verniki že 25 tet dobivali na tem svetem kraju.
Y Jeruialem se poda na spomlad 3. sušca družba romarjev iz Monakovega. Pojdejo pa na Benedke, Loreto, Neapol, Kahiro v Egiptu, Karmel, Nazaret, Tiberijo, Jeruzalem, Mar-Sabo, Suez, Aleksandrijo, Neapol, Monte Kasino, Rim, Asizi, Monakovo. Popotvanje se zverši 31. majnika. Kdor bi se želel vdeležiti, oberne se do g. H. Geiger-ja, beneficijata v Monakovem (Miinchen, Veterinarstrasse Nr. 10).
Strašna nesreča na morji se naznanja iz Hamburga. Poštni parnik „Cimbria", ki je 18. t. m. odjadral proti Novem Jorku s 380 popotniki in 110 mornarji, se je terčil s pamikov „Sultanom" in čez 15 minut se je potopil s prednjim delom. Večina osebstva, kolikor se dozdaj ve, je v morju pokopana. Med potniki je bilo tudi veliko Avstrijancev, zlasti iz Ogerskega in Češkega.
Dobrotni darovi.
Za itudentovsko kuhinjo: Neimenovan, da „financ-minister" na boben ne pride, 5 gld. — Gospodičnja F. B. 5 gl. — „Prebravši knjigo sv. Elizabete sem moral nekaj obljubiti na prigovarjanje g. pisatelja, in odločil sem za študentovsko kuhinjo 2 gl." J. Z. v Tom. (Bog plačaj z vso obilnostjo in obujaj mnogim take lepe misli! Vr.) — Č. g. župnik Jož. Jaklič 1 gl. — Preč. g. dek. M. Šlibar 2 vel. terdnjaka. — C. g. župnik Fr. Vohinec 1 gl — č. g. župnik Smleški Ant. Klemen 1 gl. 50 kr. —G. K. P. 10 gl. — Dve osebi po č. P. Jožefu 4 gl.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Fara Dol 3 gl. — Verhniška fara po preč. g. dekanu M. Sli-barji 32 gl.
Za opravo uboinih farnih cerkev nase skojije: Iz Kamnika po č. P. Celzu 11 gold. — Iz Ovsiš za to in lansko leto 2 gl. 40 kr. — lz Dola 7 gl. — Gospa Frančiška Šupevec 10 gl. — Gdnja. Kristina Bernard 2 gl.
Za Tirolce in KoroSces povodnijo poškodovane: Fara Stari Log 3 gl. 50 kr. — Verhniška fara po preč. gsp. dekanu 20 gl. — Dobroten duhoven 03 gl. in 2 dvaj-
setici v starem den
Za Bosno: Neimenovana 4 gl. 2o kr. — Preč. g. dek. M. Šlibar 2 vel. terdnjaka.
Za sv. Očeta: Neka gospa 1 gld. Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Preč. g. dekan M. Šlibar 2 vel. terdnjaka.
Za naj potrebniŠi misijone: Radoljška fara po č. g.
župniku 8 gl. 20 kr.	. M
Za sv. Detinstvo: Preč. g. mestni župnik Janez Rozman 20 gld. — Č. g. župnik Fr. Dolinar 19 gld. — Č. g. dr. Josip Marinko 10 gl. — C. g. katehet Anton Keržič 10 gld. — Družina Bončarjeva 1 gld. 20 kr. — Fara Dol 4 gl. — J. M. 1 gl. in J. C. 00 kr. po g. L. Ravniku.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. J. A. ▼ Sar.: Za doposlanje listov naročeno; vse drugo opravljeno. — G. P. v Vat.: Vse prav in dobro; pozdravljeni! — G. K. L.: Vse doSlo in se bo porabilo; iskrena hvala in pozdrav! — G —k na P.: Mislimo, da tako bode najbolj prav. Pozdravljeni!
Odgovorni vrednik: Laka Jcrao. - Tiskarji in «aioiniki: Jožef Blazni ko fi nasledniki v Ljubljani.