CELJE, 15. JANUARJA 1976 - STE V. 2 - LETO XXX - CENA t DINARJA GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Vsem bralkam in bralcem se zahvaljujemo га lepe želje ob novem letu! Med mnogimi pismi nam je čestital tudi nepodpisani »zvesti bralec«, ki nam je hkrati sporočil še nekaj pobud. Tega pisma smo enako veseli — no, ne vem čemu anonimnost? Se sramuje svojih predlogov? Piše, da čaka konec romana Hči grofa Blagaja, da pa so vmes čenče. Hkrati z njegovim pismom sem prejel tudi dve pismi, v katerih pa berem, da jim je roman prav všeč. Ena bralka celo pravi, da ga, čeprav slabo vidi, najprej prebere. Pač raz- lični okusi! Zvesti bralec se bolj ogreva za horoskope in zaupne pomenke. Horo- skopov v slovenskih publikacijah, če se kdo posebej navdušuje zanje, niti ne manjka. Tudi mi jih bomo kdaj pa kdaj objavljali. Zaupni pomenki pa niso odvisni le od nas. Pri tem gre za tisto reč: vprašaj pa ti odgovorim. Pa brez zamere! VAS UREDNIK 7. Stran: PORTRET ZDRAVNIKA -13. stran: CESTA NAJ BO SONCE klubi samoupravljalcev IZMENJAVA IZKUŠENJ Potreba je menda stara že toliko, kolikor samoupravlja- nje. Le da smo zdaj spoznali, da brez načrtnega usmerja- nja družbene dejavnosti pri razvijanju garnoupravljanja, pri večjem uveljavljanju ne- posrednih interesov delavcev na področju izobraževanja, obveščanja, svetovanja, izme njavi izkušenj samoupravne prakse ne bo šlo. Spoznali in se lotili urejanja. 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije je na to posebej opozoril in za- vezal sindikate v vseh občinah, da nemudoma pristopijo k organiziranemu povezovanju delavcev v posebne s^^upno- sti delavcev, znotraj katerih bomo zapolnili praznino, ki se mm kaže že dlje časa pri re- ševanja konkretne samou- pravljalske prakse. In če je od stopnje družbene izobraže- nosti in usposobljenosti delav cev, v kar pa ne gre dvo- miti, odvisna učinkovitost družbene akcije pri uresniče- vanju ustavne vsebine samo- upravljanja v združenem delu, potem klubi samouprav- Ijalcev pomenijo njen temelj in vzvod. Na širšem celjskem obmo- čju dobiva zdaj akcija za ustanavljanje klubov зсчпои- pravljalcew ne le konkretne oblike, temveč vzbuja tudi primeren interes med nepo- srednimi samoupravljalci.. Take ocene smo slišali tudi na seji predsedstva občinske- ga sveta Zveze sindikatov v Celju in na predvčerajšnji seji predsedstva občinske konference SZDL, ki se je zavzelo za ustanovitev kluba. Iniciativni odbor pri občin- skem odboru ZSS Celje je pripravil solidno gradivo za javno razpravo o delovanju kluba samoupravlalcev in be- sedilo samoupravnega spora- zuma, ki bo s podpisom po- oblaščencev združenega dela, družbenopolitičnih organiza- cij, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti ter drugih ustanovljen. Konstitu- iran pa bo kot vse druge sa- moupravne organizacije, z delegatsko sestavljeno skup ščino, kot najvišjim organom in izvršnim odborom ter dru- gimi organi. Dejavnost kluba samou- pravljalcev pa še zdaleč ni omejena le na izmenjavo sa- moupravi j alskih izkušenj. Med naogami kluba so v os- predju tudi druge dejavnosti, ki prispevajo k vsebinski uve- ljavitvi samoupravljanja. Te dejavnosti izhajajo iz kon- kretnih celjskih razmer in potreb. Klub samoupravljal- cev bo nastopil kot pobudnik in nosilec akcije za ugrcd njo delavskega doma v Celju in objektov posebnega druž- benega pomena, usmerjen bo v pospeševanje, telesne kulture in množične rekrea- cije delavcev, za kulturno preobrazbo^ v akcijo za uve- ljavitev družbene prehrane de- lavcev, preskrbe z ozimidco, na zboljšanje družbenoeko- nomskega položaja žensk 4i zmanjšanje nočnega djla ter zboljšanimi delovnimi pogoji. Mimo tega bo klub seveda deloval z družbeno politični- mi organizacijami skupno tudi na vseh drugih področ- jih samoupravnega interesa. Klub samoupravi jaleen si ši- roko in dovolj kompleksno zastavlja svojo oodočo dejav- nost. Na drugi strani ponuja za občino tudi materialne in druge pogoje za огдапШга- no družbenopolitično izobra- ževanje, saj bi ta delavcev ne- posredni interes prek zdru zevanja sredstev postavili na raven pravice^ ki jo je realno mogoče uveljivili. Firancira- nje dejavnosti klubi je zavo- ljo tega v samoupravvjjm sporazumu smotrno in speci- fično urejeno, članarina, «i bi jo plačevali ustanovitelji kluba, na primer, temeljne organizacije združenega dela bi plačevale po 10 din га vsakega zaposlenega (letno \ bi rabila za redno oz. funkci- onalno dejavnost kluba, za uresničevane temeljnega pro- grama in materialne stroške. Drugi del dohodkov kluba, fci bo namenjen za izobraževa- nje delavcev pa bo pritekal Iz prispevkov sklada skupne po- rabe TOZD in dragih samyu- pravnih skupiiosti. Posebej pa velja omeniti, da s financiranjem kluba sa- moupravljalcev ne gre m nova bremena. Tudi doslej so delovni ljudje v ta namen iz- dvajali pomembna sredstva, le da so bila razdrobljena. Bilo je mnogo organizatorjev in nosilcev druibencga izo- braževanja, tokrat gre za eno- ten program izobraževanja, г združevanjem sredstev pa za racionalnejšo porabo. Slej ko prej bo realizator enotnega programa družbenega izobra- ževanja Delavska univerza, ki jo bo za to obsežnejšo nalogo potrebno še usposobiti, zlasti kadrovsko okrepiti. S tew, pa ko bo stopila v pogodbeni od- nos s klubom samoupravljal. C0V bo pridobila trdnejšo in trajnejšo osnovo za lastni ra- zvoj ob tem pa tudi sistem družbenega izobraževanja de- lavcev večji razmah, samo- pr avl jan je Pa kakovostno stopnjo. ^LGA KOVAČIČ je doma iz Pristave. Že obiskuje šolo za živilske tehnike, zaposlena Pa je v Hmezadu, TOZD Vital, obrat za predelavo sadja v Mestinju. Tam so pred časom ^^di uredili nove prostore za laboratorije, kjer je zdaj resnično veselje delati z novimi ?Paraturami. Iz tega obrata potuje po Sloveniji tudi znani sok Frupi, ki si je že pridobil ^.^evilne prijatelje. Obrat v Mestinju veliko pomeni za Obsotelje in Kozjansko, saj kme- vozijo sadje in ribez v predelavo za sokove. V Mestinju posebno veliko izdelajo jabolčnega soka, ki je tudi od vseh sokov najcenejši, čeprav po kakovosti ne zaostaja *® drugimi. FOTO: DRAGO MEDVED nt in rc bralkam za 8. marec PRESENEČENJE, ZADflVOl .ISTVO Ni več tako daJeč dan, ki mu v naši dinižbi tudii med letom vsebinsko odmerjamo pomembno mesto. Ne zgojj dnevu — bolj položaju, vlogi, mestu, odno- som v vsem letu. 8. marec — dan žensk. V naši družbi priložnost, da ocenimo, kje smo v uveljavljanju епакоргал-^песа po- ložaja žensk, preučimo vzroke, če pri tem še nismo dosegli vrlmje točke. 8. marec — dan žensk, ki ga želimo proslaviti tudi drugače. S posebno pozornostjo do mater in žena, iz- razi zahvalnosti, povabili, s šopki svežega cvetja, sti- skom rok in množico drugih izrazov srčne kulture. