Za poduk in kratek čas. Žalostna smrt ,treh irdajalcev domovine. (Zgodovinska povest.) I. Pod 7lado ceBarja Leopolda I. (1657— 1705) se je bilo zdrnžilo ve6 ogerskih velikašev v zaroto, katera je namenovala dežele ogerske krone avstrijskim vladarjcin s pomočjo Tnrko7 odtrgati in se je v ta natnen cel6 najostudnejših in najpregreinejših sredstev poslužiti hotela, namreč zavratno umoriti cesarja Leopolda aamega. V to zaroto so bili zapleteni tadi trije možje, katerih žalo8tna osoda tudi Slovence zanimati ntegne. Opisati bo6emo namre6 žaloatni konec grofov: Ivana Erazma Tattenbacha, PetraZrinskega in Erištofa Frankopana. Grofi Tattenbacbi so bili plemenita nemika rodovina poienska, ki se je bila proti koncu 16. stoletja na Štajerskem naaelila. Imela je 76liko gradov in zel6 razširjena pnsestva po slovenskem Stajeru, n. pr. 7 Eonjice, Racje, Pod6etrtek, ve6 grado7 pri Lemberikem trgu, pri Podsredi, na Bizeljskem in drugod. Grof Ivan Erazem Tattenbach rodil se je 1. 1631. Poro6en je bil z grofico Ano Terezijo Forgačevo, za katero pa je malo maral, dasiravno je bila duhovita in bistroumna goapa. Naš Tatteubach je bil nainieč zel6 lehkomisljenega in raznzdanega življenja, drnžil ae je 8 aoprugo brvatskega bana Zrinakega, z grotico Ano Eatarino, rojeno Frankopaninjo. Ni se toraj čuditi. da so ga ogerski zarotniki toliko lebko za svoje hudobne, izdajalake načrto pridobili. Z banom Zrinakim in drngimi zarotniki ae je bil seznanil 7 njihovib grado^ih v čakovcu in Lupšini (7 Medjimurji.) Ta 80 bili napravili skrivno zavezo. Tattenbach, kateri je imel neizmerno veliko premoženja na Stajerskem ter mu podložno bilo veliko atevilo kmetov in rndarskih delavcev 7 njegovih radaikov, zavezal se je bil 786 trdnjave in gradove na Štajerskem cesar8kim vzeti in graške rneščane zoper cesarja apnntati. V ta namen si je priprarii na svojih gradovih veliko orožja in streliva, tudi se mn je očitalo, da je imel v dveh gradovih pri Lemberškem trga nekaj Turkov (Bosnjakov) za napad skritih. Ali prej nego je mogel s svojimi naklepi na dan, bil je izdan in zadela ga je zaslnžena kazen. Lebkomišljen, kakor je bil, dopnstil je enemu svojih slažabnikov 7 Pod6etrtskem gradn, da je pregledal njegove skrivnostne papirje. Ta si to6no prepiše na6rt zarote in upora zoper cesarja, ovadi ceaarskim nradnikom, ter se tako maš6uje nad Hvojim gospodom, s katerim sta se bila sprla. — Ivan Erazem Tattenbach ni 0 tem ni6esar znal, ko pride 21. marca 1. 1670. 7 Gradec. Tu ga mestni sodec in vojaški poveljnik primeta in zapreta z besedami: nGospod Ivan Erazem grofReinsteinski in Tattenbacb, jaz vas zavoljo veleizdaje zatvorim, podajte evoj me6!" Tattenbacb 8« je pri teh besedah trcsel, kakor iiba na vodi, da je ko- maj 87oj m«8 odpasati mogel. Odpeljan je bil potem na grad, kjer 80 ga 7 ječi dobro in varno zaprli. V prei«k»70 so bili djani tudi njego^i služabniki. Zaprt je bil kot udeleženec pri tej zaroti Earl grof Thurn, deželni glavar goriški, celib 18 let na gradn