Poštnina plačana v gotovini. Leto IX., št. 21 („jutro« xvm., &> sisa? - Ljubljana, ponedefjefi 24. maja KRT Cena l Dir UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št- 3122, 3123, 3124, 8125, 3126. ".serainl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št 2455. Podi-užnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja Ponedeljska Izdaja oživljen je in svet" Uredništvo: fMbtjana: Knafljeva ulica 5, Telefon " ' gi. 3122, 3123, 3124, 3125 in 812«. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pofttt prejemana Din 4.-, po raznašal-fTh dostavljena Din 5.- mesečna Maribor: Goeposka ulica 11. Telefon ŠL 2440. Oetje: Stroesmayerjeva nL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Jugoslovenska akademska omiadfna stoj! na braniku jugoslovenske misli Kongres jugoslovenskih nacionalnih akademikov v Zagrebu predstavlja mogočno manifestacij® in neizpodbiten dokaz čvrste vere v končno zmago jugoslovenske nacionalne in državne ideje Zagreb, 23. maja. o. Danes dopoldne se je vršil v dvorani farmacevtskega odseka zagrebške univerze letni občni zbor Zveze jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacij, v kateri je organizirana vsa naša jugoslovensko orijentirana nacionalna omladina iz vseh delov države in ki predstavlja elitno organizacijo naših akademikov. Današnje zborovanje je ponovno dokazalo, da je jugoslovenska misel med našo akademsko omladino ne samo živa in trdno usidrana, marveč, da se baš v dobi, ko se jugoslovenstvo že nekako proglaša za greh, na vse strani širi in da zajema čimdalje širše kroge, tako da raste v vrstah nacionalne akademske omladine nov velik kader prepričanih jugoslovenskih borcev. V tej zvezi sta včlanjena tudi oba najmočnejša akademska kluba ljubljanske univerze, »Jadran« in »Edinstvo«, iz Zagreba pa so včlanjeni v tej zvezi veterinarski klub, kulturni in strokovni klub ekonomsko komercionalne visoke šole, klub farmacevtov, klub medicincev, Jugoslovenska akcija, akademska jugoslovenska-če-škoslovaška liga, klub pravnikov, Jugoslovenska akademska čitalnica in klub »Rad« iz Beograda pa jugoslovensko studentsko udruženje, udruženje prosvetnega društva Sv. Save in udruženje nacionalnih študentov vrbaske banovine. Razen teh glavnih klubov na naših univerzah so včlanjeni v zvezi tudi razni pokrajinski akademski klubi, tako med drugimi iz Splita, šibe-nika, Sušaka, Novega Sada, Kaštela itd. Na današnjem zborovanju so bili lepo zastopani tudi ljubljanski akademiki, ki so posla.li na glavno skupščino v Zagreb ckoli 50 delegatov. Zborovanje je vodil predsednik zveze g. Niko Marinkovič, sotrudnik zagrebških »Novosti«, na čigar predlog so bile z viharnimi ovacijami sprejete vdanostne brzojavke, ki so jih z zborovanja odposlali Nj. Vel. kralju Petru II, Nj. Vel. kraljici Mariji in kraljevemu namestniku doktorju Stankoviču kot zaščitniku zveze. V brzojavki Nj. Vel. kraljici posebej poudarjajo: Čakamo čas, ko bomo z Vašim kraljevskimi sinom stopili v borbo za ostvaritev oporoke kralja Uedinitelja. V svojem nagovoru je predsednik na-glasil, da je Zveza jugoslovenskih nacionalnih študentov nadstrankarska, vendar pa strogo jugoslovensko nacionalna organizacija, v kateri so zastopniki vseh nacionalnih skupin, predvsem seveda JNS. Prelom, ki je nastal v našem nacionalnem življenju, ko se je hotelo zrušiti to, kar je bilo s tolikimi žrtvami in napori zgrajeno v šestih letih, nI mogel zatreti jugoslovenske nacionalne misli. Jugoslovenska nacionalna misel bo izšla iz teh težkih časov le še ojačena, ker ni mogoča Jugoslavija brez jugoslovenstva. Govornik je obširno orisal vso borbo, ki jo morajo voditi jugoslovenski nacionalni elementi, zlasti v nekaterih banovinah, kjer so popolnoma prepuščeni terorju od spodaj. Jugoslovenska misel pa bo prestala tudi to morda najtežjo preizkušnjo in dosegla svoj nov preporod. Jugoslovenska nacionalna omladina vidi edino rešitev v ustvaritvi močne jugoslovenske nacionalistične fronte, ki bo zopet zbrala pod svojim praporom vse razkropljene jugoslovenske sile in jih povedla do končne zmage Obširno se je nato bavil s famoznlm kongresom nekakih jugoslovenskih nacionalistov, ki se je vršil sredi maja in je bil prirejen s pomočjo brezplačnega potovanja in banketov in kjer se je skušalo z nekimi fiktivnimi klubi osnovati pod istim imenom neko novo zvezo, kar pa je temeljito izpodletelo. Na tem kongresu nI bilo niti enega Ljubljančana, iz Zagreba pa je poslal svoje delegate le en klub, dočim so bili iz Beograda zastopani neki novi fiktivni klubi. Zveza jugoslovenske nacionalne omladine noče biti nikomur za štafažo in bo, kakor doslej tudi v bodoče šla neomajno po poti, ki je začrtana v nesmrtni oporoki tvorca Jugoslavije; Čuvaj-mo Jugoslavijo! Sklenjeno je bik), da se zaradi omenjenega kongresa vloži protest pri prosvetnem ministru ter naprosi še posebej kraljevi namestnik dr. Stankovič za zaščito proti nasilju gotovih elementov. Tajniško in blagajniško poročilo je podal g. Stanko Rapotec iz Ljubljane. V teku dveletnega poslovanja po ljubljanskem kongresu, kjer je bila Zveza ustanovljena, je bila na njeno iniciativo osnovana dijaška Mala antanta, ki je imela svoje zasedanje v Zagrebu, Beogradu in na Bledu. Zveza jugoslovenskih nacionalnih študentov je tudi edina jugoslovenska študentska organizacija, ki je včlanjena v mednarodni federaciji. Na kongresu v Sofiji so morali naši delegati skupno z ostalimi delegati Male antante zapustiti zborovanje zaradi revizionističnih zahtev neke bolgarske skupine. Ob zaključku je bilo sklenjeno, da se sedež zveze za prihodnji dve leti prenese v Ljubljano in zato v novi upravi tudi prevladujejo Ljubljančani. Za predsednika je bil izvoljen jurist Franjo Mikuletič, za podpredsednika tehnik Mirko Polak, za blagajnika jurist Avgust Plajh, za tajnika jurist Vladimir Kosi. V odboru pa so zastopniki vseh treh univerz. Novi predsednik g. Mikuletič se je zahvalil za izkazano mu zaupanje in je v svojem govoru podčrtal preporod jugoslovenske misli med akademsko omladino. To je dokazala med drugimi tudi velika omladinska manifestacija v Ljubljani. Ob koncu zborovanja je bila sprejeta resolucija, ki bo predložena vsem kom-petentnim mestom in v kateri poudarjajo stališče slovenske nacionalne omladine do vseh aktualnih problemov. | Dr. Ivan Prijatelj , | IIM Francov zaupnik v Rimu če Mussolini odreče podporo generalu Francu, je njegova stvar propadla Rim, 23. maja. r. Davi je prispel z letalom v Rim zaupnik generala Franca in njegov glavni finančnik, znani španski milijonar Juan March. V Rimu so bili o njegovem prihodu že obveščeni ter s0 ga pričakovali. V neki vili blizu Rima se je dopoldne sestal z Mussolinijem in je imel z njim nad dve uri trajajoč razgo. vor. March je iz Gibraltarja potoval na krovu italijanskega rušilca. V njegovem spremstvu je tudi španski vojvoda Alba. Priihod zaupnika generala Franca v Rim je izzval v političnih in diplomatskih krogih veliko pozornost. Kakor za. trjujejo v poučenih krogih, je njegov prihod v Rim v zvezi z akcijo Anglije, ki skuša doseči premirje in likvidacijo španske državljanske vojne. V zvezi s tem se je zadnje čase zelo resno zatrjevalo, da se tudi Masselmi bavi z mislijo, da umakne vr« italijanske oddelke iz Španije in prepusti generala Franca svoji usodi. V tem smislu so že ponovno apelirali na Mussolinija tudi rodbine številnih Italijanov, ki se bore v Španiji. Na drugi strani pa so tudi finančne žrtve vsak dan večje, a kljub temu ni še videti nobenega konca vojne v Španiji, niti se ne da z gotovostjo reči, da se bo končala tako, kakor bi Italija želela. Ce bi Mussolini uresničil to svojo namero, potem sodijo poznavalci položaja, da U bila španska vojna za generala Franca izgubljena in bi bil prisiljen, da s© umakne. To pa želi general Franco preprečiti. Zato je poslal svojega zaupnika v Rim, da pridobi Mussolinija za nadaljno podpiranje španske nacionalistične stvari ter da izprosi od njega novo podporo, ker se frankovci zlasti pri Malagi nahajajo v zelo obupnem položaja. Manifestacija solidarnosti jugoslovenske in češkoslovaške vojske v Pragi Mala antanta je čvrst branik miru proti vsakemn napadalca Praiga, 23. maja. AA. češkoslovaški minister za narodno obrambo Mahnik je priredil snoči v čast jugoslovenskemu ministru vojske in mornarice generalu Mari-ču svečano večerjo. Ob tej priliki je minister Mahnik nazdravil Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, jugoslovenskemu narodu in jugoslovenski vojski. V svoji zdravici je opozoril na krvno sorodnost obeh narodov, katerih bratstvo je bilo zapečateno tudi na bojnih poljih. Izrazil je željo, da bi se ohranil mir, ki je obema državama tako prisrčen. Oba naroda pa se bosta vendarle spet znašla skupno na bojiščih, če bo treba braniti s tolikimi žrtvami pridobljene in posvečene pravice. Mala antante je varen branik nasproti vsakemu napadalcu, ki bi hotel uničiti plodove njenega mirnega dela. Jugoslovenski vojni minister general Maric se je v svoji zdravici zahvalil za izraze solidarnosti in je nazdravil predsedniku republike dr. Edvardu Benešu, zavezniškemu češkoslovaškemu narodu in vojski. Prav tako je podčrtal bratstvo obeh narodov in pomen Male antante za obrambo skupnih pridobitev in dobrin. Hkratu je izrazil zelo laskovo priznanje češkoslovaški vojski, katero je lahko že ponovno najodličnejše ocenil že ob raznih prilikah, i posebno pa lani, ko se je udeležil velikih ' češkoslovaških vojnih vaj. Predsednik turške vlade v Beogradu Ministrski predsednik dr. Stojadinovič ga je spremljal do Mladenovca Beograd, 23. maja. AA. Predsednik turške vlade Ismet Inor.ii, ki se je udeležil kronanja v Londonu, je davi s simplon-skim orientnim ekspresorn potoval skozi Beograd. Do meje se mu je odpeljal nasproti turški poslanik na našem dvoru Ali Aktaj Hajdar. Na železniški postaji je sprejel svojega turškega tovariša predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič v spremstvu načelnika političnega oddelka zunanjega ministrstva Iva Andriča, šefa kabineta dr. Dragana Pro-tica m šefa protokola dr. Marinoviča. Dr, Stojadinovič je Ismeta Inonuja m njegovo gospo prisrčno pozdravil. Soprogi turškega predsednika vlade je izročil zelo lep šopek cvetja. Sprejemu so prisostvovali tudi soproga turškega poslanika Aktaja, osobje turškega poslaništva in grški poslanik Bi-bica-Roseti. Ministrska predsednika sta imela nato v vlaku daljši razgovor. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je s šefom kabineta dr. Draganom Protičem spremljal turškega ministrskega predsednika do Mladenovca. Odhod italijanskega kraljevskega para iz Budimpešte Budimpešta, 23. maja. AA. Dvorni vlak, s katerim sta se italijanski kralj in kraljica včeraj odpeljala iz Budimpešte, se je med potjo za nekaj minut ustavil tudi v Szekesfehervaru, kjer je italijansko vladarsko dvojico pozdravil tamkajšnji veliki župan Strašna nesreča izletniškega avtobusa Ljubljana, 23. maja. Izgubili smo profesorja dr. Ivana Prijatelja. Z iskreno bolestjo bo ta nepričakovana novica navdala tisočera in tisočera srca. Saj nismo vedeli, da mu je tako kratko odmerjeno število mesecev in dni, ko je vendar minilo že poldrugo leto, odkar je praznoval 601etnico in smo se vsi od srca veselili, da ga imamo tako čilega v svoji sredi. Toda stoično prenašajoč usodni udarec in tugo po smrti svojega sina, je dr. Ivan Prijatelj tajil tudi svojo telesno slabost. Zadnji čas ga je ugonabljala arterioskleroza — in danes, na solnčno pomladno nedeljo, ko so njegovi najskrb-neje negovani vrtički v najbohotnejšem krasju, je dr. Ivan Prijatelj mirno zasnul v večnost. Dala nam ga je slovenska Atika. Rodil se je 23. decembra 1875 v Sodražici pri RibnicL Srečno božično dete je uživalo skrbno vzgojo v pošteni družini, šele z 9 leti, pa mu je bilo dano, da se je začel šolati. Njegov duh se je začel posebno bistriti, ko ga je oče jemal kot pristni Rib-ničan s suho robo na svoja pota. Zlasti sta hodila po Koroškem. Kot študent na ljubljanski gimnaziji se je brž izkazal z izrednim talentom, kmalu je obvladal ruščino. Kot maturant je uredil almanah »Na razstanku«. Po maturi je sicer bila njegova želja, da bi študiral medicino, vendar se je kmalu znašel v svoji pravi na-membi: globoka ljubezen do ruske književnosti ga je napotila, da je na Dunaju prestopil na slavistiko. že kot dijak je bil knjižničar slavnega Jagiča. Pot ga je povedla v Rusijo, kjer je študiral pri Py-pinu. Leta 1902 je na Dunaju dosegel doktorat iz filozofije, iz slovenistike. Po promociji je znova šel v Rusiio izpopolnjevat svoje znanje. Pot ga je povedla Varaždin, 23. maja. o. Snoči okrog 8. se je pripetila v bližini Lepoglave strašna avtomobilska nesreča. Avtobus, s katerim so se vračali s svojega majniškega izleta učenci 6. razreda realne gimnazije v Koprivnici, je trčil na nekem prelaza v mešani vlak. Avtobus je popolnoma zdrobilo, dva nčenca sta se ubila, osem jih je hudo, 22 pa lažje ranjenih. na napačno stran in prišel naravnost pod kolesa lokomotive, ki so ga dobesedno prerezale na dvoje. Otroci, ki so bili v zadnjem delu avtobusa, so dobili hude poškodbe. Oni v prednjem delu avtobusa so kt sreči odnesli le manjše poškodbe, vendar pa so vsi preživeli smrtni strah. Od vseh nepoškodovan je ostal edino šofer. Nesrečo so opazili ljudje, ki so bili slučajno v bližini. Hitro so alarmirali kaznilnico v Lepoglavi, odkoder so prihiteli na pomoč kaznilniški pazniki in zdravnik kaznilniške bolnice z vsem bolniškim osob-jem. Ranjence so nemudno prenesli v kaz-nilniško bolnico, kjer so jim prožili prvo pomoč, štiri hudo ranjene so morali takoj operirati. Eden izmed njih, Milan Dolenc, sin-edinec, je med operacijo umrl. Ostale ranjence so še v teku noči prepeljali v varaždinsko bolnico, od koder so f lažje ranjene odpustili domov, težje ranjene pa obdržali v bolnici. O nesreči so bile takoj obveščene obla-; sti. Preiskavo vodita železniška komisija in sodna komisija, šoferja so aretirali. Bfl je že mrak, ko so se izletniki vračali iz Lepoglave proti Koprivnici. V avtobusu je bilo poleg dveh profesorjev in šoferja 6 maturantov, 4 učenci 4 razreda, 18 učencev 6. razreda. V bližini Trakošča-na se križa cesta z železniško progo, ki dela baš na tem mestu ovinek in ni mogoče videti ali je proga prosta ali ne. Snoči je vrhu tega še deževalo, tako da je bila pozornost šoferja v polni meri osredotočena na samo cesto. Ker na tem mestu ni zapornic je šofer očividno mislil, da je cesta prosta in je mirno vozil dalje. šele v zadnjem trenutku je zapazil, da se bliža vlak. Misleč, da bo še ušel nesreči, je z vso brzino pognal vozilo preko proge. Prednji del avtobusa je že prišel preko tračnic, ko se j© lokomotiva z vso silo zaletela v zadnji del avtobusa. Nastal je lom, krik in vik. Lokomotiva je vlekla avtobus še kakih 30 m daleč s seboj in ga nato odrinila na levo stran proere, tako da se je ostanek avtobusa prevrnil na travnik sredi proge. Učenec 6. razreda Albert Kruljac se je hotel rešiti še v zadnjem trenutku in je skočil skozi okno. Na žalost pa je skočil | Kdo je prav za prav kriv nesreče, se še ne 1 da reči. Najstarejši milijonar umrl V starosti 98 let je preminul znani John Rockefeller Newyork, 23. maja. AA. Svetovno znani finančnik John de Rockefeller je umrl v svoji letni rezidenci v Dayronu Bidgeu na Floridi davi ob 4.05. Zadela ga je srčna kap. Umrl je povsem nepričakovano. Vse zadnje mesece se je zelo dobro počutil. Dosegel je redko starost 98 let. John Rockefeller se je rodil 1. 1839 v Rickefordu v newyor3ki državi. V toku svoje nagle in izredno uspešne kariere v ameriški industriji je v Clevelandu ustanovil podjetje Standard Oil Warks, ki se je leta 1872 združilo z družbo s podjetjem Standard Oil Company. Rockefeller spada med najbogatejše ljudi na svetu. V konkurenčni borbi je veljal za brezobzirnega moža. Kljub temu pa je dajal ogromne vsote denarja za znanstvene in humanitarne svr-he. Vseučilišče v Cikagu je prejelo od njega nič manj ko 55 milijonov dolarjev. Leta 1901 je ustanovil znani Rockefellerjev zavod za znanstvena raziskavama. Za časa svetovne vojne je ustanovil znani fond za humanitarne in znanstvene akcije odnosno za materijalno in moralno obnovo sveta po svetovni vojni. Iz tega fonda je prejemalo podpore tudi nekaj slovanskih ustanov. tudi na Finsko, v Nemčijo, v Pariz in na Poljsko. Naposled je bil sprejet v službo kot knjižničar dunajske dvorne biblioteke. Tu se je začelo njegovo obširno znanstveno delo. Na dvorni biblioteki je ostal do osvobojen j a. Pridobil si je med tem tolik sloves, da so ga vabile razne univerze za profesorja ruske in poljske književnosti. Toda on se je najvneteje posvečal študiju slovenske književne zgodovine in je bil med prvimi, ki jim je osvobojena domovina ponudila profesuro na novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani. Tej je potem ostal zvest do svoje smrti. Zdaj je vzgajal že šesti rod svojih učencev. Biti učenec dr. Ivana Prijatelja se je reklo, imeti za učitelja genijalnega mojstra očetovsko ljubeznivega, zna čajnega in plemenitega mentorja! Ni mogoče, da bi v teh skromnih vrsticah, posvečenih njegovemu spominu ob tako nenadnem poročilu o njegovi smrti, mogli dovolj dostojno vrednotiti veliko in obsežno delo dr. Ivana Prijatelja. Dovoljeno naj nam bo, da povzamemo nekatere podatke iz člankov, ki smo jih objavili ob njegovi 601etnici. Z dr. Ivanom Prijateljem smo izgubili utemeljitelja slovenskega eseja in literarnega zgodovinarja velikega formata. Najboljši njegovi eseji — skupno zabeleženih 260 člankov in knjig — so razmetani po raznih knjigah, zbornikih in časopisih. Dr. Prijateljevi eseji o Prešernu, Cankarju, Murnu, njegove velike študije o Stritarju in Aškercu sodijo med najznačilnejše in najpomembnejše primere slovenskega e6eističnega sloga. Slovenci žal še nimamo ožjega izbora dr. Prijateljevih esejev. Za 60-letnico je izšla jubilejna izdaja njegovih »Profilov naših preporo-diteljev« in to je bil šele prvi obrok v odplačevanju moralnega dolga slovenske literature utemeljitelju njene esejistične zvrsti. Dr. Ivan Prijatelj je bil p repo roditelj slovenske književne kritike in zgodovine, ki jo je dvignil na evropsko gladino. Verni tovariš in znanstveni predstavitelj slovenske Moderne je prinesel v svet naših filo-loških in unitarističnih vrednotenj gibčno in profinjeno duSevnost modernega človeka. Prinesel je vidike in vzpodbude sodobne psihologije, ki je tolikanj razširila vidni krog realizma. Njegov slog je bil pesniškL S svojimi Profili, z obsežno studijo o Janka Kersniku, s knjigo v predhodnikih in utemeljiteljih ruskega realizma je dr. Prijatelj pokazal moč svojega ustvarjenja, obvladovanja velikega gradiva. Z dr. Prijateljem je nenavadno močno napredovala kultura znanstvenega jezika in sloga. Velik zgled je dal dr. Prijatelj tudi s svojimi uvodi in komentarji k izdajam slovenskih klasikov v založbi Tiskovne zadruge. Njegove izdaje Jurčiča in Tavčarja niso imele na vsem slovanskem jugu enakih metod in vrednosti uvodnih študij. Nič manjšega pomena niso njegove velike študije iz slovanskih literatur. Marsikaj je pa še ostalo v rokopisu. Tako je tudi njegova zgodovina kritike izšla le kot skripta. Dr. Prijatelj je bil v svoji duši umetnik, — sam je v mlajših letih ustvarjal leposlovno. Njegov ritmični posluh in čut za subtilno vrednost besed pa smo spoznali v njegovih prevodih iz ruščine, od drobnih liričnih pesmic do Puškinovega »Onjegina« in do prevoda Turgenjev-ljeve proze. Mojstrsko nam je tudi prevedel »Revizorja«. Ne samo na ljubljanski univerzi in v znanstvenem svetu Jugoslavije, marveč daleč izven meja slovi ime dr. Ivana Prijatelja. Bil je pravi član Znanstvenega društva za humanistične vede in član slovanskega instituta v Pragi. S filozofskim smehljajem je šel preko slavljenja kakor tudi preko tegob in udarcev, s katerimi mu usoda ni prizanašala, široko razgledani znanstvenik se je zadnja leta obračal od svetnega hrama, vsa njegova ljubezen je bila na njegovih vrtičkih, pri zvesti družici ln hčerki. Pretreseni stojimo danes z njima ob njegovi mrtvaški postelji Izgubili smo dr. Ivana Prijatelja... Ne, samo z zemljo se bo združilo, kar terja zemlja od njega. Toda ime dr. Ivana Prijatelja se bo blestelo med najsvetlejšimi, kar jih je lahko Universitas Alexandrina s ponosom in častjo zapisala na svoj ščit. Delo in duh ostane, dr. Ivan Prijatelj bo večno z nami. Večna slava dr. Ivanu Prijatelju! Dan občnih zborov v Beogradu Beograd, 23. maja. p. Danes je bila v Beogradu cela vrsta občnih zborov. Med drugimi so zborovali knjižničarji. Ljubljano je zastopal dr. Janko Šlebinger. Na zborovanju so razpravljali največ o zanemarjanju te panoge, ki se mora boriti s skoraj nepremagljivimi težkočami. Za predsednika je bil izvoljen dr. Josip Badalič iz Zagreba. Danes je imela svojo letno skupščino tudi Zveza Jč-lig. Zborovanje je vodil dr. Egon Stare. Zborovalci so počastili med drugimi tudi spomin zaslužnih pokojnih delavcev na polju jugoslovensko-češkoslo-vaske vzajemnosti, dr. Milana Srškiča in dr. Ljudevita Pivka. Češkoslovaški poslanik dr. Girsa je čestital k lepim uspehom lig v Jugoslaviji. Za novega predsednika Zveze je bil izvoljen predsednik Narodne skupščine Stevan čirič. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za peH stoletja l »JUTRO« ponedeljska izdaj« 2 Eboeaeliek 2i. ^ 1951. Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana 23. maja. Po sobotni nevihti smo dobili lepo, sončno, precej soparno nedeljo. Izletnikov je šlo mnogo iz Ljubljane, vendar pa je tudi romanje z dežele v mesto bilo zelo obilno in to zaradi običajnega vsakoletnega proščenja na Rakovniku. Policija ni imela mnogo opravka, reševalna postaja tudi ne. V Jakopičevem paviljonu je bila zaključena umetniška razstava. Poslednji dan je imela prav le?p obisk. Lepa nedelja je seveda vplivala na obisk kinematografov. Navzlic temu je bilo zlasti v večernih predstavah precej publike, ki pa se je vračala skrajno nezadovoljna. Na pričetku programa je bilo namreč na platnu citati objave, da odpade žurnal in kulturni film, ker mestni trošarinski urad povsem neupravičeno zahteva za uvožene kulturne filme in žurnale po 300 Din trošarine. Kinematografi se seveda v itak že slabi sezoni niso mogli odločiti, da plačajo to izredno davščino in tako je ostala Ljubljana brez filma o katastrofi Hindenburga in brez slik o kronanju v Londonu. Pri nas bomo res kmalu postali dolga vas — pusta in dolgočasna. Blagodejno delovanje Učiteljske samopomoči Ta za učiteljski stan prevažna ustanova, katera bo prihodnje leto praznovala svoj 401etni obstoj, je imela danes v šoli na Grabnu svoj letni občni zbor. Zbor je vodi že dolgoletni vestni predsednik g. Ivan Kocijančič, uč-'telj v p. v Ljubljani. Po pozdravu se je s toplimi besedami spominjal našega mladega kralja Petra II. Nato je podal' obširnejše poročilo o delovanju ustanove za preteklo poslovno leto, ki nikakor ni zaostajalo za prejšnjimi leti. Vsega prometa je imela učiteljska zadruga lani 3,426.000 Din. Na samih po-smrtninah se je izplačalo nad 421.000 Din. Kaj lepa epora in podpora svojcem ob smrti člana, katerih šteje ustanova nad 2.600. Po pojasnilih predsednika na nekatera ▼prašanja, je bil računski zaključek za 1. 1936 soglasno odobren in je bila na predlog nadzorstva po Andreju Sežunu podana upravi zavoda rasrešnica. Pri spremembi pravil, odnosno predlogih glede povišanja podpornega in starostnega podpornega sklada, se je razvila daljša debata, ki se je pa završila na koncu v polnem skladu na obe strani. Na vrsto je prišla točka, volitev načelstva in nadzorstva. Predtern ps, je povzel besedo predsednik in je z obžalovanjem javil, da dosedanja odbornika v načelstvu g. Eng. Ga.ngl, ki je bil član načelitva od vsega začetka nje ustanovitve in prof. v p. g. Albert Sič nikakor in pod nobenim pogojem ne sprejmeta teh funkcij, največ zaradi rahlega zdravja. Obema se je' predsednik zahvalil v daljšem govoru za dolgotrajno požrtvovalno delo, čemur so vsi navzoči pritrdili. Izvoljeni so bili nato v načelstvo gg.: Ivan Kocijančič, Juraj Režek, Josip Kobal, Ivan Dimnik, Jakob Novak, v nadzorstvo pa; Fran Pristovšek Andrej Sežun in Anton Volavšek. Po obravnavi in razgovoru še nekaterih predlogov in nasvetov je predsednik po oVeurnem zborovanju zaključil občni zbor. Upokojenci so razpravljali o svojih važnih zadevah V dvorani Delavske zbornice so se dopoldne zbrali državni upokojenci iz vse banovine k rednemu občnemu zboru svojega društva, da premerijo uspehe v borbi za izboljšanje svojega gmotnega položaja in si začrtajo smernice za prihodnje dni. Zborovanje je vodil predsednik upravnega sodišča v p. dr. Vrtačnik, na čigar predlog so zborovalci med živahnim odobravanjem sprejeli vdanostne pozdrave Nj. Vel. kralju Petru II., med gosti pa je še posebej pozdravil zastopnika policijske uprave Mi-sleja, predstavnike tiska in zastopnike vna-njih društvenih postojank. Obširno tajniško poročilo je podal ravnatelj zemljiške knjige Spende, ki je navajal, da je v preteklem letu umrlo 63 članov, in občni zbor je na dostojen način počastil njihov spomin. Med najvažnejše akcije, ki jih ima društvo v preteklem letu za sabo. je borba za redno izplačevanje pokojnin. Temu vprašanju, ki globoko posega v življenje slehernega upokojenca, je društvo zmerom posvečalo najskrbnejšo pozornost in je neštetokrat interveniralo na vseh odločujočih mestih, pa tudi v finančnem ministrstvu samem, da je treba odpraviti žalostni, nesocialni red, ki je v tem pogledu vladal od nekdaj. Pred letom dni je Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino predlagalo zagreškemu kot najmočnejšemu banovinskemu društvu, naj bi vse upokojenske organizacije poslale skupno deputacijo k finančnemu ministru in predsedniku vlade, da zaprosi za takoišnjo rešitev te nevzdržne zadeve. Dne 12 oktobra 1936 se je v Zagrebu vršila posebna konferenca. Deputaciji, ki je nato obiskala vse beograjske instance, je finančni minister izjavil, da je vsem finančnim direkcijam že izdal potrebna navodila in jim naročil, da se morajo potruditi za rednejše izplačevanje pokojnin. Hkratu je obljubil, da bo po svojih močeh uvaževal tudi vse druge predloge upokojencev, kolikor mu bodo dopuščala sredstva. Izjavil je tudi da bo skušal poiskati potrebne vire, da bi'se mogle plače in pokojnine povišati za 5% že z novim proračunskim letom 1937-38. Podražitev življenjskih potrebščin, ki je nastopila zadnji čas, je po ministrovem mnenju le kratkega, prehodnega značaja. če pa se bodo povišane cene ustalile, je obljubil pomoč, da uradniki in upo-koienci ne bodo trpeli. Zasluga tega skupnega nastopa je, da upokojenci od novembra dalje redno prejemajo svoje prejemke, a nevarnost, da se spet povrne poprejšnje stanje, še zmerom ni povsem odstranjena. Tako je moralo društvo v januarju in marcu brzojavno intervenirati pri finančnem ministru, da je odredil pravočasno otvoritev kredita, še te-žavnejša pa je zadeva s povišanjem pokojnin. Ministrova napoved, da bo dragi-nia kmalu minila, se na žalost ni uresničila in povišane cene se niso samo ustalile. temveč še vedno rasejo. Tudi vladno e-lasilo ^Samouprava« je proti .koncu prejšnjega meseca priznala. v kako veliki meri raše^o cene živlieniskih potrebščin. Po podatkih. ki so vzeti iz dunavske banovine, a se gotovo ne razlikujejo od razmer v ostalih pokraiinah. navada list, da so od leta 1935. do danes poskočile cene v naslednjem razmeriu pšenica prvovrstne kvalitete od 100—180 d'n za. cent. rž od 90—140 din. iečem od 70—125 din. koruza od 70—100 din. svinjina za 1 ks: žive teže od 4—8 din. g-oveie meso 3—6 odnosno 4—7 din. Povprečno so se sploh vsi kmetiiski pridelki po^raSil; 20—industrijski proizvod' 20_30%. ohipt-c. ^pvlii in drusre potrebščine pa 20—25CNs tem poskoku cen trpi v prvi vrsti uradništvo in delovni sloji vobče, ker so navezani na stalne plače in mezde, ki so že zdavnaj pod življenjskim standardom. Zato je minister Jankovič pred kratkim pač po pravici izjavil da je postalo vprašanje o zvišanju plač akutno. Ko so se leta 1935 znižale plače in pokojnine, se je ta ukrep utemeljeval s tem, da so se cene V3em življenjskim potrebščinam znižale, a prav tisti dan, ko je uredba o znižanju izšla, se je v Beogradu podražil kruli. Narodna skupščina in senat sta dvakrat čutila potrebo, poslancem in senatorjem zvišati dnevnice, a za zvišanje plač in pokojnin gotovo ni prav nič manj tehtnih razlogov. Draginjo pa izzivajo tudi mestne občine s svojo trošarinsko politiko, ki se ji pridružuje še država z zmerom novimi trošarinami in taksami. Mnogo brezupnega dela je dala društvu borba proti kuluku, ki ga pri nas plačujejo samo državni nameščenci in upokojenci. V tej zadevi je odbor interveniral pri ministru za javna dela, za podporo pa je naprosil tudi oba slovenska ministra, a vse prizadevanje je doslej ostalo zaman. Po dolgih križih in težavah je društvo vendarle doseglo, da je z novim občin, pravilnikom o voznih in prevoznih ugodnostih priznan državnim upokojencem in članom njihovih rodbin popust 50% od redne voz-nine 24 krat na leto. Važna pa je še naloga, da se doseže čim kompaktnejše sodelovanje upokojenskih društev iz vseh banovin Na konferenci v Zagrebu je bilo soglasno sklenjeno, naj bi se vodstvo skupnih intencij poverilo zagrebškemu kot najmoč-našemu društvu, kot sosvet pa naj bi mu bili dodeljeni predsedniki ali delegati iz vseh drugih banovin. To zahtevo pa bo mogoče uveljaviti le preko močnih enotnih banovinskih organizacij. Vse ostale banovine so enotno organizirane, le morav-ska in pa Beograd z Zemunom še nimata svojih društev. V naši banovini so državni upokojenci razcepljeni, v primorski banovini pa se je ustanovilo posebno društvo v šibeniku, čeprav obstoji v Splitu agilno ba-novinsko društvo. Treba bo začeti s siste-matičnejšim organizatoričnim delom, če ' naj bi celotno gibanje upokojencev doseglo nekaj več konkretnega uspeha. V kako lepem razmahu je društvo v Ljubljani, najbolj nazorno priča dejstvo, da je od leta 1934. do 1. maja letos poskočilo število članov od 1460 na 2838. V dobrih dveh letih se je torej število članstva skoraj v celoti* podvojilo. O denarnem gospodarstvu je poročal kot blagajnik pisarniški ravnatelj Abram. Iz računskega zaključka povzemamo, da so celotni dohodki društva znašali v lanskem letu nekaj, nad 72.000 din. med izdatki pa so največje postavke stroški za glasilo »Upokojenca« (27.471 din), za tiskovine, pisarniške potrebščine in podobne izdatke (10.352 din), honorarji tajniku in blagajniku (10:200 din), potni stroški funkcionarjev in podpore siromašnim članom (8.737 din) ter najemnina, razsvetljava in kurjava društvene pisarne (6.915). Društvena imovina je do konca leta 1936. narasla na 43.257 