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje se bo še posebej pridružilo tesmu družbenemu razpoloženju. Da- nes še ne povemo kako — nekaj malega pa bomo spo- ročili že v prihodnji številki. In če gre za preseneče- nje, izdajmo vsaj to skrivnost: poskrbeli bomo za ne- pozabne trenutke. UREDNIHiTVO 2. stran — NOVI TEDNIK St. 2 — 15. fanuar 1976 20 samoupravnih zapovedi PRAVIČNEJE PO DELU ! V občinah so pripravili območne družbene dogovore za letos, ki bodo uravnavali pravice delavcev v združe nem delu bolj enotno. Tudi ta dogo- vor vpliva na zmanjševanje družbeni h razlik in odpravlja izjemnosti, do katerih je prihajalo v preteklosti zaradi različnega ekonomskega položaja posameznih delovnih organizacij. Dvajset določb, ki smo jih poim enovali s samoupravnimi zapovedmi so iz osnutka območnega družbenega dogovora za 1976. leto v občini Ce- lje, o katerem je včeraj razpravljalo predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov v Celju. Določbe teh dogovorov v občinah na širšem celjskem območju pa so si zelo podobne, večina je tudi enak ih. 1. Sredstva za osebne do- hodke bodo rasila počasneje kot dohodek, dosegala bodo le SO odstotkov stopnje rasti dohodka. 2. Za sklad skupne porabe velja delna omejitev porabe, '75 odstotkov rasti dohodka organizacijç združenega dela, povečanega za , arnortLzacijo nad minimalno, stopnjo bo mogoče porabiti za skupno porabo. 3. Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja po meto- dologiji analitičnega ocenje- vanja dela na delovnem me- stu najbolj Miostavno delo in dela poln delovni čas ter do- sega normalni delovni uspeh, mora znašati najmanj 65 od- stotkov poprečnega mesečne- ga osebnega dohodka na za- poslenega v občini v pretek- lem koledarskem letu (če je ta nižji kot poprečni v SR Sloveniji, potem velja višina slednjega). 4. Najvišji osebni dohodek se določa na dva načina. Ce je v organizaciji združenega dela za delo poslovnih orga nov in vodilnih delavcev iz- delan sistem meril, je tak de- lavec upravičen na osebni do- hodek glede na učinek njego- vega dela. če pa v organiza- ciji 73 ta dela niso izdelana merila, znaša najvišji osebni dohodek dvakratni poprečni osebni dohodek v občini iz preteklega leta. 5. Osebni dohodki se uskla- jujejo z rastjo življenjskih stroškov tako, kot določa re- solucija o dmžbenoekonom- ski politiki tekočega leta ter po osnovah in merilih samo- upravnega sporazuma. 6. Delavcu pripravniku gre akontacija osebnega dohodka v višini poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji in to: 70 odstot- kov pripravniku s srednjo iz- obrazbo, 90 odstotkov z višjo izobrazbo in 105 odstotkov z visoko izobrazbo, če ima or- ganizacija izdelana merila za ugotavljanje njegovega indivi- dualnega uspeha, je bilo akontacija do 20 odstotkov višja od določene. 7. Nadomestilo osebnega dohodka v času odsotnosti do 30 dni zaradi bolezni znaša 90 odstotkov, zaradi poškod- be pri delu pa 100 odstotkov njegovega mesečnega popreč- nega osebnega dohodka v mi- nulem koledarskem letu. Os- nova za izračun se valorizi- ra vsake tri mesece po do- ločilih skupnosti zxiravstvene- ga zavarovanja in varstva. 8. Delavci si zagotavljajo med delom organizirano top- lo prehrano. Regres znaša največ 250 din, najmanj pa 150 din mesečno na delavca, ki pa se ne more izplačevati v gotovini ali v obliki vred- nostnih bonov. 9. Izumitelj, racionalizator in novator ima pravico do odškodnine za inovacijsko de lo. Statusna vprašanja in si- stem nagrajevanja mora izde- lati vsaka organizacija. 10. Na'jnižje nagrade učen- cem v gospodarstvu znašajo v I. letniku 720 din, v II. 840 din in v III. letniku 1000 din. Učencev učni uspeh vpliva na večjo nagrado. 11. Organizacije morajo v svojih samoupravnih aktih določiti konkretne višine na- grad študentom in dijakom na delovni praksi v mejah med 720 din in največ do vi- šine najnižjega osebnega do- hodka. 12. Stanovanjski gradnji je namenjeno najmanj 7 odstot- kov bruto osebnih dohodkov, od tega del (0,3 odstotka) za dijaške domove in del (0,2 odstotka) za izgradnjo stano- vanj za delavce, za katere je ugotovljen širši družbeni in- teres. 13. Organiziranemu izobra- ževanju je namenjeno naj- manj 1,5 odstotka bruto oseb- nih dohodkov, tretjina teh sredstev se združuje na rav- ni občine za štipendije. 14. Sredstva sklada skupne porabe se oblikujejo tako, da le-ta ne presegajo 70 odstot- kov višine poprečnega me- sečnega bruto osebnega do- hodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, porabljena pa ne morejo bi- ti v polnem znesku. 15. Delavci v združenem de- lu namenjajo del dohodka za regres za letni dopust. Sred- stva oblikujejo tako, da zna- šajo sredstva najmanj 1000 din in največ 1200 din na za- poslenega. Pri razdelitvi teh sredstev upoštevajo socialne in zdravstvene kriterije ter dohoda na družinskega čla- na, vendar pa posamezniku izplačan znesek ne more bi- ti nižji kot 800 din. 16. Delavec ima pravico na solii^arnostno pomoč v pri- merih ko mu je ta pomoč najbolj potrebna (daljša bo- lezen, elementarna nesreča, nastanek invalidnosti, smrt delavca ali družinskega čla- na in pod.). 17. Ob odhodu z dela zara- di upokojitve gre delavcu na- grada — najmanj dva in naj- več tri mesečna poprečna osebna dohodka na zaposle- nega v SR Sloveniji. Enak znesek gre delavčevi družini ob njegovi smrti. 18. Delavcu gre ob delov- nem jubileju posebna nagra- da, višina je odvisna od dol- žine delovne dobe pri isti or- ganizaciji. Za 10 let znaša ta največ 2300 din, za 20 let naj- več 3450 din in za 30 in več let največ 4600 din. 19. Ko delavec brez svoje krivde ne more delati, mu gre ' nadomestilo osebnega dohod- \ ka v višini najmanj 80 odstot- kov mesečne osnove dohodka delavca (v gradbeni dejavno- sti, komunalni in kmetijski zaradi specifičnosti ne manj kot 70 odstotkov). 20. Za čas, ko je delavec na rednem letnem dopustu, mu pripada nadomestilo osebne- ga dohodka, izirač^mano po poprečju zadnjih treh mese- cev. merjenje izpušnih plinov Tisti šolerji, ki .so odšli po novem letu na tehnJ'^il pre- gled, so -obstali presenečeni, ke so jim p-oleg ostalib »ope- nicij« na njihovem avtomobilu opravili šc eno in to mexltev konccntraeije ogljikovega mo- noksida v izpušnih plinih ben- cinskih motorjev. Ta preipis je začel velj.iti z letošnjim no- vim letom, s pregledi pa želi- jo doseči, da bi s pravilno re- gulacijo prihajalo iz Izpušnih cevi manj šikodljivih plinov in bi tako tudi ozračje bilo manj onesnaženo, kot je. Zanimivo je, da se je zaradi vellkćsa zanimanja šoft-rjev za to no- vost Avto moto zveze , Slove- nije odločila, da bo od 20. do 25. januarja v I^Jubljani v svo ji bazi na Titovi 138 priredila demonstracijo omenjene me- ritve in to brezplačno. Vsak lahko pripelje svoj avto In mu bodo izmerili izpušnost ter sproti odpravljali manjše napake pri motorjih s preko- račeno dovoljeno koncentraci.