t Gradcn, kjerje 1689 nmrl. Tattenbachovo reliko premoženje jo pripadlo zdaj državi. Nažli 80 na njego^ih grado^ib blaga neizmerne rrednosti, a tudi 6ez 100.000 gld. dolgO7. Njego^ej sopragi, ki se je po zapora moževem 7 Be6 s 87ojimi dragocenostimi preseliti hotela, odločili bo po njegovi smrti 2000 gld. letne pokojnine. Tattenbach je bil skoraj 2 leti 7 zaporu in preiska^i. Sodnije so iniele 15 obravna7 ž njim. Pri zaslišanji se je čudno obnašal, danes je morebiti 786 odkritosr6no obstal, jutri je 7se ošabno in trdovratno tajil. Do zadnjega dneva je pričako^al ceaarjeve milosti. Sodba je bila 26. no7embra razglašena: da izgnbi plematvo in poseatva za-se in za 87oje potomce, da so mn odseka desna roka in da bo a tremi ndarci ob glavo djan. Dne 28. novembra 80 ga odpeljali iz grada 7 zaprtem 7ozn 7 mestno hišo; spremljala ata ga mestni bodec in eden dahovnik. Dne 29. novembra je bil relik deželni zbor 7 Gradcn, ki je bil Tattenbacba in njegovega edinega sina Antona sa vse 7e6ne 8ase iz deželne knjige stanov (Landtafel) izbrisal in ga izročil navadnema aodstvu. Obsodba Tattenbacbo^a se je bila po 7seb cerk^ah naznanila, zanj se je molilo in Z7onilo po 7seb cerkvab. Dne 30. no7. 86 je bil za vselej od svojcga sina poslo7il. Dne 1. dec. 7 jatro 80 bila vsa mestna 7rata 7 Gradcu eno uro 7eč zaprta, nego naradno in 780 7ojaštro bilo je komandirano. Mrtvaški oder 86 je bil posUvil na dvoru mestne biše. Tattenbacb je mirno nanj stopil, oprt na patra, 87ojega tolažnika 7 zadnjih urab. Lepi, ponoanooaabni še le 40 let stari mož je ital tu bled, upognjen in siv, kakor starček. Zabvalno je sezvedel, da 86 mn je odsekanje desne roke miloetlji^o gpregledalo. Kle8ečemu se je a tremi ndarci gla?a odsekala. Zdaj je za6elo po 78eh cerkvab zvoniti. Njego^o traplo se j« Z7e8er 7 naJ7e8jem miru pri 87. Andteji 7 mnrskem predmestji pokopalo. 0 njegovem sinu Antonu, za 6egar odgojo je 7lada skrbela, ge dolgo ni8 ni 7edelo. Še le 7 no^ejiem 6asu se je dokazalo, da je bil za dnho^niški stan isrejen in je bil vatopil 7 samogtan 7 Rorni (Rein) pri Gradcu ter je umrl kot prošt 7 StraaBengelnu, uedale6 od Lipuice. V ro^enskem samostanu imajo še maini plaič iz tistega črnega sukna, na katerem je bil Tattenbach ob glavo djan. Dolgo 8asa se je v istem kloštru rabil mašni plaič, ki je bil narejen is svilnatega plaš6a, katerega jc im«l Tattenbach na dan svoje žalostne smrti. (Dalje prih.) Smešničar 43. Nekdanji ljubljanski ikof Auguitin Grubar bil je poseben prijatel otrok ter je znal otroke tako lepo krž8anski nank izpraše7ati, da mu ni bilo para. Nekokrat pride na Gorenako birmo^at. Po opra^ilu se poda nekoliko sprebajat in najde pastirja na paši. Precej ga pozove in ga začne izpraševati. Med drngim ga tudi popraia: nfanti6, ali 76$, kdo je vse to 78t7»ril, kar vidiš ?" Fantičn 86 je to vpraSanje preznano zdelo; torej ga bistro pogleda od gla^e do nog in reče: nškoda, da ste tako stari pa še tega ne 7este, kdo je vse 78traril!u Slovenija 1848.