din. Na predlog oblastnega inšpektorja finančne kontrole Kovača, ki je poročal v imenu nadzorstva, je skupščina soglasno odobrila absolutorij dosedanji upravi, nato pa so se izvršile nadomestne volitve 6 novih odbornikov. Pri razpravi o samostojnih predlogih je bilo po kratki, živahni debati sklenjeno, da se ustanovi poseben posmrtninski sklad za člane, v katerega bodo za vsak smrtni primer plačevali upokojenci po 2 odnosno 3 din. V zvezi z izpremembo pravil se je društvo prekrstilo v Društvo državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino, s čimer se njegovo delovno področje razširja na vse najvažnejše panoge javnih upokojencev. Na koncu je skupščina sklenila izreči iskreno zahvalo narodnemu poslancu dr. Riku Fuxu in senatorju Ivanu Hribarju, ker sta se z vnemo zavzemala za pravice upokojencev v narodnem predstavništvu. Boleči vozli v sklepih so znaki protina (gihta). Zahtevajte od Piščan-biroja, Beograd II, Maršala Pilsud-skog 22, ali pa od Pieštanyinformator, Zagreb, Strossmayerov trg l/H. kat, brezplačno brošuro „Zakaj kopališče Pieštany". čitali boste v njej o izločujočem učinkovanju blatnih kopeli v Pieštanyju (češkoslovaška) in istočasno o dieti. Kopališče Pieštany prinaša ozdravljenje! V zračnem prometu 70% popust na povratku Nedelja v Mariboru Maribor, 23. maja. V gledališču premiera. Ob velikem zanimanju kulturnega Maribora je bila v soboto zvečer premiera čapkove »Befle bolezni«, žela je toplo priznanje številnega občinstva, ki je častno zasedlo mariborski Talijin hram. Sodeč po prodornem uspehu bo ta ? drama human i -tete« tudi v Mariboru polnila gledališče. Sodeloval je ves mariborski ansambl. Ogromno zanimanje nacionalnega sokol-skega Maribora je bilo za. današnji popoldanski veliki sokolski nastop v št. Ilju. Zavedni Mariborčani so že dopoldne odšh v št. IIj. nabito polna sta bila tudi popoldanska vlaka. Po velikih pripravah in velikem odzivu obmejnega Maribora je mogoče današnje so-kolsko slavje uvrstiti med največje manifestacije obmejnega Sokolstva. Parlament naših vzgojiteljev. Vsakoletni redni občni zbor Pedagoške centrale je nudiil krasno sliko marljivega, intenzivnega, pedagoško prizadevnega delovanja. Poročila na današnjem zboru pod vodstvom zaslužnega predsednika prof. šiliha so pričala o velikem podrobnem delu, ki ga je na svojem področju izvršila Pedagoška centrala. Poučni izlet na češkoslovaško, organizacija lepo uspelega Pedagoškega tedna, intenzivna priprava za izdajanje mesečnika »Roditeljski list«, lepo množeča se centralna strokovna knjižnica, vse te in druge postavke dajejo tej pomembni instituciji najlepSe priznanje, ki je našlo svojega izraza tudi v zaupanju članstva do sedanjega vodvtva, ki mu je bilo poverjeno, da tudi nadalje vodi to važno kulturno vzgojno institucijo. V Okviru današnjega občnega zbora so se obrav-tala tudi številna stirokovno vzgojna in Bijaštvo spoznava domovino Javnost in starši so često premalo poučeni o dijaških društvih in ne znajo ceniti njihovega dela in namena. Zato nekaj besedi o najstarejšem dijaškem društvu. Ferijalnemu Savezu. Cilj Ferijalnega Saveza je, da vzbuja di-jaštvu veselje do potovanja in ga z raznimi sredstvi tudi omogoča. Morda bo ta ali oni vprašal, zakaj tako pospeševanje potovanj. Temu odgovarjam z besedami Nenadoviča: »Potovanje je naj večja in najlepša šola. Ko človek potuje, je treba, da se zadrži pri vsem onem, kar mu je novo, neznano ali nenavadno.« In res ga ni športa — če smemo potovanje imenovati šport — ki bi združil toliko zdravega s koristnim, človek si istočasno krepi zdravje in se izobrazuje. Kraje, ki si jih prehodil, a;i si se mimo njih vsaj vozil. si mnogo bolje zapomniš in jih spoznal. kakor če bi o njih poslušal kopico predavanj v šoli. čim pride človek v drug kraj. naleti na mnoge zanimivosti, na ljudi. ki se v mnogočem razlikujejo od onih. ki jih je dotlej poznal, spozna razlike v verstvu, v kulturi/seznani se tu s tem tam z drugim narodnim običajem z raznimi narodnimi pesmimi, vražami, pregovori, skratka nudi se mu najlepša prilika za nabiranje narodnega blaga In čim večja je inteligenca potujočega človeka, tem večjo korist mu bo nudilo potovanje. Za dijaka ima občevanje s kmetom poleg naštetih še posebno korist, ki jo prav dobro poznajo modemi narodi. Odtod izvirajo namreč tkzv. dijaške delavske šole, ki so druerod že močno razširjene, a se pojavljajo že tudi pri nas. Kajti, dijaki bodoči voditelji naroda ki se družijo s kmetom 1n ki delajo vzporedno z njim vsa kmečka dela, imajo priliko, da kmeta dobro spoznajo, da se seznanijo z njegovimi vrlinami in < napakami, z njegovim življenjem in težavami, ki ga tarejo in ki bi se morda s pametno uredbo dale odpraviti. In to medsebojno zbližanje kmeta in dijaka bo zapustilo pri obeh dobre posledice. Da, potovanja so najboljša šola in prav ima Lamartine ko pravi, da se je treba učiti in spoznavati veke v zgodovini, ljudi na potovanju in Boga v prirodi. Svet je samo velika knjiga, v kateri z vsakim korakom obrnemo en list. Kaj torej ve oni, ki je prečital samo eno stran! In propagando potovanj si je stavil Ferijalni Savez kot bistveno točko v svoj program. Pri državnih oblast:h in tudi pri nekaterih društvih je naletel na razumevanje in tako lahko nudi danes svojim članom mnoge ugodnosti. Vsak član ima polovično vožnjo na železnicah od 1. junija do 30. septembra, t. j. štiri mesece. V istem času ima prav tako za polovico znižano vožnjo na parnikih Jadranske, Dubrovačke, Zetske in Državne rečne plovidbe. Tudi nekatera avtobusna podjetja dajejo Članom Ferijalnega Saveza znatne popuste. Toda slabo bi vršilo svoje delo društvo, ako bi skrbelo le za ugodnosti svojih članov na prometnih sredstvih. Res, je, da je s tem omogočen dijaku dostop v kraje, ki bi iih sicer nikdar ne videl, toda pri dijaških potovanjih so mišljena zlasti poto-vania »per pedes apostolorum« in pa potovanja s kolesi. Naloga Ferijalnega Saveza je torei da skrbi za cenena in številna zavetišča Ta problem je bil rešen pri predvojni Počitniški zvezi tako. da je dobil član. ki je oh'skal svojega tovariša, hrano in prenočišče pri niem zastonj, sam pa je obvezan da da isto tovarišu, ki prlrle k njemu na dom. Ta ureditev prenočišč, tkzv. dobrotvor- stvo, se je obdržalo tudi v Ferijalnem Savezu; gotovo je to način, ki najbolj seznani posamezne člane, ki torej pospešuje prijateljstvo in čut medsebojne pomoči. Toda število dobrotvorov je vsako leto padalo — člani so plačali rajši ekvivalent — ti dobrotvori so bili često po brezpomembnih vaseh, medtem ko v važnih krajih nisi mogel dobiti prenočišča in zato je bilo treba izvršiti reorganizacijo zavetišč. Danes so v vseh večjih krajih države ves čas počitnic odprta stalna zavetišča, ki imajo 5—10 ali tudi več postelj. Preteklo leto je bilo organiziranih v vsej državi 79 zavetišč, od teh v dravski banovini 12 s skupno 2000 posteljami. Mnogo teh zavetišč je v turistično zelo obiskanih središčih, npr. Bled, Maribor, Ljubljana. Plitvička jezera, Split. Dubrovnik. Zagreb. Beograd. Zato je poset zlasti v teh krajih zelo velik. Z uvedbo stalnih zavetišč je vsakemu dijaku omogočeno, da si ogleda vse pomembnejše kraje naše lepe Jugoslavije in jo tako dobro spozna. Omenim naj še, da se število zavetišč še vsako leto veča. Kjer je zavetišče, dobi potujoči ferija-lec za nekaj dinarjev tudi toplo tečno hrano. Savska oblast je šla v tem pogledu še dalje: potujočim dijakom nudi v svojih zavetiščih hrano en dan zastonj. Kakšno skrb posveča Ferijalni Savez prehrani dijaštva, kaže dejstvo, da votira vsako leto samo za prehrano 100.000 din! V programu Ferijalnega Saveza je tudi gojitev turistike.-Naša planinska društva, ki z velikim trudom in nesebičnostjo vrše turistično propagando v državi, so pravilno ocenila značaj Ferijalnega Saveza in njegova prizadevanja za Širjenje turizma t.er so dale članom Ferijalnega Saveza Iste ugodnosti, kakor svojim lastnim članom. Kdor le kdaj hodil po naših lepih planinah ve. koliko človek prihrani s temi popusti. Ugodnosti ferijalcem dajejo naslednja turistična in planinska društva: Slovensko organizacijska vprašanja, katerih realizacija bo še povečala ugled mariborske PC. Odložena otroka. Mnogo sočutja sta zbudila v Mariboru 61etna Nada in 51etni Milan, ki so ju našli v veži banovinskega Dečjega doma. Njuna usoda se je pojasnila ob pismu, ki so ga našli pri njih in v katerem opisuje njima mati svoje življenjsko gorje, proseč bansko upravo, da sprejme otroka v De-čji dom, saj je sama že preko 8 mesecev brez vsakega zaslužka. V pismu pravi mati. da bo prišla pogledat, če so ju vzeli pod streho, sicer bo oba otroka spet vzela s seboj in pojde z njima vred v Dravo. Odložena otroka sta bila sprejeta v Mladinski dom, za materjo pa poizvedujejo. Manifestacija pred doma-dr. Valentina Rožiča čijo Litija, 22. majnika Vse te dni smo imeli prav lepo, solnčno bolj poletno kakor pomladansko vreme. Zemlji je že primanjkovalo moče in so se na mnogih krajih prikazale razpoke. Rast ni šla zaradi pomanjkanja vlage nikamor naprej, v suho zemljo pa mnogi kmetje še niso spravili semenja in sadik, ki bi j^h sicer že zdavnaj morali. Včeraj, v soboto popoldne pa se je nenadoma pripravilo k nevihti. Nebo se je pooblačilo okrog 15. ure popoldne, nato se je vsul gost dež. Med bliskom in gromom pa se je kmalu ueula toča. debela kakor lešniki. Z vso silo je tolkla skoro četrt ure. Ponekod se je je nabralo za prst do dva na debelo. Zaradi toče se je tudi ozračje hipoma shla-dilo. Deževalo je nato še ves večer in tudi ponoči. Zanimivo pa je, da je ostal barometer na svoji običajni višini in res, še včeraj je grozilo, da bo današnja nedflja skvarjena za vsak izlet, zlasti so bili obupani oni, ki so se namenih na domorodno slavlje k Sv. Trojici odkrivat spominsko pleščo, pokojnemu zasavskemu rodoljubu in prosvetnemu delavcu dr. Valentinu Rožiču; davi je pa pozdravilo dolino vedro prečiščeno pomladno jutro. Na goro k Sv. Trojici, ki je bila vsa v jugoslovanskih zastavah, eo se jeH zgrinjati od vseh strani domačini in tujci- Prihajali so v gručah ali posamič iz Moravč, litije, Zagorja, Domžal, Ljubljane in od drugod. Med množico si opazil zlasti mnogo učiteljstva. Iz Motsvč je pripeljal starosta Sokola br. Toman petdesetčlansko družino. Ob 10. je bila Slovesna maša, ki jo je bral domači župnik ob asistenci moravške-ga dokana Hafnerja. Po maši, okrog 11.15 je šel dolg sprevod vaščanov in šolske mla dine s šolsko zastavo od cerkve navzdol k Rožičevi rojstni hiši v Viševku, ki je bila vsa v zastavah in okrašena s poljskim cvetjem in zelenjem. Topiči so pokali, v zvoniku so pa vaški fantje pritrkavali z vsemi zvonovi. Razpoloženje je bilo re3 praznično. Na severni strani lesene Hše je bila pritrjena spominska plošča, pekrita začasno z državno trobojnico, nad njo slika kralja Petra II., pred njo je pa bil postavljen govorniški oder. V imenu pripravljalnega odbora je ctvo-ri.1 slavncst domači šolski upravitelj Le-štan. Ocenil je zasluge dr. Rožiča za domači kraj. Dva učenca, deček in deklica sta se nato poklonila v imenu šolske mladine spominu dobrotnika z lepima pesmicama in krasnim vencem. V imenu Ljubljane je govoril podžupan dr. Ravnihar, v imenu koroških Slovencev drž. tožilec dr. Fellaher. v imenu profesorskega. zbora Srednje Tehniške šole ravnatelj Reisner, v imenu dijakov omenjene šole in Jadranske straže diplom, tehnik Bril-li. Za učiteljstvo in za Ciril Metodovo družbo je govoril učitelj Napokoj, za So-kolstvo pa šolski upravitelj v p. Toman. V globoko občutenem govoru se je spomnil svojega prijatelja tudi moravški dekan Hafner, ki je poudaril, da ^ljubezen je življenje, sovraštvo je — smrt!