(o 4,.5 volimtenske.s;a odstotka ogljikovega monoksida. Ta demonstracija bo med 11. in 17. uro ter je ugodna tudi za tiste Celjane oziroma vse ostale šoferje, ki se bodo v dneh od 20. do 2.5. januarja nahaj.all v Ljubljani. Takšno napravo tudi zc Ima- jo v Celju in čudno je, da se tudi niso odločili vsaj za nekajdnevno demon.stracijo. Po prvih rezultatih pa je sko- raj večina avtomobilov, ki so jih pripeljali na tehnični pre- gled, po tej strani nepopolna, kar je nov dokaz, kako tudi z izpušnimi plini pomagamo k nečistoči zraka v Celju in okolici. tv trebče: dober začetek ASFALTNA PREVLEKA PREKO SKOPE CNE Klanec Skopečno, ki je prejšnja leta povzročil ničkoliko težav, je danes asfaltiran in urejen, urejena pa je tudi neposredna okolica. Tako je v dolini Bistrice, v bližini hiše Ti- tove sestrične Ane Kostanjšek in muzeja maršala Tita manjši ribnik, ob katerem so lično izdelane klopi. Okolica muzeja je prav tako asfaltirana. Tudi bližnji potok Bistrica, ki je ob večjem deževju rad poplavljal, je reguliran. Ob tem velja zapisati, da je pri urejevanju okolja prispevala veliko prostovoljnih de- lovnih ur prav mladina šmarske občine: Steklarne, brusilnice Kozje, Atomskih toplic in drugih. Urejeno okolje muzeja maršala Tita v Trebčah je brez dvoma lep prispevek k razvoju spominskega parka Kumrovec—Kozjansko. FOTO: DRAGO MEDVED velenje: volilne konference osnovnih organizacij zk v gorenju Včeraj se začele v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje, volilne konference osnovnih organi- zacij Zveze komunistov. Na konferencah bo okrog 700 komunistov v Gore- nju pregledalo svoje delo v preteklem obclcibju. To bo tudi čas, da bodo znova ocenili svojo idejno-politično in akcijsko vlogo pri uresničevanju načel nove ustave in pri poglabljanju samoupravnih odnosov. V vseh osemnajstih osnovnih organizacijah Zveze komimjstov, kolikor jih je ustanovljenih v Temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skiipnost-i skupnih služb Cïorenja v Velenju, bodo volili nova vodstva osnovnih organizacij. Prav tako bodo izvolili nove člane tovarniške kon- ference ZKS in člane sveta ZKS SOZD Elektrokovin- ske industrije, Ljubljana. Volilne konference bodo opravile do 14. januarja 1976. H. J. celje: občani in okolje Prepočasen dotok iz prispevkov TOZD je kra.ievni Skupnosti Otok—Slavko Slander onemogočil uresniči, tev programa komunalnili del za preteklo leto. saj je bilo oktobra lani zbranih le 50 odstotkov predvidenega denarja. 081алек bo »pritekel« šele po zaključnih ra- čunih, torej konec prihodnjega meseca. Prenos programa v (o leto in njegova finančna struktura sta pwkazala, da ga tudi letos ne bo mogoče uresničiti brez prispevka občanov. Potrebnih je 301.000 dinarjev za zgraditev Igrišča na stalnem območju V. Prekomorske, nakup in montažo 30 Idopi, popravilo çugalnic v vsej skupnosti, ureditev peskovnikov in za zasaditev okrasnega grmičevja okoli stanovanjskih hiš. 125.000 dinarjev bo zbrano iz treh virov (prenos .sred- stev iz leta 1975, telesno kulturna skupnost in sklad m komunalno urejanje — v.se predvidoma, četrti vir pa bi bil prispevek občanov. Z njim bi zbrali 70.000 dinar.jev, 15.000 pa bi prispevali stanovalci s prosto- voljnim delom pri urejanju okolice svojih domov. Zato je svet izdelal predlog, po katerem naj bi vsako gospodinjstvo mesečno prispevalo po 5 (pet) dinarjev, od posameznikov pa je odvisno, če bodo prispevali več Kako se bodo gospodinjstva odločila, b«mo še vi- deli, jasno pa Je že zdaj, da gre za naše okolje, za zelenice, ki si cedale teže utirajo življenjsiki prostor med našimi železnimi kon,jički. In naši otroci tudi! IM. Seničar lažje na oddih v občinsKem svetu Zveze sindikatov v Celju so sprožia pobudo za ustanovitev samoupravne interes- ne skupnosti za letni oddih delavcev. Pobuda izhaja iz potrebe po boljš; in načrtnejiši organiziiranosti letnega oddiha, ki zdaj še m zadovoljivo in iz želje, da bodo delavci v prihodnje bolj organizirano izrabljali letni dopust za rekreacijo in aktiven počitek. Zato iniciativ- ni odbor ix>nuja v razpravo program dejavnosti te skupnosti. Med temeljne naloge skupnosti štejejo pred- vsem informacije o prostih kapacitetah za celotno ob- dobje letnega oddiha m možnosti izmenjave počitni- ških kapacitet, akcije za zdiijževanje sredstev za pri- dobivanje in izgradnjo nO'Viih počitniških domov, dogo- varjanje o enotnih kriterijih za delitev regresa za let- ni oddih, organizsaci j o športne rekreacije in razvedrila med oddihom, zdravstveni nadzor in pomoč ter še kaj več. Zdaj se ]e iniciativni odbor obrnil na vse temeljne organizacije združenega dela z anketo, da bi zvedel za mnenja o ustanovitvi take po-oimiške skupnosii. nato pa, če bodo stališča organizacij ugodna, ukreniti kar je potrebno za ustanovitev in deîovaoje skupnoistj za letni oddih delavcev. prebold: kongres jamarjev Omenili smo že, da bo letošnji kongres speleološke zveze Slovenije meseca junija v PrebO'ldu. Priprave nanj že potekajo, pokrovitelj kongresa, ki ga bo sprem- ljalo tudi nekaj zanimivih prireditev, pa bo Skupščina občine Žalec. Brez dvoma bo za organizacijo potrebno tudi pre- cej denarnih sredstev. Jamarji si pomagajo na različne načine, tako tudi s pripravljanjem raznih zabavnih večerov. To soboto pa bo v Preboldu že tradicionalna jamarska maškerada, ki je ena najboljših tovrstnih prireditev v Savinjski dolini. Za najboljše maske so jamarji pripravili številne nagrade, za prijetno razpo- loženje na bo poskrbel ansambel Veseli hmeljarji. J. V. st. 2 — 15. januar 1976 novi tednik — stran 3 konjiška «rogla« 25 LET SAMOUPRAVE V konjiški pekami in slaščičarni Rogl a so dostojno proslavili 25-letnico v zadnjih dneh preteklega leta so v konjiški »Rogli« pro- slavljali 25 letnico samo- upravljanja. I*roslave so se udeležili številni gostje iz Slov. Konjic in drugih kra- jev s katerimi jih vežejo dolgoletni poslovna uspešni odnosi. V lanskem oktobru je po- teklo 25 let, ko je prvi de- lavski svet takratne mestne pekarne prevzel upravljanje. Delavski svet je bil, zavoljo majhnega šte\'ila, ves kolek- tiv — prvi predsednik pa je bil Alojz Kvas. Ta dogodek je pomenil za vse nov zgodo- vinski premik m novo ob- dobje. Danes lahko ugotav- ljamo, da se je mala vaška pekama raaivlla v srednje razvito pekarsko in slašči- čarsko obrtno podjetje, šte- vilo zaposlenih se je v tem času podeseterilo, proizvod- nja pekarskih izdelkov se je povečala za štirikrat in na novo so osvoHli proizvodnjo slaščičarskih izdelkov. Mno- go so investirali: pekarna je do leta 1950 obratovala v prostorih stoletne hiše, leta 1951 si je kolektiv uredil ne- koliko večjo pekarsko de- lavnico v nekdanjem konj- skem hlevu, dobil parno peč in nov mešalnik, v tem pro- storu je kolektiv deloval do leta 1960, ko se je' preselil v novo pekarno; to je bila pr- va sodobnejša pekama na celjskem območju. Kapaci- teta je bila 4.000 kg na 8 ur, kar je za tisti čas veliko po- menilo. Delovni kolektiv je pridobil za sodelovanje še nekatere manjše pekarske delavnice in je na novo ure- dil slaščičarski obrat. Z leti se je promet hitro večal, peó- ni prostori so ix)stali pre- majhni. V letu 1969 so ure- dili novo slaščičarsko delav- nico, v letu 1970 so podvojili delovni prostor in vgradili najsodobnejše peči. Ves čas so odpirali lastne prodajalne, izpopolnjevali strojni park, urejevali garderobne prosto- re, nabavili so agréât za last- ni tok, avtomatsko central- no kurjavo in dmgo. Skrbeli so tudi za reševanje stano- vanjskih problemov zaposle- nih, omogočili strokovno izo- brazbo in so pridobili mno- go dobrih delavcev. Tak razvoj te delo^e or- ganizacije nam je jamstvo za dobro delo tudi v prihodnje. Danes šteje »Rogla« 64 za- | poslenih, od tega 6 vajencev. V bodočem pet letnem prog- ramu razvoja jxxijetja ne predvidevajo bistvenega pove- čanja proizvodnje pekarskih izdelkov in svežega slaščičar- skega peciva; večji razvoj predvidevajo pri proizvodnji domačih keksov in medičar- skih izdelkov testenin. Uspehe »Rogle« lahko za- pišemo z velikimi črkami, konjiška občina pa se lahko pohvali z delovno organiza- cijo, ki je ponesla njeno ime tudi v dmge kraje. Ob proslavljanju je o vsem tem spregovoril njen direktor Jože Fideršek. Na slavju, ki so ga povezali tudi s 30 let- niico osvoboditve, so p>odelili lična prizna,nja vsem jubilan- tom in poslovnim sodelav- cem; vsem upokojencem pa so izročili novoletna darila. Po uvodnem delu so imeli kratek kulturni spored. ŠTEFAN ZVIZEJ MLADINCI PROSTOVOLJCI Pred dnevi je občinska konferenca ZSMS Celje or- ganizirala posvet o vlogi mla- dine v SLO. Na posvetova- nju, katerega se je udeležilo 100 mladink in mladincev iz TOZD, KS in šol so imeli predavanje o nalogali mla- dih v SliO in obrambnem na- črtu v občini Celje. Ogledali pa so si tudi polurni film iz manevrov Svoboda 75. Iz f>odat.kov delovanja mla- dine na področju SOL lahko ugotovimo, da so v letoš- njem letu uspeli vključiti v enote teritorJaline obrambe več sto mladink m mladin- cev z TOZD, KS in šol. Opredelili so se za možnost vključevanja mladincev-pro- stovoljcev v obstoječe enote TO. To pomeni obliko, skozi katero mlademu človeku omogočimo uresničevanje sa- moupra\Tiih pravic, sodelova- nje in priprave na vse oblike odpora proti agresorjem. Gre za mladinke in mladmce, ki skozi različne oblike uspo- sabljanja pokažejo visoko stopnjo socialističnega patri- otizma, vojaškostrokovne us- posobljenosti in hkrati želi- jo dokazati svojo privrženost idejam samoupravnega soci- alizma ter obrambi in varova- nju teh idej. Vsi ti elementi so vodil do sprejeta take zamisli, ki omogoča mladim stik z orož- jem m vojaško tehniko ter večjo vojaško strokovno usposobljenost. Mladinske organizacije se poslužujejo raznih oblik de- lovanja z mladinci-prostovolj- ci, ki so že vključeni v enote TO. Organizirajo razne pre- davanja. Ogled filmov, sode- lovanje z JLA in udeležbo na raznih pohodih. Mladi prostovoljci so torej moraloio-politično čvrsto iz- oblikovane osebnosti mlade generacije, ki je pripravljena aktivno sodelovati in se pri- pravljati na obrambno do- movine. K. V. VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU DIREKTORJEMA TRGOVSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJ MERX CELJE IN CENTER CELJE Prazniki so za nami in oddahnil si je verjetno marsikdo, ki je bil še bolj delOTOO aktiven prav za- radi teh prazničnih dni. Med takšnimi so bili go- tovo na prvem mestu de- lavci v gfostinstvu in v tr- govini. Vsa čast jim, bi lahko dejali. Pa vendar se je v trgovini v teh dneh pred prazniki (tudi v so- boto 3. januarja) pokaza- la stara slabost, zaradi ka- tere smo si oddahnili (da pač ni več praznikov) tu- da mi — potrošniki. Kruh in mleko! Dve osnovni živili s ka- terimi se hoče vsakdo pre- skrbeti za čas, ko bodo samopostrežnice zap>rte. Vsa3cdo ve, kako neprijet- no je, óe aman j ka doma kruha in ga moras kup'> vati v gostiüii. z mlekom še nekako gre, razen, če niso v hišii mali ocroci. Za- to je morda res, da ga ne- katere družine pred praz- niki ali ob sobotali raje nakupijo več kot pa da bi jim ga zmanjkalo. Prav gotovo občane -ra- nima (vprašanje je pač po- stavljeno v imenu potro- šnikov) ali trgcaone razpo- lagajo s podatki, koliko kruha potrebujem pred prazniki in ob sobotah. Ali ga nakupijo točno to- liko, kolikor vedo, da ga bodo hitro prodali, če pa nekdo odlaša z nakupom na zadnjo uro Ptied zapi- ralnim časom, mu je pač prav, zakaj ni prišel že zjutraj. Namreč, če trgo- vine razpolagajo s takšni- mi podatki, je nerazumlji- vo, da se pojavlja v mno- gih med njimi stalna na- paka — zmanjlia kruiia in večikrat tudi mleka! Ali niste mnenja, da je bolje da ostane trgovini 10 kilo- gramov kruha (to je pač riziko vsakega trgovca), kot pa da ostane desert družin brez kruha? Koliko jeziA In koliko žolča je že bilo prelite- ga med občami, ko so be- gali iz ene samopostrežni ce v drugo in se medse- bojno obveščali. kje še imajo kruh. Ali. ko vpra- šaš po kmhu in dobiš od- govor nimamo, pozneje pa pri blagajni srečaš člove- ka. Ici odnaša Icar pet »štruc«. Rezerviral je, ti pojasnijo. Sklepam lahko, da ni kriva samo trgovma, am- pak tudi pekarne oziroma ureditev njihove dostave. V kolikor nam boste to po vedali, bomo postavili jav- no vprašanje tudi njim, za sedaj pa vas prosim za odgovor: kje rtöstaja pro- blem, kaZco ga je mogoče rešiti in kdaj. MILAN SENIÓAR OBRAZI JOŽE URANKAR Nekoč v davnih časih je bil Jože Urankar atlet. Tako kot njegovi bratje in sosedovi otroci, njegovi prijatelji. Stadion iz uga- skov na stezi in mivkaste jame za skok v višino ter (ialjavo in г leseno tribu- "o ob strani ter kopalni- co, kjer je večkrat tekla hladna kot topla voda, je ^il njegov in vseh drugih ^fugi dom. Ni bilo popol- dneva, da ne bi tam sre- * zelenih trat, ugaskov in mivke pa s palicami, starimi sprintericami in vsem ostalim, kar spada zraven, preživeli vsaj ne- kaj ur. Prijetnih ur! Na- mesto malice — tek po stadionu, preganjanje sta- re žoge med bilkami in dvigovanje uteži. Rjavih, starih. Titstih uteži, ki jih verjetno danes niti na odpadu za staro železo ne bi vzeli več. Vendar je tudi tisto rjavkasto železje spadalo v njegov, Jožetov trening, kot seveda še mnogim drugim fantom. In so se šli, kdo bo več dvignil. Jože, -navajen težkih bre- men, je uteži različnih te- žin, dvigoval kot za šalo. Nalagali so mu male, več- je in največje obročke on pa nič. Ne, nič v tem, da jih ne bi dvignil, am-- pak je DVIGNIL! Z veli- ko lahkoto! In tako se je počasi po- slovil od atletike ter »pre- sedlal« na drugo športno panogo — dviganje uteži. Z njim je odšlo še nekaj fantov, pridrzižilo se jim je še nekaj novih in eki- pa dvigalcev uteži pri TVD Partizan Celje je zacvetela. Zacvetela v prostorih, ki so bui vse prej kot pri- merni za njihovo vadbo. Ozki, majhni, nezračni. skratka neprimerni^ Ven- dar fantje so vztrajali, kajti pred njimi je stal Jože Urankar. Resen, mo- čan, priden in pošten fant, ki mu poleg dela ni bilo žal dati še nekaj ur za tisti šport, kjer gledalci ponavadi »vdihnejo« ob tekmovalčevem »uh«, ko dvigne nad glavo velikan- ske obroče. V njih se skriva sto, dvesto (malo), tristo (dobro), štiristo (odlično) kilogramov! In Jože je dvigoval ki- lograme, cente, tone. Ve- liko ton. Vse iz posebne- ga užitka, veselja in pri- padnosti športni panogi, kot je dviganje uteži. Spo- mnim se nekaj let nazaj, ko sem jih obiskal na tre- ningu. Vsi so bili zavzeti, Jože najbolj, vendar ne da se narediti nekaj več, če ni pogojev. Jože je kljub temu zmogel. Pre- bil se je v državno repre- zentanco, postal republi- ški in državni prvak (vse skupaj traja že vrsto let), postavljal repiibliške in državne rekorde in prija- dral z utešmi celo do ti- stega prostora, ki pomeni pravi hram za športnika — XX. OLIMPIJSKIH IGER v Miinchnu. Potem je odšel i3 Celja v Ljub- ljano in nadaljeval. Na- daljeval! številni nastopi, številne zmage, številni ki- logrami! Vendar se bo Jože vr- nil v Celje, torej tja, kjer je začel. Žal, ko je odšel, je tudi ekipa nekje zasta- la. Iz prve je padla v drugo ligo pa tako nazaj in spet naprej. Jože bo počasi izpregel, nehal bo dvigovati težke uteži in se bo bolj posvetil na- raščajnikom v tem špor- tu, če bo to počel v Ce- lju, smo prepričani, da bo ta športna panoga smo- va zaživela. Iz korenin bo pognalo novo drevo, kajti Jože nikdar