«. A dr. Rožič ni poznal sovraštva, ker ga je bila zgolj ljubezen. Odkritje spominske plošče z reliefno sliko drja Rožiča, lepdm delom našega a kad. kipar ja N. Pirnata se je na ta način pretvorilo v ljudsko manifestacijo za veliko, močno Jugoslavijo ped žezlom Karadjordje-vičev. čiščenje samostanov v Nemčiji Imenovana je bila posebna škofovska preiskovalna komisija, ki naj očisti duhovščino nemorale Berlin, 23. maja. r. V nemških krogih je zbudilo veliko senzacijo, da je z odobravanjem Vatikana nemški episkopat sklenil postaviti posebno škofovsko komisijo, ki bo izvršila revizijo samostanskega življenja v Nemčiji. Na čelu te komisije je berlinski katoliški nadškof Preising, pripadata pa ji še dva druga nemška škofa in večje število preiskovalnih komisarjev. Ta komisija se v nemški javnosti smatra za dokaz, da se sedaj tudi s cerkvene strani priznavajo težke obdolžitve, ki so se pojavile v znanih procesih proti raznim duhovnikom zaradi nemoralnega življenja, da želi sedaj tudi katoliška cerkev očistiti samostane. Duhovniki in redovniki, ki bodo spoznani za krive, bodo izključeni iz svojih redov, odnosno bodo izgubili duhovniški položaj. V nemških političnih krogih se poudarja, da se je nemški episkopat odločil za strožje ukrepe šele sedaj, ko so kazenski procesi pokazali nemogoče stanje ni cd nemško duhovščino, akoravno so že leta sem bile znane razmere v mnogih samostanih. Škofijska komisija za preganjanje nemorale iz katoliških samostanov bo pričela takoj poslovati. Kaj pravi dr. Eckener o vzrokih katastrofe »Hindenburga« Po njegovem mnenju je nesrečo zakrivila strela Lakehurst, 23. maja. A A. Preiskovalna komisija, ki še vedno ni dognala vzroke »Hindenburgove« katastrofe, je včeraj zaslišala dr. Eckenerja. Slavni zrakoplovec ie izrazil svoje prepričanje, da je morala katastrofo povzročiti strela, če je nastal v zadnjem delu zrakoplova še kak doslej nepojasnjen pojav, je dejal, spričo katerega je nastala v pregradi plinskih pre-delkov odprtina, skozi katero je morala eksplczija nujno nastati spričo električne iskre izven zrakoplova. Ta iskra pa ni mogla priti od nikoder drugod, kakor iz oblakov. Znano je, da je bela prav tedaj, ko se je nesreča, zgodila, huda nevihta. Električni naboj zraka je moral biti nedvoumno jačji od naboja na zunanjem omotu zrakoplova. Na vprašanje, kaj misli o možnosti sabotaže, je dr. Eckener skomignil z rameni in dejal: Tu ni nika-kega sledu, na. katerega bi se lahko opirala taka domneva. Zaradi tega smatram, da se lahko govori o sabotaži le kot neki teoretteni možnosti. Komunisti napadli kongres francoskih populistov v Saint Denisu Prišlo je do hudih incidentov — Še le včeraj opoldne je policija napravila red Pariz, 23. maja. AA. V Saint Denisu se je pričel snoči prvi kongres zveze francoske mladine, ki pripada francoski populi-stični stranki. Na kongres so prišli tudi komunisti, ki so seveda takoj izzvali hude incidente. Komunisti so ogorčeno demonstrirali posebno proti saintdeniškemu županu in poslancu Jeacku Doriu. Policija je morala nemudoma intervenirati. Več komunistov jc bilo aretiranih. Po prvih demonstracijah je prišlo tudi do hudih spo- planinsko društvo, ki ima 52 postojank v slovenskih planinah, Hrvatsko planinsko društvo v svojih 27 domovih, društvo Fru-ška gora. društvo planinara za Bosno in Hercegovino, društvo Prijatelj prirode v Sarajevu. Kosmos v Sarajevu, Jug v Skop-lju in Srbsko turistično in planinsko društvo v Beogradu. Zadnja med ugodnostmi Ferijalnega Saveza pa tudi niso njegove kolonije. Ferijalni Savez je prva ustanova, ki je pričela z organizacijo letovališč v naši državi. Prva kolonija je bila organizirana že leta 1921 ob izviru Prače v Bosni in od tedaj dalje posveča društvo veliko pažnjo temu problemu, ter organizira vsako leto nekaj kolonij, deloma ob morju, deloma na čistem gorskem zraku. S tem vrši koristno soci-a lno-higijensko delo, kajti v teh kolonijah si krepi zdravje mladina, ki mora živeti skoraj vse leto v nezdravem, slabem zraku. Treba je le brati zanimive opise teh letovanj, ki so jih napisali dijaki in človek se prepriča o priljubljenosti ferijalnih kolonij. V preteklih počitnicah je bilo organiziranih 5 kolonij in sicer v Lescah pri Bledu, v Mi-jačici v Bosni, v Milni na Braču. v Sv. Stevanu pri Budvi in v Bolu na Braču. Ta letovišča morejo sprejeti do 1000 udeležencev. Ferijalni Savez je pokrenil v zadnjem času tudi akcijo za zbližanje svojih članov z mladino drugih držav. Zbližanje se lahko vrši s potovanji mladine ene države po dni gi ali pa z izmenjavami. T6 pa se laho vrše ali v kolonijah ali pa v posameznih družinah. Mladini je tako medsebojno zbližanje zelo koristno v mnogih ozirih: priuči se jeziku države po kateri potuje, spozna razmere in življenje v tujih državah in te svoje izkušnje kasneje s pridom porabi. Delo za zbližanje mladine nage države z mladino drugih držav ki se ga je ravno v zadnjem času lotil Ferijalni Savez, je sicer komaj začeto, vendar pa je obrodilo že ne- padov. Več ljudi je bilo resno poškodovanih. Pred občinsko hišo, kjer se je vršil kongres, se je bilo do 23. ure zvečer zbralo preko tisoč demonstrantov. Ta čas se jc odprlo neko okno v prvem nadstropju občinskega doma in skozenj je skočil v gnečo ljudi neki človek. Pri tem se jc sam močno pobil, dve osebi pa sta bili hudo poikodovani. Mir je policija vzpostavila šele opoldne. kaj ugodnih rezultatov zlasti z Nemčijo in češkoslovaško. številne so torej ugodnosti Ferijalnega Saveza, ki sem jih naštel, ki pa še vedno niso vse. Kajti marljivosti članov in odborov na posameznih šolah je prepuščeno, da pokažejo bodisi v kulturnem bodisi v športnem pogledu svojo iniciativnost. Za primer naj navedem le smučarske sekcije, ki so bile ustanovljene komaj pred nekaj meseci pri dravski oblasti Ferijalnega Saveza in ki so v kratkem času dosegle res lepe uspehe. Pravico do teh mnogoštevilnih ugodnosti Ferijalnega Saveza dobi član, ko poravna letno članarino 35 din. Spričo velikih ugodnosti, ki jih daje društvo, ta znesek gotovo ni prevelik, kajti že n pr. z eno daljšo vožnjo ali z nekajdnevnim bivanjem v gorah je ta znesek prihranjen. Sedaj še besedo o organizaciji Ferijalnega Saveza. Na vseh fakultetah, skoraj na vseh srednjih šolah in na nekaterih strokovnih šolah v državi so organizirane temeljne Staniče Ferijalnega Saveza, podružnice. Naloga teh je, da skrbe za propagando na oni šoli, da pobirajo članarine in pokažejo svojo aktivnost v prirejanju ekskurzij, predavanj, iger, akademij, oziroma, da se udejstvujejo v kaki drugi panogi. Podružnice ene banovine so podrejene oblasti, ki so torej teritorijalno zaokrožene enote. Oblast ima nalogo, da skrbi za red na podružnicah, pregleduje njihovo denarno poslovanje in jim daje smernice pri njihovem delu. Poleg desetih teritorijalnih oblasti so še tri akademske: v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Vseh 13 oblasti pa je podrejenih centrali Ferijalnega Saveza v Beogradu. Ta daje smernice vsemu ferijalnemu delu, skr bj za stike s prosvetnim ministrstvom, kateremu je Ferijalni Savez neposredno podrejen, izdaja list »Ferijalec«, skrbi za propagandne letake in prijavnice. Vsako leto »JUTRO« potmfeti** M* Jm^mmrn/isf 3 mumm "BsttsSi&M&r -X. SL DdK Slepa $maga ~ a odCoctive Ljubljana je včeraj obračunala s Concordijo pa mora za obstanek v ligi vendarle dobiti Se eno točko Čudno se je zasukalo letošnje tekmovanje v ligi zaradi tega, ker njegove zaključne faze niso zanimive za klube na vrhu, ampak le še za klube na koncu tabele. Današnja nedelja je imela izmed petih tekem na sporedu kar štiri take, ki so se razen beograjske med Bskom in osiješko Slavijo končale več ali manj drugače kot bi se dalo količkaj sigurno računati v naprej. V Ljubljani je morala Concordia po pravici pustiti obe točki; rezultat je celo precej skromen za polet, s katerim se je Ljubljana že v prvem polčasu vrgla na nasprotnika in v katerem je zaigrala precej »stoodstotnih« pozicij.Vse-kakor pa po zadnjih Concordijinih nastopih ni nihče »na glas« računal, da bo ta stvar potekla tako gladko in s tako čednim rezultatom. V Zagrebu sta se dajala Hajduk in Hašk in se razšla brez gola s po eno točko 2a vsakega. Hašku bo prišlo krvavo prav, Hajduk pa ž njo tudi lahko malo gleda na tretje mesto v tabeli, tembolj ker je Jugoslavija odigrala vse tekme in bo morala prihodnjo nedeljo držati križem roke, ko si bodo ostali še enkrat prištevali točke in šele potem dokončno zavzeli svoja mesta. V Beogradu je Bask čudovito visoko obračunal z Jugoslavijo, ki je najbrže tudi topot — morda za ceno tretjega mesta v tabeli — morala — ali pa tudi ne natanko tako —- odstopiti obe točki. Bask je ž njima preskočil dve me- j sti in se zdaj že smeje bodočim dogod- kom. BSK je solidno in nesporno zabil osiješki Slavi ji 4 gole in