ne odneha, je pač vedno pod pezo bre- men!!! Bil je in je med naj- boljšimi športniki Celja in ob zaključku lanskega leta je dobil verjetno naj- večje priznanje poleg vseh medalj, diplom in poka- lov: BLOUDKOVO PLA- KETO! Čestitamo in naj bo ta novinarski (tudi pri- jateljski) kroki tudi del- ček zahvale za vse, kar je lože Urankar kot šport- nik doprinesel rmšemu mestu in kar (upamo) še bo. TONE VRABL Komiisiija 2>a volitve in imenovanja Skupščine občine Laško razpisuje proeito delovno mesibo VODJE kadrovske službe občine Laško Kandidata morajo poLeg splošnih pogoijev izpoinje- vatii še naslednje: — najmanj višja šoLsika izobrazba kadtovske, polito- loške, upra\'ne аМ pravne soneti — najmanj 5 lert, ustrecmih dekxvnüh tzkuoeaij — družbenopoliitičaia aktiivnost in — moralna neoporečoKKSt ) Osebni dohodek bo določila komiiisiija za volitve m imenovanja, po veljavnem družbenem dogovoru. Stanovanje nd na razpolago. Pismme ponudbe s krattoim áivljenjepisom in dîO- kaziili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo kandidati v roku 15 dinii po objavil razpisa, kolfcova- ne z 2.00 din na naslov: SKUPáClNA OBÔINE LAŠKO, KDMISUA ZA YO- LITVE IN IMENOVANJA. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 2 — 15. januar 1976 celje 1980:2523 STANOVANJ V enoti titanovega dioksida delajo s 6 milijardno izgubo Izvršni svet celjske občin- ske skupščine je začel letoš- nje obdobje izredno delavno. Sicer pa, takšno vnemo je terjal tudi dnevni red, ki je bil pripravljen za 59. sejo. Začetek dela je veljal raz- pravi o delu in poslovanju TOZD za proizvodnjo titano- vega dioksida pri cinkarni. Četudi bodo končni podatki o poslovanju te enote v lan- skem letu znani šele ob spre- jemu zaključneg-a računa, predvidevajo, da bo izkazala okoli šest milijard starih di- narjev izgube. To breme si delita kolektiva cinkarne in vzhodnonemški partner v enakem razmerju. Tudi pred- videvanja za letos kažejo na precejšnjo izgubo -— 5 mili- jard starih dinarjev. Ob vsem tem pa je treba priznati, da ne gre za malo- marno ali slabo delo kolekti- va, marveč za politiko cen na svetovnem trgu, za slabo izvozno stimulacijo in za ne- primerno dolarsko disparite- to, torej za vplive, ki so zu- naj moči cinkamiškega ko- lektiva in ki lahko ob more- bitnem popravku že jutri pri- nesejo dobiček v enaki viši- ni kot je zdajšnja poslo\Tia izguba. Kolektiv enote za pro- izvodnjo titanovega dioksida je namreč že v drugi polovici lani dokazal, da je kos zahtev- ni nalogi in da se vse bolj približuje predvidenemu ob- segu proizvodnje. Pri vsem tem je značilna še ugotovitev, da navzlic ve- liki poslovni izgubi ne kaže razmišljati o morebitni usta vitvi proizvodnje, saj bi tak ukrep spričo anuitet, ki jih je treba plačevati, prizadel kolektiv še bolj. In končno, navzlic poslovni izgubi, kolek- tiv ustvarja amortizacijo, ne- kaj skladov itd. Zato kaže vse sile usmeriti na osvoji- tev boljše in cenejše tehnolo- gije v proizvodnji, na uvelja- vitev izvozne stimulacije in drugo, kar vpliva na poslov- ne rezultate. Člani izvršnega sveta so to- krat razpravljali tudi o sred- njeročnem programu stano- vanjske graditve, ki ga je pri. pravila samoupravna stano- vanjska skupnost. Po tem na- črtu naj bi do 1980. leta zgra- dili v občini 2523 stanovanj, torej več kot .500 vsako leto. Navzlic temu pa bo znašal stanovanjski primanjkljaj ob koncu tega petletnega obdob- ja še vedno 1179. Izvršni svet se je nadalje strinjal s stališčem odgovor- nega inšpekcijsk^a organa, da naj tudi za enoto poklic- nih gasdlcev v zavodu za po- žarno, reševalno in tehnično službo velja zakonit delovni čas in to navzlic grožnji, da bodo nekateri člani zapustili kolektiv. Da bi očuvali po- žarno varnost, bodo pri pro- stovoljnih gasilskih društvih uvedli dežurno službo in ta- ko bodo prostovoljni gasilci priskočili v primeru potrebe na pomoč poklicnim tovari- šem. Več kot zanimiva in aktual- na je bila razprava o nekate- rih primerih slabega izkori- ščanja delovnega časa. Podat- ki namreč govorijo o visoki odsotnosti z dela in tudi o tem, da v kolektivih posveča- jo temu problemu razmeroma malo pozornosti, čeprav je znano, da se je v zadnjem ča- su stanje vendarle popravilo. Sicer pa gre pri vsem tem tudi za ugotovitev, da so mar- sikdaj delavci prisiljeni zapu- stiti delo, če hočejo na uradih ali drugje izvršiti nujna opra- vila. Zaradi aktualnosti, bo izvršni svet posredoval to problematiko tudi delegatom zbora združenega dela. M. B02IČ novi direktor v laški »volni« DOBER ZNANEC Minuli teden se je de- lavski svet laške tekstilne tovarne »Volna« sestal, da bi odločil o predlogu us- trezne komisije, ki je vo- dila postopek okoli razpi- sa za novega direktorja. Z ozirom, da je kolektiv »Volne« v minulem obdo- bju bil v resnih težavah, da pa mu »blesteče« prav- zaprav ni nikoli bilo, za najodgovornejšega delav- ca v takem kolektivu rav- no ni bilo veliko ponudb. Pravzaprav je bila ena sa- ma, razpisnim pogojem in želji kolektiva ustrezna priglasitev, ki jo je de- lavski svet tudi brez pri- držica sprejel. Novi direktor tekstilne tovarne v Laškem je in- že.nir tekstilne stroke VIL- KO ŠKERBINEK iz Ra- tanjske vasi pri Rogaški Slatini, dolgoletni direk- tor tekstilne tovarne v Majšperku, dolgoletni pred sednik volna^rske grupa- cije v okviru slovenske- ga združenja tekstilcev. V tej funkciji je inženir Vil- ko škerbinek pogosto pri- hajal tudi v Volno in ta- ko mu kolektiv, mnogi starejši delavci v njem ni- so tuji, tuji pa mu niso niti problemi; saj je tudi v zadnjih letih, ko je bil naš predstavnik v tujin' (Holandija in Zahodna Nemčija) spremljal razme- re v domovini, predvsem pa v volnarski skupini. Direktor Vilko Skerbi- nek se je seznanil z raz- merami, vsaj v poglavit- nih potazah, spoznal sana- cijski program, ki ga v celoti odobrava in smatra za zelo dobrega. Pri tem so mu bili v teh aneli v pomoč vsi, s katerimi je prišel v stik, pred\sem pa samoupravni organi, strokovni delavci in zača- sni direktor Miha Prosen, kateremu se je delavski svet za napore in dobro voljo v zaxinjih mesecih najtopleje zahvalil. ec v okviru laškega »tim« Ko so se pred leti laški rudarji na vse kriplje borili za preusmeritjveno investicijo in končno dobHi tovarno sti- ropora, v elaboratu ni nikjer zapisano, da se bo ob stiro- I>oru pojavilo v rečiški doli- ni se toliko drugih dejavno- sti, neposredno ali posredno vezanih na Izdelavo in pre- delavo stiropora. Napovedi, češ, rudarji niso za kaj drugega kot za težko fizično delo, so najprej ovrg- U delavci v rudniških meha- ničnih delavnicah, oziroma tako imenovanem zunanjem obratu. Ko so prišli prvi stroji za ekspandiranje poli- sterola so si jih »šlosarji« dobro ogledali in polagoma spolpali, da tolikšna »umet- nina« tuli piso. Začeli so jih delati še sami. Že za Timovo tovarno so naredili vrsto strojev, medtem pa so jih iz- delali celo vrsto za druge to- varne, precej jih je šlo tudi v izvoz. Hitro so osvojili iz- delavo strojne opreme zja proizvodnjo in predelavo sti- ropora. Predvsem so se ob- nesli tudi z izdelavo orodij za različne stiropome odti- ske. Največji podvig pa so v samostojni TOZD Elektro- strojni obrati in transport združeni »kovinarji« storili v trenutku, ko je TIM začel