jo pustil kot najresnejšega kandidata za izpad iz lige na 10. mestu v tablici. Najmanj važen nastop je imel novi državni prvak Gradjanski v Sarajevu, ki je tudi pustil tamkaj obe točki. Šel je na to tekmo brez skrbi in z rezervami in kljub temu ni izgubil ničesar. Na vrhu je že vse jasno! Kljub lepi zmagi, ki jo je danes — žal že zelo pozno — zabeležila Ljubljana, je situacija zanjo še vedno nerazčiščena. Res je, da se je zdaj povzpela na predzadnje mesto, toda prava odločitev je zanjo odvisna vendarle še popolnoma od dogodkov prihodnje nedelje. Spored bo obsegal še naslednje štiri tekme: V Ljubljani: Ljubljana : Slavija (S), v Beogradu: Bask : BSK, v Zagrebu: Hašk : Slavija (O) in Gradjanski : Hajduk. Tekmi v Ljubljani in Zagrebu (za osj. Slavijo) bosta pomenili za enega izmed najšibkejših — pogreb. Tabela pa bo do prihodnje nedelje naslednja: 17 12 17 10 18 9 1. Gradjanski 17 12 3 2 2. BSK 17 10 1 6 3. Jugoslavija 18 9 3 6 4. Hajduk 17 9 2 6 5. Slavija (S) 17 7 3 7 6. Bask 17 6 2 9 7. Hašk 17 4 6 7 8. Concordia 18 4 5 9 9. Ljubljana 17 5 3 9 10. Slavija (O) 17 5 2 10 49:15 27 47:21 21 39:28 21 38:18 20 35:36 17 34:39 14 21:39 14 26:48 13 17:39 13 23:46 12 Ljubljana:Concordia 3:0 (1:0) Bilo j« precej razburjenja, temu primerno tudi nervoze. Saj pa res rti biLa ta bitka. tako vsakdanja reč. To in ono se je govorilo o zagrebškem reaultatu minule nedelje, in seveda niso šle take govorice v prilog pomirjenju živcev. Kljub vsem dogodkom zadnjih časov, v prvi vrsti seveda kljub poraznim rezultatom se je le nabralo na igrišču toliko ljudi, kot bi jih bil ie malokdo pričakoval: okoli 2000 jih je rrilo; toda blagajna tega blagoslova ni : oliko občutila, marsikatera stotina ljudi ja vztrajala do polčasa pred ograjo, da je ;x)tem pasirala vhod bre«z običajnega obola. Kaj se hoče, visok datum, pa griža v žepih! Po predtekmi, v kateri je naraščaj Ljubljane z lepo igro visoko porazil naraščaj celjskih Atletikov (rezultat je bil 8 : 1), »o nastopn akterji: Ljubljana: Logar, šiška. Bortoncelj X; Slapar, Pupo. Boncelj; Janežič, Lah, Ber-toncelj II., Grintal, Has»l. Concordia: Puhar; Beloševič I, Beloševič U; Popiši!, Jazbec, Vučilovski; Vidmar, Valjarevič, Obreš, Erbel, Lolič. Sodnik g. Mattea Francesco iz Turina. Igralo se je tako na 5 : 0 za Ljubljano. Ce bi le bilo nekaj več reda v teku prv?ga polčasa na levi strani napada, bi bili šli v polčas z vsaj tremi goli. Za ostalo bi bilo časa dovolj v drugih 45 minutah. Igra je bila seveda tipično prvenstvena s primesjo obupne borbe za »biti ali ne biti«. Temu primeren je bil tudi stil. Pa je le, kljub vsem tem atributom, ostala v mejah dovoljenega, kar priča o športni disciplini igralcev, ki se rrso dali zavesti od trenot-ka. Deloma gre taka igra v scdnikovc zaslugo, led je, kot tujec, imel absolutno avtoriteto na terenu. Ljubljana je zaigrala na zmago. Od pr-vega do poslednjega diha so vsi delali, > garal i 4, igrali. Po požrtvovalnosti je bil pač vsak igralec povsem na svojem mestu. Ne toliko po učinku svoje pridnosti. Najboljši del je imelo moštvo v svojem ozadju. Obramba kaže, da se je po zadnjih napadih krize konsolidirala. šiška je nemara vnesel vanjo več sigurnosti, Stanko se od svojega, padca v formi vidno popravlja; za tem zidom ima Logar lažje tre-notke m opravlja svoj posel aopet odlično kot nekdaj. Imel je dve tri žoge, od katerih je bfla ena prava bomba, ali jo je sigurno držal ki požel zaslužen aplavz. Branilca pa nista zlepa pustila napada do sape. Stanko se je v svoji vihravosti nekoliko vnesel in zanesljivo odbija v vsakem položaju, a Šiška se uveljavlja s prevdarno taktiko m ruši vte do kraja. Po svojem učinku je ljubljanska obramba odtehtata. Coneordijmo, ki tudi ni bala najslabša! Opaža se viden napredek tudi ▼ srednji vrsti. Pupo bo menda — malo po-7.no — le našel svojo staro formo; tokrat je bjl odločno boljš; eenterbaB n« terenu, dasi tudi Jazbec nj na odmet Slapar se na svojem norem mestu uveljavlja čedalje bolj. Je sigurnega očesa glede starta, požrtvovalen do skrajnosti, v igri koristen i za obrambo i za napad. Svojega Loljča je poveem onemogoči!. Na terenu je bil med najboljšimi, če ne najboljši Boneelj je bjd defenzivno izreden, zla^t; v prvem polčasu, ko je par-terat dožjvel aplavz ob odprti seenj. V celoti je srednja vrsta vodila pred nasprotnikovo in odločilno vplivala na, rezultat. Napad je ostal v vlogi nebogljenčka. Nikakor nj mogoče postaviti napadalne peto-rice ki b; zaigrala res odločno jn izkoristila vsaj del onega, kar bi bilo v danih prilikah možno ir.korist.iti. V prvem polčasu se je dokaj obapna pokarala leva stran napada. Grintal je vsako žogo Bgiibjl slaho je dajal na krilo in v sredo, pred golom pa .je vsaj eno stvar straho?jto upropasiil. A Hass! mu je verno drugoval: skoro Koline stvari ni utegnil izvesti. Žeto prodorna pa je bila desna stran napada in odondod je prihajala marsikatera bridka minuta za Ooncordijino obranil**. Pepček je po svojih močeh inodro vodil napad, poskušal je 6 kombinacijami v trojk;, pa tudi k rji ni po-zafoil. Po odmoru so ee atvari deloma spremenile. Poboljšala sta se odločno oba napada.?*^ na levi strani, desna pa je malo popu^Ia. Vsem v vsem; napad je mbjl dva cista gola. enega ptipravji. dočim ni mogel tudi izda >Popis«r, kjer so navedene vse ugodnosti, ki jih daje društvo s seznamom vseh zavetišč in kolonij in razni propagandni članki. Ta Popis dobi vsak feri-ja'.ec ob koncu leta. Naj vam podam še nekaj podatkov o gibanju članstva. O tem je prav zanimiva statistika zadnjih desetih let. Leta 1926 do 192T je bilo vpisanih 7.800 Članov, to število pa je stalno raslo in doseglo svoj maksimum v šolskem letu 1930 1931, ko je znašalo skupaj 21.000 članov. Gospodarska kriza je udarila tudi Ferijalni Savez in je število članstva v naslednjih letih nekoliko padlo. Zdaj pa spet rase in je znašalo lansko leto 19.130 članov. Vsekakor je to lepo število a želja vseh pripadnikov in delavcev Ferijalnega Saveza je, da bi se še dvignile. Kajti le številčno močna organizacija lahko daje svojim članom velike ugodnosti. Ferijalni Savez skrbi tudi za osnovanje vse leto odprtih zavetišč v najvažnejših krajih in je tudi v tem pogledu že deloma uspel. Društvo ima danes svoje domove v Beogradu, Splitu in Sv. Stevanu pri Budvi in v Mijačici v Bosni. Osnovani pa so tudi fondi za zgraditev domov v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Dubrovniku. Poudariti je treba, da je vse, kar Ferijalni Savez ima, bilo pridobljeno z delom lastnih članov, brez kakršnekoli subvencije. Vsaka organizacija, ki hoče. da se njene ideje širijo in da je v stalnem stiku s članstvom, mora imeti dobro propagando, časopis torej. Centrala Ferijalnega Saveza izdaja sedaj že deseto leto »Ferijalca« mesečnik. ki obvešča člane in prijatelje pokreta o vsem, kar se v organizaciji godi in ki obenem širi propagando za potovanja. Članke pišejo pretežno dijaki, ki popisujejo zanimivosti svojih izletov in lepote, ki s° jih videli na potovanjih. Ferijalec je edini list, ki pride na vse šole v državi in, ki prinaša opise vseh krajev. Predhodnik >Ferijalca« j« bila >Naša Domovina«, ki j« izhajala v Beogradu, Sarajevu in Zagrebu; v prvih Jetih društva pa je prinašala vesti »Naša Otadžbina«, ki je izhajala v Sremskih Karlovcih. Op;sai sem na kratko nastanek in cilje Ferijalnega Saveza ugodnosti, ki jih daje društvo, njegovo organizacijo in propagando. V osemnajstih letih svojega obstoja je pokazal Ferijalni Savez, da je dorasel svoji nalogi in se je z nesebičnim delom svojih članov povzpel na mesto najsolidnejše dijaške organizacije. S tem bi bil moj program izčrpan. Ob koncu naj izrazim le še željo, da bi tako koristno organizacijo država še bolj podpirali, kakor doslej. Ako se le malo razgledamo po drugih državah, vidimo, da uživajo siične organizacije veliko materijelno in moralno podporo države. Kajti te države se v polni meri zavedajo, kako koristne so take dijaške organizacije bodisi v državnem in narodnem oziru, bodisi za vsakega posameznika. V tem naj bo za vzgled Nemčija. Saj je tu 7. državno podporo in z ra-zun.evanjem iavnosti zraslo število oskr-bovališč od 17 v letu 1911 na 2000 s 6 milijoni prenočišč v letu 1933. Tudi naša država naj bi posvečala potovanju mladine več pažnie. kakor doslej. Brer dvoma bi bil storjen veliki korak nanrej, ako bi dovolila namesto sedanje polovične vožnje četrtinsko ali vsaj tretjfn-*ke. To orav eotovo ne bi posebno obremenilo državnega proračuna, oač na bi bila ta ugodnost neprecenliiveg* pomena za diiaštvo ki je po veliki večini revno in ki bi dobilo tako mnogo večjo možnost potovanj. Dijaki, potujte, spoznavajte ljudi, ki žive na tej zemlii in vzljubili boste svojo »rudo nr.stal' boste njeni propagatorji in jo znali po potrebi tudi braniti! Dr. M. Concordijin napad potresi n*i enkrat mreže. Kljub vsemu temu 1*1 sta lila oba botnejča dela svojih moštev. Zagrebški zeleiti «> Prišli v Ljubljano R svežo /snago 4:2 proti Jugoslaviji jn bi si bjij z vsaj eno piko rešili kožo. Tako ostanejo •le vedno na tehtnici usode kj jim jo bodo sedaj drugi krojrli. Po nekdanji slavi je bil nevaren Valjarevič. Tega so v obrambi Ljubljane dobro držali in ga onemogočili. Krili sta vzela na muho oba stranska krilca Ljubljane in ju tudi postavila na hladno. S tem je bil že ves napad skoroda izločen. Ko so imeli že dva zgoditka v mreži in je Ljubljana v svojem pritisku popustila, se je šele pokazal ta napad in je kakih deset minut v polju pokombiniral ter prihajal tja do obrambe. Toda velikih umetnij ni pokazala ta petorica. saj je na pr. Vidmar zgrešil pač stoodstotno priliko, ko je bil, ob stanju 0 : 0, sam pred Logarjem! V Concondijini srednji vrsti je bil najboljši Pospišil na desnem krilcu in je morda tei okolnosti pripisati slabotnejšo igro levega dela ljubljanskega napada. Precej pod običajno formo je bil Jazbec, ki se je uveljavil šele proti koncu igre, mnogo pre-pozmo, in ko je Ljubljana že igro zaprla. Vučilovsiki je bil sicer priden, ali Janežič mu je često uspešno uhajal. Ta del moštva svoji nalogi ni bil kos in jc prepustil bitko v nasprotnikovo korist. Neprimerno boljša je bila obramba. Brata Beloševiča sta nenehoma razdirala, predvsem se jc odlikoval s krepkim, že skoro robatim startom starejši na desni strani. Ni ga po krivici postavil savezni kapetan v drugo nacionalno garnituro. S Pu-harjem. ki je na momente čudovito odbijal, jc bila trojica trd oreh za ljubljanski napad, in če bi bilo ospredje moštva /lasti srednja vrsta, količkaj držalo situacijo, težko, da bi sc bilo dalo to obrambo trikrat prisiliti h kapitulaciji. Dogodki so se vrstili nekako po tem redu: Sprva je Ljubljana Igrala proti soncu, zato pa Concordija proti vetru. Zdi se, da je bila C. močnejše oškodovana, tembolj, ker je bilo sonce deloma zastrto. Skoro četrt ure traja razumljiva nervoza, ki ne da, da bi sc igra razvila, toda že tedaj je Lj. odločno močnejSa na terenu. V 11. min. ima Hassl prvo priliko, toda poda v sredo mesto da bi streljal in postane žoga plen Belosevičev. V protinapadu prime Lolič nerodno z glavo Vidmarjev krasen centerpas in tudi ta prilika mine. Lj. se močno giblje okoli vrat, dobi kot, v 22. min. ima krasno situacijo: Pep-čfcov strel Puhar odbije v padcu, Lahovo bombo pobere v dvigu — sreča ali umetnost? Okoli 30. min. po stalnem pritisku Lj. pobegne Vidmar vsej obrambi, nenadoma je sam pred Logarjem ki plasira v — aut: edinstvena prilika za C., ki se tekom igre ni več povrnila! Ves čas je že »visel v zraku« zgoditek za Lj., končno se jc 1« mukoma porodilo. V 33. min. pošlje Pupo lep prost strel pred gol. Puhar nerodno lovi, da mu žoga izpade iz rok, Lah je pri roki in s pol metra pošlje v mrežo. To je bilo vpitja. Sedaj je celo publika korajžna in kaT nosi ljubljanski napad. V 35. min. Janežič krasno centrira. Grintal povzame dva metra pred praznim golom in spravi žogo čez. pač tudi edinstvena prilika! Do konca polčasa ima Lj. vsega pet kotov, golov pa nič več. Reprizo jc C. slabo otvorila. Žogo dobi takoj ljubljanski napad in v nekaj lepih potezah je že situacija pred Concordijinim kazenskim prostorom. Tu jc Pepček zelo uspešno insceniral kombinacijo in uporabno predložil na koncu Lahu. Tega levi Be-loševič zruši v kazenskem prostoru in neizogibna posledica jc udarec s kazenske pike. Pupo izvaja, Puhar odbije in dvati-soč src je nemirnejše zatripalo; vdrugič, sedaj že bližje, bije Pupo, in zopet Puhar odbije; sedaj pa je Pupo že skoro na go-lovj črti in v tretjič bije, tokrat uspešno, 2:0 za Lj. Igra je nato odprta, opaža se nova taktika Lj., ki igra zelo na prodore z dolgimi pa«ovi in tja do 30. min. valovi bitka od obrambe do obrambe, ki stojita obe trdno. Potem Lj. zapre igro, v napadu ostanejo Janežič, Hassl, Grintal. Za 5 minut je sedaj igra okoli kazenskega prostora Lj. v 35. min. odbije Pupo do Hassla. ki jc zopet na krilu, ta podaljša in poda preko branilca Grintalu, ki sc še prebije in neubranljivo zabije v gornji desni kot. 3:0 in bitka jc dokončno dobljena. Sedaj Lj. zopet odpre igro, do konca potekajo dogodki v enolični monotonosti. Zmagalo je boljše moštvo Bilo je razlike tudi za večji rezultat in ne bi nikogar smela začuditi tudi številka 5:1 ali kaj podobnega. V poslednjem tre-noflku, zelo pozno, morda pa le ne prepozno. se je moštvo Ljubljane znašlo in s tako sigurnostjo spravilo na varno dragoceni točki, kot jc pač malokdo pričakoval. V poslednjem hipu je podalo dokaz, da nc spada prav na konce tablice, čeprav jo skoro vsi / raznimi taktikami odrivajo tja. Se bo ligašk;h tekem v Ljubljani. Tisto potrebno piko si bodo fantje vzeli prihodnjo nedeljo! Sodnik je opravil svojo vlogo skoraj brezhibno. Kdino v prvem polčasu je po-grešno zaustavil Loliča z offsida, ki ni bil siccr pa je bil v presoji vsake situacije povsem siguren, zanesljiv in popolnoma objektiven. BSK: Slavija O 4:0 (2:0) Beograd, 23. maja V današnji igri proti os ješki Slavjji je 1>H BSK skalno v premoči. Ko je dosegel rezultat štirih golov razlike, se ni več, dalje trudil za povijanje. Gole so znbftj v 4. min. Moša »er v 24. min. štmlonja. Po odmoru je v 34. min. povišal rezultat Vujadi- novje. slednjič pa je.t 41. mim. is* igral— ujel še slabo ubranjeno zaje© po vratarju ter postavil kononj resnimi.. Tekmo j« sodil g. Podferaškj jc Petrevgm-da. Bask: Jugoslavija 5:0 (}:•) Z« današnjo tekmo proti Jugoašavijl j* Bask natopil komplet««, njegov M^rot-nik pa je prišel na teren m tremi raneraa-mi. Bask je te od vsega sačetka piwati vodilno v+ogo in je bil skoraj stalno ▼ napadu. že v 2. min. je TomaAevič im lepe situacije ustrelil vodili* gol. Pet auoufc kasneje je sodbfk zaradi foula a« Toma-ševidu odredil kazenski strel, ki g* je nt daljave 16 m Caforič apremeoši t <*ugi gol. Baskov napad je odlično isepok*e» in stalno oblega naaprotnJkora Trata. V tem razdobju — v SI. mm. — bije Mmtajaš Ae tretji gvt sa Badka. Po odmoru je Baak ie dalje ▼ pr«asvo&, ▼ 9. min. zabije Cabrič četrti gol, t 30. p« postavi Tomaševič z razantnim strelom te končni rezultat. Bask je i«ra>l lepo ta ju 1 kuil* no, najboljfti del moštva je Ml iifit, Mj-boljSi igralec pa Dettbager. Tekmo je aort >1 angleški sodnik UIMBflflB —— OdMnO in brez napake. Publika mu prt padbodu m odhodu z igriSča priredila pM*tae ema- cije. Hajduk s Hašk •:• Zagreb, maja. Ta burna prvenstvena tekma se je vršila pred 1500 gledalci. Igra je bila tipte« prvenstvena, kakor da bi šlo sa >Wti ak ne biti«, kar je imelo aa posledico, da je več igralcev resno poškodovanih. Bitje zmagi je bil vsekakor Hašk, ki je od 44. min. prvega polčasa igraj sam« preti 1«, od 18. min. drugega polčasa pa eeio same proti 9 Hajdukovcem. Med drugimi je hH poškodovan tudi vratar čutič, ki si mogel več nastopiti. Tekmo je sodil madžarski sodnik Aalga, ki mu je Ae dovolj uspelo, da je imel Igra v rokah. Slavija S: Grad jaMki 2:0 (•:•) Sarajeva. 3S. maja. Gradjanski je nastopil br* teetih najboljših igralcev. Domači ao bi« kljub temu tehnično slabši in do odmora Bi bila na nobeni strani zgoditka. Pač pa ja bilo nekaj hujših incidentov, ki so preeej raa-burili tudi občinstvo. V drugem polčas« a« je situacija obrnila r korist Savi je. V >». min. je Matekalo »trajal oatro. Urh je ustavil, toda v lastno mrešo. Slavija j« zdaj še bolj pritisnila in ▼ 39. min. jm lo istemu igralcu zabiti Še en g disganMisd na. Moštvi nferta pokazafc posebnega nanje. Oba napada sta igrala v*o n«f*w eamno ter nista mala vzrabib nobene rs^lft« 1« resif-zacijo. Telimo je sodil g. objik- tivno 'm točno. Na OtjiopoT^in igrMSn jo Mk ptftMM prijateljska tekma Maribor: Oftmp 5.4 flfcS) Gostje »o nud«*1 lepo to«rno igro. toda napad je igral le- žemo. Ol Vnoovoi «> »e 'ickaaab' mmo ko« požrtvovalni. Dobre po-i »r« je bi Otimo ▼ pire moji. nato do konra pa ao imefc Mariborčani nekaj več od Krre. k* ie bfctoia-le«n prav živahna "m tofr. Tekmo je «Mfl g. Hrbtni k precej povrčno « 1 napakani. Prvenstven« tekma med mladmanm Ati«-t:kov m Olimpa je b«a aameete n je pa je ierala rezerva Atletiko* * nfe«fei»o Olimpa in zmasaia ?:1 (1:1). Tri važne Včeraj »e je vršila ▼ Budimpešti meddržavna tekma med Avstrijo in BCnšfeareke ki se je končala neodločeno t : t (f :1). Oba gola za Avstrijo je ustrelil Peseer, sa Madžarsko pa sta bila uspešna Saa 1« Cseh. Tekmo je sodil Belgijec Langenua. Gledalcev je bilo 20.000. V Pragi se je vršila tekma aa anop^ii pokal med Itajtjo ki 6ešfceeleea*ke, ▼ kateri je Italija zmagala * 1 :• (1 .-♦). Pubttk« je bik) 30.000. V Parizu sta se srečali nogometni reprezentanci Ir«*fae hi Franelja ter ja Iraka ama-gala nad Francozi z 2:0 (•:<►). Na kolesarski dirki aa greMke koteaar«ke podsvese aa 100 km je med neodvisnimi vozači imoaorjH sme-gal lanski državni prvak Angmt Praaa-nek, član HKB ie Zagreba,, v šaav Drugo in tretje, častno mesto ata Po kupec (HKB) in Daridoeeč IOW) Na izbirnem mitingu sa ne lahkoattetsk« repreeeakmoa pra4l škoalovaški je včeraj r Zagrebu doeagel član splitskega Hajduka KataMnič dva nepričakovano lepa resultata, in sicer ▼ teku na 100 mefasr 11.1, ▼ teka aa m pa 22.9. Plavalna »ekcija SK »rtje. Dane« ob I*. >Ustmene športne noviee it. 3« ▼ klubskem lokalu (Selenburgova Š-II). Vstemo vse članstvo in prijatelje k obilni ndelašte. Gostovanje hai ikih „Wai Na turneji, ki traja že od binkoštnega petka, hannoveranski wsterpOlisti zmagujejo povsod. Ce jim Budimpešta, kjer so nastopili včerai. ni pretresla nisa uspehov. bodo prišli v Ljubljano neporaženi. kajti Gradec, kjer te startajo pred Liilb-ljano. jim ne more biti reaen nasprotnik, ssi ga je lani v začetku sezone ljubljansko mo*tvo nora žilo kar r. 10 : 0. Naii igralci so zastavili vae sile 4a »*-koristijo Se teh nekaj dni do tekme in se »r. dljo solidarno na vse kriplie, da Hi bili za težko preizkušnjo rea dobro pripravljeni. Verjetno je. da bo rasen odttč-neri Pplitč«na Ci^in-šaina igral v moštvu tudi trener Bela Hohl, član budimpeštan- _ 1TC, ki aa rangHatt madžarskih igralcev aa vnema IS. meato. Vstopnina k tej tekmi je naslednja: ■•dati po 90 ta iS Din, stojišča pa po 10 Die. Članske in dijaške vstopnice bodo na rmapolago samo pri blagajni prod pričetima! tekme po i Dia. FOTOAMATER H —naturshrc« gibanja Trteja šraštvana raaetava Fo toki aha LjiAljan* te otvorj v nedeljo »t. t. a. oi> t. r JaJtacMuerein paviljonu in l»o ofceegala oferor 3W» kj hod« poka**!