razvijati zdaj že osamos\-oje- ni obrat gradnje hladilnic. Takrat so ugotovili, da bi za te hladilnice mogli izdelati tudi hladilne stolpe — in iz- delali so jih. Zdaj izdelujejo hladilne stolpe, skoraj bi lah- ko rekli, že serijsko. Ne sa- Vladimir Blatnik, direktor TOZD elektrostrojni obrati in transport, strokovno vodi po štievilu zaposlenih najmočnej- ši TOZD v okviru OZD Tim Laško. Kolektiv .sestavljajo večhioma kvalificirani in pol- kvalificirani delavci, malone vsi pa so se izučili v doma- čem podjetju ter s TIM do- življajo tudi svojo osebno strokovno rast. mo za hladilnice, ki jih si- rom p>o državi gradi TIM, tu- di za hotele, za razne indu strijske objekte izdelujejo te sodobne naprave, kakršnega vidimo tudi na našem pos- netku. _ Kaj je pravzaprav hladilni stolp. To je naprava, kd vo- do, potrebno za ohlajevanje ali za kakšen drugačen teh- nološki postopek, pri kate- rem je potrebno dovolj vode. Po zaslugi hladilnih stolpov več niso potrebne neizmerne količine vode, kajti s to na- pravo je narejen krogotok, ki eno in isto količino z manjšimi dodatki nenehno vrača nazaj v uporabo. Seve- da so ti stolpi izdelani v raz- ličnih velikostih, za različne zmogljivosti. Stolpe izdeluje- jo ï>o licenci. Najprej pa so se seveda morali spoprijeti s čisto novo tehnologijo — proizvodnjo ohišij iz poliest- ra, kar je seveda daleč od tehnologije kovinarstva ali livarstva. V času, ko nastaja šesti TOZD, tovarna stiropora v Mionici v Srbiji, dobiva TOZD El©kt.rostrojnega obrata veli- ko in odgovorno nalogo. Iz- delati bodo morali malone vse proizvodnotehnološke na- prave za okoli staro milijar- do vrednosti, hkrati pa bodo prevzeli na specializacijo de- lavce, ki bodo v Srbiji skrbe- li za delovanje in remont teh naprav. JURE KRAŠOVEC TOZD elek trosi rujni obrati in transport je bil še netiavno obrat, ki so ga v razml.šljanjlh okoli delitve podjetja na TOZD imeli namen obdržati v okviru skupnih služb. Danes etojl na saniostojnih nogah, čvrsto povezan > OZD TIM Laško. poslovna politika banke USKLAJEVANJE Zapis z zbora upravljalcev celjske podružnice Ljubljanske banke v središču pozornosti sed- mega zbora upravljalcev celj- ske podružnice Ljubljanske banke je bila razjprava o os- nutku dogovora o poslovni politiki banke v letošnjem letu. O osnutku, kajti raz- prava še ni končana. O konč- nem dokumentu, ki mora bi- ti zrcalo splošnih družbenih prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva, bo odločal nas- lednji zbor upravljalcev Ljub- ljanske banke kot celote. čeprav so splošna stališča o poslovni politiki Ljubljan- ske banke na dlani, daje razprava, tako tudi na celj- skem zbora upravljalcev, vse več novih pobud za uresniči- tev zahtevanega načrta, če povzamemo uvodne besede predsednika izvršilnega od- bora celjske podružnice Ljub- ljanske banke Emila Juga na zboru upravljalcev, potem se v poslovno politiko vna- šajo nekateri novi in kvali- tetnejši elementi, ki izhajajo iz ustavnih določb in se v prvi vrsti nanašajo na to, da mora biti težišče uresničeva- nja razvojnih programov up- ravljalcev banke predvsem na združevanju sredstev in medsebojnem vsklajevanju razvojnih programov. Sicer pa tudi iz osnutka dokumen- ta odseva skrb po pospešeni dinamiki gospodarske rasti in boljši plačilni bilanci. Ra- zen tega pričakujejo, da naj bi letos sredstva, ki se zdru- žujejo v banki, narasla zsl 16 milijard. Največji porast je predviden pri vseh sred- stvih na vpogled ter pri sred- stvih prebivalcev. Ta so po svojem obsegu tudi najpo- membnejša, ki se združujejo v banki in so osnovni vir za kreditiranje gospodarstva in prebivalcev. Pri zagotavljanju dopolnil- nih sredstev za tekočo pro- izvodnjo daje poslovna poU- tika polno podporo maksi- malnemu izkoriščanju kapa- citet, kar naj prispeva k po- spešeni intenzivnosti gospo- darske rasti ter zagotavljanju sredstev za tako imenovane selektivne namene. Na dolgo- ročnem področju pa daje do- govor osnovno težišče zago- tovitvi sredstev za že obsto- ječe obveznosti. 'Posebej pa kaže opozoriti na poglavje dogovora, ki terja, da delov- ne organizacije, preden pri- dejo v banko z zahtevkom za dopolnilna .sredstva, med- sebojno vskladijo svoje pro- grame in za njihovo uresni- čitev medsebojno tudi zdru- žujejo sredstva pwvsod, kjer za to obstaja medsebojni do- hodicovni interes. Kot rečeno, je tudi razpra va opozorila na prenekatere probleme, ki sodijo v pos- lovno politiko banke. Tako je Ivan Uranjek menil, da bi morali zagotoviti sredstva za razvoj zdraviliškega turizma. inž. Ivan Bučer pa je pred lagal več' pozornosti gospo darsko manj razvitim obmoi- jem. Sicer pa se je hkrati zahvalil I^iubljanski banki, ki je doslej edina sodelovali pri odpravljanju posledic potresa v šentjurski in šmar^ ski občini, junija 1.974. leta Pomembna so bila tudi innfr nja in predlogi inž. Veljto Križnika, ki se je zavzel zí večji delež bimčnih sredstev pri proizvodnji hrane, nada Ije za boljše kreditiranje za sebnega kmetijstva, za stimu- liranje izvoza in ne naza¿ nje za hitrejši postopek pF odobravanj u p>oso j il. Zbor upravljalcev celjsk« podružnice Ljubljanske bati ke je nadalje potrdil infof macijo o pristopu Ljubljai ske banke k izdelavi srednji ročnega načrta banka d' 1980. leta pa tudi k osnutlP začasnega statutarnega skl« pa o planiranju v banki. Ob zaključku so izvolili d« vet članov v izvršilni odbo' podružnice za stanovanj si^^ in komunalno graditev tei delegacijo za sedemnaj^ zbor Ljub>janske banke и celote. j M. BOŽ^ §t. 2 — 15. januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 juteks LETOS TUDI TOZD Ugodni rezultati v TOZD Termotal — Kako z delavci v TOZD Juta — Za rešitev problema ni odgovorna samo organizacija združenega dela Juteks — Vprašanje minu- lega dela TOZD Juta — Prevelikih razlik v osebnih do- hodkih med obema TOZD ne bi smelo biti — Težišče reševanja problema je človek v žalskem Juteksu so pre- teklo leto dosegli več kot ugodne rezultate gospodarje- nja, gledano seveda s stali- šča te organizacije združe- nega dela. Tako je temeljna organizacija združenega de- la Juta dosegla okrog štiri milijarde starih dinarjev ce- lotnega dohodka, kar je to- liko kot leto poprej, temelj- na organizacija Termotal, ki proizvaja topli pod, pa je celotni dohodek enkrat po- večala, kar predstavlja de- vet starih milijard. Ob tem je treba poudariti, da v Ter- motalu dela vsega sto ljudi, v juti pa tristo. Ostanek dohodka bo zna ša! v Juteksu okrog petsto starih milijonov, če pa od tega odštejemo še nekatere obveznosti, ki jih mora ta organizacija združenega dela poravnati po samoupravnih sporazumih, potem bo osta- nek dohodka precej manj- ši. Poraba jutinih izdelkov da- nes v svetu in doma zelo upada. Juteksov največji od jemalec vreč je bila Vojvo- dina v času žetve, danes pa tovrstnih izdelkov ne upo- rablja več. V Juteksu ugo- tavljajo danes, da so kapaci- srečanje upokojencev Ob novem letu so se srečali upokojenci tovarne Gorenje, Ve- lenje. Na povabilo tovarniške kon- ference sindikata so si ogledali nekaj novih prostorov v tovarni, nakar so novoletno razpoloženje nadaljevali na zaloiski Upokojenci Gorenja se srečajo v tovarni vsako leto in lepo je videti v nodjetju tiste, ki so ne- koč tu delali. Gorenje na svoje nekdanje sodelavce torej ne pozab. Ija. Poleir srečanja. razp;ovora, no- voletnih želja so jim letos pri- pravili še spominska darila. ». 3 tete za proizvodnjo Jutinih vreč, s katerimi razpolagajo, izkoriščene manj kot pet- deset odstotno. Obstaja to- rej še možnost izvoza. Na vzhodu jutinih izdelkov ni moč prodajati, ker imajo vse vzhodne države z največjim proizvajalcem in dobaviteljem Bangladešom, kliring. Zahod- nemu uvozniku pa ni treba za uvoz jutinih izdelkov iz Indije in Bangladeša plača ti nobenih carinskih dajatev. Za jutine proizvode iz Ju- goslavije pa plača kar 21 od- stotkov carine. Torej je tudi izvoz na zahod nemogoč. Tako nastaja v tej žalski organizaciji združenega dela vedno večji problem glede preusmeritve proizvodnje. Ob tem pa se. poraja vprašanje, katera bo tista dejavnost, ki bi bila sposobna zaposliti žensko delavno silo. Vemo namreč, da v TOZD Juta de- lajo v glavnem ženske. V poštev bi morda prišla kon- fekcijska industrija, kakšna pa je akumulativnost v tej panogi ni treba posebej po- udariti. Pri reševanju tega proble- ma bo treba angažirati tudi dejavnike izven organizacije združenega dela, saj sam Juteks temu problemu ni kos. Tudi zaradi premajhne akumulativnosti, ki jo dose- ga. Drugačen pa je položaj v temeljni organizaciji združe- nega dela Termotal, kjer so v glavnem zaposleni le mo- ški, že uvodoma smo zapi- sali, da je sto delavcev v lanskem letu kar za sto od- stotkov preseglo celotni do- hodek v primerjavi z letom poprej. Ugodne rezultate so dosegli predvsem s tem, ko so dobršni del proizvodnje talnih oblog izvozili v Sov- jetsko zvezo, vpliv na to pa ima brez dvoma tudi uspeli izbor novih dezenov v dru- gem .polletju lanskega leta. Morda bo 2animiv podatek, da so lani proizvedli kar 4761 ton talnih oblog. V temeljna " organizaciji združenega dela Termotal do leta 1980 ne predvideva- jo kakšnih večjih investicij. Načrtujejo pa postavitev no- vih strojev, na katerih bi lahko izdelovali sodobnejše vrste talnih oblog, ki bi bi- le izdelane na podlagi pena- stega PVC, azbestne podla- ge itd. V Juteksu so s prvim ja- nuarjem letošnjega leta usta- novili temeljne organizacije združenega dela Ln skupne službe. Popolnoma deljeni rezultati poslovanja bodo prav gotovo nakazali problem rentabilnosti TOZD Juta, in s tem tudi neobhodno po- trebo po zadovoljivi rešitvi zaposlenih v tej TOZD Po- javlja se tudi vprašanje mi- minulega dela, ki ga je vlo žila TOZD Juta v investicijo za obrat talnih oblog. Pri tem je popolnoma na dlani, da morajo s samoupravnim sporazumom določiti način, kako bo TOZD Termotal ta vlaganja »odplačevala«. Zago- toviti bo treba, da pri izpla- čevanju osebnih dohodkov ne bo prišlo do prevelikih razlik med obema temeljni- ma organizacijama. Rezulta- ti dela so še vedno namreč v največji meri odvisni od tržnih pogojev, ne pa od vlo- ženega »živega dela«. Zato bi lahko bile razlike v osebnih dohodkih res minimalne. Pri vseh teh odločitvah mora biti težišče prav goto- vo na delovnem človeku. Na tistem človeku, ki je dolga leta zategoval pas ter tako omogočil postavitev novega obrata, Id danes dosega ta- ko lepe rezultate. JANEZ VEDENIK izletnikovo gostišče v kozjem VELIKO UPANJA Kozjansko gostinstvo vsa leta po vojni stoji več ali manj na trhlih nogah, v zadnjem času pa sploh na- zaduje. Zaradi tega je še pomembnejša novica, da je celjski Izletnik prevzel v »svoje roke« znano kozjan- sko gostišče RESNIK. če- mu novici takšen poudarek? Da bomo bolje razumeli, poj- dimo nekaj let nazaj. V pretres, ki nam bo po- magal osvetliti problem z vseh strani, vzemimo nekaj najpomembnejših gostinskih objektov na Kozjanskem. Planina pri Sevnici je imela pred vojno vrsto zelo kvali- tetnih gostišč, ki so po njej izumrla ena za drugo vključ- no z domiselno urejenim go- stiščem na gradu. Danes sta na Planini dve gostilni, kjer občasno lahko dobite tudi hrano. Ob poti po Kozjan- skem proti Kozjem, torej ob toku potoka Bistrice, je bi- la še pred leti vrsta gostiln, kjer je bila na razpolago tu- di hrana: Lesično, Pilštanj, Kozje. Danes v prvih dveh krajih sploh ni gostišča, ra- zen skromnega bifeja v Le- sičnem, v Kozjem pa je bila gostilna Resnik, ki pa ni mo- gla pokrivati vseh potreb in zahtev. Tudi y bližnji Pod- sredi je položaj enak, četudi je bila pred vojno znana kot turistični kraj (vzdevek, ki si ga je lastilo tudi Kozje, Pilštanj. in še kdo). Na kon- cu ostaja le še Bistrica ob Sotli, ki gostinskega vpraša- nja prav tako nima urejene- ga. Na razplago je bližnji Kumrovec in več kilorrtetrov oddaljeni Podčetrtek. Pobuda Izletnika je torej prišla v pravem času. Kako si gostinstvo na Kozjem predstavlja to podjetje od- nosno njegov direktor, Leo- pold Pere? »Pri nas menimo, da je prav in koristno, da se IZ- LETNIK začne vključevati v reševanje kozjanske proble- matike, saj smo se doslej pojavljali na Kozjanskem le kot prevozniki potnikov. Da- nes, ko se »črne ceste« bli- žajo čedalje bolj središču Kozjanskega, je nedvomno, da bo z njimi prišel v po- krajino tudi turizem. Od tod naša odločitev. Gostišče bo potrebno po- polnoma obnoviti, vendar mu mi ne maramo dati dru- gačne oblike, kot jo je ime- lo do sedaj. Nasprotno, ho- čemo obdržati priljubljeni značaj stare kmečke »oštari- je«, kakršna je danes lju- dem najbolj pri srcu.« Gostišče torej, kot jih je pri nas vedno manj, je pou- daril Leop>old Pere in dodal, da bo gostišče dobilo tudi novo funkcijo, ki bo Kozjan- ce brez dvoma razveseljila: uvedli bodo družbeno pre- hrano, zaposlili pa bodo predvsem Kozjance. Po besedah tov. Perca pa pri tem nikakor ne sme ostati, pač pa bo to le obe- taA^en začetek. Kozje mora dobiti še druge turistične ob- jekte in ne le Kozje. Takš- no orientacijo bo vsekakor zahteval tudi projekt Spo- minski park Kumrovec—Koz- jansko, ki bo že čez' nekaj let privabljal kopico izletni- kov. Zatorej bi bilo zmotno ostajati pri takšnem začet- ku. »V Kozjem želimo urediti tudi popravljalnico naših av- tobusov, mislimo pa še na pridobitev turističnih sob, za kar so gotovo možnosti. Seveda, bomo morali najprej zgraditi še kakšen drug ustrezen objekt, novo odpr- to vprašanje pa so seveda tudi krediti, ki bodo pač morali biti primerni in do- volj ugodni,« je zaključil raz- govor Leopold Pere. Začetek je torej do- ber. Najbrž ne bo šlo brez razumevanja in popolne pod- pore krajanov pa tudi občin- ske skupščine Šmarje pri Jelšah, svoj delež pa bo prav gotovo lahko dodalo tu- di kozjansko turistično dru- štvo, ki je nekaj let bilo zelo delavno. Z združenimi močmi bo Kozje najbrž lah- ko postalo spet to, kar je bilo pred vojno: turistični kraj, ki je imel celo svoj prospekt. MILENKO STRAŠEK DVE IZ GORENJA SINDIKAT GORENJA SVOJIM BOLNIKOM OB NOVEM LETU Predstavniki osnovnih organizacij sindikata TOZD Gorenje so ob novem letu obiskali vse sodelavce, ki so dalj časa v bolniiškem staležu. Tako so obiskali okrog lOO sodelavcev, ki so bodisi na zîdravljenju v bol- nišnicah, zdraviliščih ali pa tudi doma. Pretdstavnlld sindikata so povedali, da so biiU bolniki nadvse pre- senečena in zelo veseli teh obiskov, kakor tudi spo minskih daru. SINDIKAT GORENJA OBDARI LOTROKE UMRLIH SODELAVCEV Pred novim letom so bui v tavamo Gorenje povab- ljeni otroci