* najbolj aaaorno, kako vetkeg«, napredka je biU deležna naša tetogra/ j*, od kar ee je prH p*44mi levi. tedaj komaj osnovan; klub » svojo prvo raaatav« predjrtavii »^»venski javnoeoi. Malo je bHo Jedsj ljudi ki »o me da ki mogla alovengka fotografija tek moraai t fotografijami drncih narodov m eeie v samem je >i3o treba skoraj trlisiuega dola. da **» prvf č!ani tvegal; jxv akos pred sreiovsiei for«nv*n. Od bega aa dalje je belež,J klub v rv«>j krmifkn aopek aa napa bo— jn morda je polagal psevea ve«*mi v rvojo, samo n« sebi m car salo potrebno a4irma^ijo v vektn; a pro Mt«rak«nw jam »irugik Vae kako »e t*1 lem delu »a do-tiek tU kaaac^ tako. kakor bi ■M*el jn t lepim naa«ipo«ti n* ra«»<5A vi maetbomkoga fotokltMat pred pol leta * odlodM tako relco^ ta jKivrate^ domov, ^is daeti veo>" tners »e bo f>oksaoik> to na aedanj; ramtavi. P^ ten je treba jK»el»ej poadarisi dve dejstvi: Pred vse«, členi FKL nikakor njao aamo najbolj iH> Jea^nii- Celja Kranja tn JerenAega. In .Jrug»<-: V kliri^i te * isto imo4renoet.j» kakor gola umeti« ka fo«n«TaAja g*>W dtndi foiosrrafija praktwne«(a r.moajs. To se bo uokazalo ▼ več nego pol ovit* rasanavlienih dd, ki bo^lo avrš&aae v poeebne oddelke doti>naiJir»ke sa. tajsko prometnega 'm pJaninfkec« ma Saja. Poeeben oddelek ljubljanskih ve«lut ki ališftili pohodov ho gotovo »pod^ujsl mim obrWav< domačij krojev. £iaaf PKL naj pridejo v tofefc KTečer v kisbab; kt4nl n* pogOvoc ftn uredf^er društvene rarjtfAve! Fredavanje »Po alnvetiakfii dobravah in vfiavak« bo pnel ko> »akijivvio nredavanje t tej aeeoni ta.jns.k FKL K. Kocjanči/ ■» petek 2?. t. m. ob 9©. v »otK ka T«»»e g. Majefca na JeaenJoah. Nad sVi dfcspnertfvev. Vatop pfoac. Jasen*** akutna FKL vsbi vo« vn^t^rif ^ oeta-lo ol«či«»-a4se aa te predavaui* «ianeg* Ijirf.lianske-fa teaogiraiskaffa, rai^^ta w pr«kflka! Za Mttiterjm knjižnico Wke*at»apbia fir AMe«. n. 1«. gL: pri poodfškiit )»>H3 — kot ftestavttiea ai»ke — O harviH — iaboljšan oataljevalni i«sv#5. Vel. kralj Viktor Kmanuei HI. na aavesfca w Budimpešte »ko«i Ljubljano, rfed posebnim vlakom j« vorila irtidnice. H* fl. kolodvora je bilo več predstavni-nad njimi kak. konsui Vstali. Br ▼laka ni nihče natopil. Ob 5. je vlak zapu-Hvf Jugoslavije. Otvoritev postajališča v Gozdu-Mrtuttcn J Menite. 23. insjs. Depoldo« >e bila »večano otvorjen« nova. aeleaniška postaja Gozd-Mrtulek pod dwao Mrtulcovo skupino na goronjski progi. V gorenjakem alogu zgrajeno poslopje je bilo me okrašeno t zelenjem, cvetjem m trobojnicemi ter obdsoo % mlaji. Goste in predetavn&e oblasti, ki »o sc pripeljali ob 10.15 k otvoritvi, »o pozdravili do-mteČMii s streli ke. topičev, žene in dekleta v h*rudnik noteb jo pevski rbor domačinov. Zastopnice sta pozdravila žujmki i r Kranjske gore Budinek in župnik Čuk, ki j« opravil tudi blagoslovitev. Pomen nove postaje za r**voj tujskega prometa r tem najlepšem delu Gorenjskega kota sta opisale »reški načelnik it Radovljice dr. Vrečar ia direktor Alekesrnder Fatur, ki jc pro-glasil poete jo r*. otvorjen o, ko mu >e župan Ouk izročil ključe novega poslopja. Po ogledu poeta je ao bili gostje povabljeni na imenitno kosilo, katerega je pripravila aprsva Nšbavljskie zadruge uslužbence-v državne želesnice v Ljubljani. Zadrugi, ki je Skoraj ie dogradila v bližini postaje »voj modemi Mladinski dom, ki bo služil kot okrevališče m »labotno železnica rak o de-ee. grt tudi dobršna zasluga, da je bila »tverjena nova postaja. Zahvala jngortovenakih novinarjev Musoollniju Trat, 23. maja. AA. Jugoslovenaki novi-ttarH. ki ao »e poeledojih 14 dni mudili v kaliji. »o iz Trsta tik pred povratkom v domovino poslali ministrskemu predsedni-k« Musso!i«iju brzojavko, v kateri so »e mu ponovno zahvalili za sprejem v Italiji m hkratu iurazili željo, z* napredek Italije i r. prijateljakega italijanri:ega naroda. Objave Nenadna smrt uglednega posestnika. Na Ifevrtski f>e«tt k. je v nedeljo .iopoldne r ataro.«M ler n«nsdo«na preiirinu! Ivam 2ft»lk. V ihJa-I h letih je NI v Ameriki, po vravtvj [»» / s svojo jwrdtHH«jo /.na*no J>o-vzdignil p«*eelvo. ki ?a je prevr.el od evo-jik. pred let-i amri-jh Maršev. Zadnja leta s« »e iwUno p«ylava-njc o našem naraščaja. »J .U 1 K U« ponedeljska izdaja Ponedeljek. 24. 1937 Teden dni filma Trenker v svojem največjem filma Nepozaben je ostal vsam gledalcem Trenker v svojem filmu »Zlato«, ki je bil prirejen po slovitem Cendrarsovem romanu in je obravnaval zgodovino tiste dobe, ko so v Kalilo mi ji odkrili zlato in izpre-menili dotlej skoraj zapuščeno pokrajino v raj izseljencev. V novem filmu, ki je pri nas dobil ime »Zastava v nevarnosti«, pa igra Trenker spet zgodovinsko vlogo. Dejanje je iz časov, ko je ustrahoval Italijo Cesare Borgia, sin papeža Aleksandra VI. Tu ima Trenker hvaležno vlogo domoljuba, ki se edini upre osvojevalcu Cezarju in nazadnje tudi pripomore k njegovemu padcu. Film je verna slika tiste dobe po svo- ji vsebini in po svoji opremi. Trenker se je znal vživeti v svojo vlogo, tako da v njem ne vidimo nič več starega športnika, kakršnega smo nekoč občudovali v planinskih filmih, ampak resničnega karak-ternega igralca, zgodovinskega junaka, ki se mu nič ne pozna modernost. Film je stal ogromne vsote in je zares mojstrsko izdelan. Zasnutek zanj je napravil Trenker sam, scenario pa sta poleg njega sestavljala še Kurt Heuser in pisatelj Mirko Jelušič, ki ga tudi pri nas že poznamo zlasti po njegovem romanu »Cezar«. Prepričani smo, da si bo ta film vsakdo ogledal, saj to po svoji kvaliteti zasluži. Ljubavne spletke v mestu, kjer izdelujejo sanje Hollywood, maja. Ni skoraj dneva, da ne bi hollywoodski časniki prinesli kakšno reč o tej ali oni filmski zvezdi ali režiserju. Te vesti so časih resnične, časih izmišljene, da človek ne ve, kaj je resnica, kaj samo reklama. O tehle, ki jih bomo zdaj mi navedli pravijo, da so resnične. MAC DO NA LDO V A SE MOŽ1 Nedvomno je najboljša pevka filmskega sveta Jeamietta Macdonaldova. Po svojih filmih »Ljubezenska parada«, »Vesela vdova«, »Rosemaarie«, »San Franci-eco« in drugih se je priljubila vsemu svetu. Zaradi njene slave bi si pač vsak gledalec mislil, da ni moškega, ki bi si jo ' mogel osvojiti. A vendar je nekdo, ki ga ona ljubi in se bo ž njim poročila, že več let ju vidijo skupaj, na obiskih, na plesih, na koncertih, na obalah..., povsod. Ta srečnik je filmski igralec Gene Reymond. Nihče ni mogel reči, ali se bo to prijateljstvo ohranilo. Jeamietta je imela že dosti partnerjev, od Chevalierja do Clarka Ga-blea, in vsi iz Hollywooda so bili prepričani, da ljubezen z Reymondom ne bo dolgo trajala. Pa je vendar. 12. julija bo njuna poroka. To bo tudi hkratu najsveča-nejša poroka Hollywocda. BOB TAYLOR SE ŽENI? Filmski igralec, ki hoče biti svetovno znan ljubimec in popularen, se ne bi smel ženiti. To zahtevajo navadno že filmske družbe same v svojih pogodbah z igralci. Tudi Bob Taylor, ki je dandiames v Ameriki nedvomno najbolj priljubljen, je imel v svoji pogodbi takšen zadržek. Za pet let se je obvezal, da bo ostal samec. Do danes je to pogodbo držal. Toda, kakor kaže, ga je zdaj le neka žena bolj priklenila nase kakor ta pogodba. To je bila Barbara Stenwyckova, ena njegovih prvih partneric v filmu. Za njo so bile njegove tovarišice v filmu še Janet Gaynorjeva, Virginija Bruce, Joan Crawfordova hi zdaj bo še Greta Garbo, toda Bob je ostal zvest Barbari in v kratkem se bosta vzela. Barbara je bdla poročena z drugim, toda predlanskim se je ločila in v kratkem pričakujejo, da se bosta s Tavlorjem vzela. Tako bodo neštete oboževalke tega simpatičnega igralca spet prikrajšane za lepo iluzijo. GRETA SE JE IZPREMEN1LA Dvanajst let ni nihče videl Grete Garbo, da bi pela plesala, flirtala ali hodila na izprehode. Dvanajst let nihče ni vedel, koga ima prav za prav rada ta skrivnostna švedka. Ali še zmerom žaluje za režiserjem Mauriceom Stillerjem, ali za Johnom Gilbertom, ki je bil njen partner v tistih dneh, ko se je skoraj v trenutku njena slava dvignila v tisto višino, kjer je še danes. Po dvanajstih letih, ob času, ko so delali filme »Dama s kamelijami« so jo večkrat videli skupaj z Bcbom Taylorjem, ki je dosti mlajši od nje. Videli so jo tudi, da je večkrat plesala, da je pela z igralci, ki delajo z njo skupaj, in da je poslušala gramofonske plošče z najnovejšimi šla-gerji. Vsi so mislili, da bo iz tega nastala nekakšna ljubezen z Bobc.m Taylorjem. Časnikarji so že delali razne kombinacije ... Greta zapušča film ... Bob kupuje vilo zase in za Greto ... Greta bo odvedla Boba na švedsko ... Iz vsega tega pa ni bilo nič. Bob bo vzel Barbaro, Greta dela film »Grofica Va- levska« in vse to, kar je prej počenjala z Bobom, dela zdaj s Charlesom Boyerjem. Za Boyerja se pa ve, da ni prav navdušen za kakšne pustolovščine. Tako spet ne vemo, pri čem smo. Paramount pripravlja nove filme Največji filmski strokovni ldst »Motion Picture Herald«, je objavil v svoji najnovejši številki pregled prvega dela Para-mountove produkcije za novo leto. Med temi filmi je nekaj del, kj bodo prava senzacija za svetovno filmsko produkcijo, in to ni nič čudnega, saj bo stala ta produkcija v celoti 30 milijonov dolarjev, kar je tudi za Ameriko ogromna vsota Med temi filmi bo nedvomno največji film »Morski razbojniki«, v režiji H. Hathawaya, ki je režiral tudi film »Ben-gali«. Glavno vlogo bo imel Gary Cooper. Lubič bo režiral film »Angel« z Marleno Dietrichovo. »Mamoulian je dobil vodstvo nad filmom »Petrolej« z novo zvezdo Dorotejo Lamourjevo. Cecil de Mille režira film »Bucaneer« s Frančiško Gaalovo, ki je zdaj v Ameriki, in Fredrickom Mar-chom. Največ hvaležnih gledalcev pa bo imel nedvomno veliki film »Beau-Geste«, ki smo ga občudovala že v dobi nemega filma. Senzacija bo film »Poslednji vlak iz Madrida«- z Bingom Crozbyjem. Film se bo godil v sedanji Španiji. Med operami, ki jih bo Paramount letos filmal, bosta najrazkošnejši »Madame Butterfly« in »Carmen«. V obeh bo imela glavno vlogo Gladys Swartboutova. To je samo kratek pregled največjih del, razen njih pa bo seveda še kopica drugih filmov, ki bodo imeli tudi svojo hvaležno publiko. Filmski drobiž Režiser Anatol Litwak, s katerega imenom je bila zvezana najlepša dioha berlinske Ufe, je bil letos angažiran za Ameriko. Prvi njegov film, ki pride v kratkem tudi k nam, se imenuje »Ljubim žene«. Glavni vlogi bosta imela Paul Muni in Miriam Hopkinsova. Letošnji kongres mednarodnega filma bo prihodnji mesec v Parizu. Otvorili ga bodo na ladji »Normandiji«. Slavni režiser van Dycke, ki je zlasti zaslovel po svojem filmu »Trader Horn«, dela nov film z Bobom Taylorjem. Film se bo imenoval »Prvi prokurist«. Želje obiskovalcev kina so: da bj kjno-lastniki blagovolili objaviti v reklami, kadar teče v predsporedu kak zanimiv kulturni film ali pa v zvočnem tedniku posebne zanimivosti, kot. n. pr. katastrofa »Hjndenburga«. kronanske svečanosti itd. in da ne bi premetavali zvočnih tednikov iz enega kinematografa v drugega kot se jim to zljubi! Človek nikoli ne ve ali bo moral gledat; tednik v tretje ali pa bo zamudil prav ono. kar bi želel videti; da bi uprava kjna. ako želi spremeniti začetek predstav, to objavila na vidnem mestu. oz. posebej na to opozorila občinstvo. Preteklj teden smo videlj v Ljubljani več zanimivih filmov, med njim; tudi »Pred solnčnim zatonom« in »Maturo«. Prvj je dobil letos državno nagrado, kot najboljši nemški film. Pole