umrlih sodelavcev Gorenja. Otroci so bui povaibljem na zakusko, med kateix> jih je obiskal de- dek Mraz in jim izročili darila. Te pozornosti je bilo deležnih osemnajst otrok iz Velenja Ln okolice. Tovarna Gorenje pa ima svoje delavce tildi zunaj meja Slovenije. To so potujoči serviserji Ln di'ugi pred- stavniiki. Tovarniška konferenca sindikata in osnovna organizacija sindikata TOZD servis in maloprodaja sta' ob novem letu poslala vsem otrokom umrlih potujočih serviiserjev Gorenja denarno nakazilo v znes,ku 5iOO,00 din. H. J. TURIZEM celje NOV! PROSTORI Ne samo na uspelem ob- čnem zboru, tudi sicer je dejavnost celjskega olep- ševalnega in turističnega društva opazna skoraj na vsakem koraku, ki seve- da zadeva njegovo delov- no področje. Iz kopice ak- <äj in drugih delovnih na- log v lanskem letu, naj omenimo zlasti dve, ki sta j^dvse uspeli. To so po- letne kulturne prireditve *n akcija za obisk šolske Oiladine Celja. Društvo je lani uspelo pripraviti v tako imeno- Vani mrtvi kulturni sezo- V] več prireditev, ki so ^"e več kot hvaležna os- vežitev v poletnih mese- cih. Ni jih bilo velilîo, za- ^ pa so bile po kvaliteti ^^Dre in kar je najvaž- "^js^e — tudi število obi- tr^T^^^^^ na njih je po- ^^^ik). da bi bila prava ^oda. 6e bi šla misel o ^^ijskih poletnih kulturnih Prireditvah v pozabo. Ole- |rf^^lno in turistično dru je poskrbelo, da se J^i zgodilo, ^judi v letošnjem delov- hačrtu zavzemajo poletne prireditve ризтет- bno mesto. Po tem načrtu bomo imeli v tem času v Celju koncert kvalitetnega jazza, promenadni -concert, nastopa ansambla Lojzeta Slalca, operno predstavo^ mednarodni folklorni an' sambel, musical, komorni koncert, orgelski koncert in satirični kabaret Metla. Torej lep izbor in d'>volj za vsak okus. Kaj pa z obiskom šol- ske mladine našemu me- stu? Ta akcija je stekla lani prvič. Svoj namen je dosegla zlasti pri obisku osnovnošolske mladine, medtem ko pobuda za pri- hod srednješolcev iz dru- gih mest ni uspela. Na vsak način bi bilo zanimi- vo slišati in brati — Za- kaj? Olepševalno tn turistič- no društvo je ix)vabilo na obisk mesta ob Savinji okoli sto šol v Sloveniji. Vabila se je odzvalo pri- bližno dvajset zavodov. Iz- leti so bili dobro organi- zirani. Otroci niso bili prepuščeni samim sebi, marveč so si mesto in nje- gove značihiosti ogledali pod strokovnim vodstvom. Akcijo bo društvo nadalje- valo tudi letos. ' Sicer pa je letošnji de- lovni načrt olepševalnega in turističnega društva v Celju izredno pester, bo- gat, širok. In ne nazad- nje zahteven. V njem pa je tudi naloga, ki je niso napisali na vidno mesto, ki pa navzlic temu zaslu- ži svojo pozornost. Kot vse kaže, bo društvo le- tos dobilo nove delovne in poslovne prostore. In ne samo društvo^ tudi turisti- čno informacijski urad, ki dela poleg kina Metro- pol na Stanetovi ulici. V teku so namreč preuredit- vena dela na hiši Tom- šičev trg 7. Tu naj bi bil novi turistični center. In ne samo poslovni prostori, marveč tudi družabni ko- tiček, če bo šlo vse tako kot si zamišljamo. Uresničitev te alccije bo terjala veliko dela pa tu- di sredstev. Pri društvu se tega dobro zavedajo. Ne giede na to, pravijo, da jo bodo dobro izpeljali. TOČKE GOVORIJO Pri celjski turistični zvezi že več le! dela komisija za ocenjevanje naj- lepših krajev, mest in zdravilišč na širšem območju. O zmagovalcih smo že poročali. Luče so lara že tretjič zapored osvojile najvišje mesto in prehodni pokal v trajno last. Zdao pa si oglejmo, kako je komisija oceaila mesta in 2idravi;liške kraje po številu točk: 1. Luče 96, 2. Mozirje 86, 3. Šent- jur &5, 4. Gornji grad 84, 5. Ljubno 82, 6. Šempeter 80, 7. Rimske Topli- ce 78. 8. Prebold 70, 9. Vojnik 68, 10. Braslovče 67, 11. S<')lčava 66, 12. Planina B5, 13. Nazarje 63, 14. Vran- sko 62, 15. Šmarje pri Jelšah 60, 16. Rečica 59, 17. Strmec 54, 18. Prankolovo 53, Polzela S2, 20. Ra- deče 51, 21. Jurfclošter 50, 2S. Koz- je 50. MESTA: 1. Vedenje 33, 2. Celje 91, 3. 2alec 58, 4. Šoštanj 49. ZDRAVILIŠČA (navajamo skupno oceno za zdravilišče in kraj): 1. Ro- gaška Slatina 85, 2. Laško 78, 3. Do- brna 76, 4. Atomske Toplice 51. dobrna KOD IN KAM Ob izrednem vzponu, ki ga je zdravilišče na Do- brni doseglo v zadnjih dveh, treh letih, doživlja ta kolektiv tudi svojevrst- no krizo ob spoznaryu, da bd lahko nudilo svoje usluge neprimerno večje- mu številu gostov, bolni- kom in delovnim ljudem, če bi imelo tudi boljše in ustreznejše prostore_ Se- danje nočitvene kapacite- te na Dobrni so stare in ne ustrezajo niti več kot skromnemu povpraševal- ou. Zato ni naključje, če sd kolektiv močno priza- deva rešiti vprašanje z gradnjo novega objekta. Toda, sam tej nalogi ni kos. Lastna sredstva so preskromna, da bd se lah- ko lotu naloge. Kolektiv se zavzema, da bi z mo- rebitno integracijo rešil to vprašanje. Zarto so v teku razgovori z novomeško Ki-ko. Pa ne gre samo za to ix>t, samo za integraci- jo. Gre tudi za spozna- nje, kot je na zboru up- ravljalcev celjske podruž- nice Ljubljanske banke dejal direktor zdravilišča, Ivan Uranjek, da je tudi v poslovni politiki banke in v njenem delovnem na- črtu premalo sredstev za razvoj naravnih zdravilišč. Dobrna je samo lani od- klonila okoli 600 pacien- tov in tako izgubila okoli 100.000 nočitev! Za temi številkama so precejšnje vsote in tudi veMka izguba za kolektiv zdravilišča^ Toda, kako rešiti prob- lem, ki je več kot boleč? V razpravi na zboru upravljalcev Loubljanske banke so tudi besede Iva- na U ran jeka naletele na odmev. To seveda ne po- meni, da je p>ot rešitve edinole v nakazani smeri, v ustanovitvi konzorcija, v kater^a naj bd pristo- pih vsi, ki bi ob skrbi za zdravje delovnega člo- veka ne smeli ostati brez- brižni. Pa vendarle je tu- di v tej pobudi nakazana rešitev. Morda samo en del. Morda kaj več? M3 •.•tran — 1«0vi tednik st. 2 — 15. lanuar 1976 MLADI V 2alcu IN SAMOUPRAVLJANJE BODO DOBILI KLUB Prejšnji teden je bila v Žalcu seja predsedstva Ob- činske konference Zveze so- cialistične mladine, ki sta se je med drugim udeležila se- kretar Telesnokultume skup- nosti Aldi Vidmajer in se- kretar Občinskega sveta Zve- ze sindikatov Drago 21ender. Na seji so najprej govori- li o prioriteti športnih pa- nog v Sloveniji in občini Žalec. Adi Vidmajer je med drugim podal informacijo o športnih panogah, ki lahko kandidirajo za prvo, drugo in tretjo prioriteto. To so atletika, košarka, rokomet, nogomet, odbojka in keglja- nje. V prioriteto I. naj bi na prvo mesto sodila atleti- ka, ki je osnova vsem osta- lim športom, v upoštev pa pride tudi košarka. Po poda- nih informacijah k tej toč- ki dnevnega reda, se je raz- vila živahna razprava, v ka- teri БО sodelovali vsi člani predsedstva. Navzoče je v glavnem zanimalo, zakaj ne bi dali več poudarka šport- nim pan<^am, ki niso tako razvite, pri katerui o kakš- ni množičnosti ne moremo govoriti, lahko pa bi posta- le naše nacionalne športne panoge. Prisotni so mislili predvi^m na smuičanje in namizni tenie. Predsedstvo Občinske kcm- ference Zveze socialistične mladine je brez pripomb podprlo sklep, da atletika in košarka prideta v prvi prio- ritetni razred tako v Slove- niji kot v občini Žalec. V drugi prioritetni razred je predsedstvo predlagalo roko- met in odbojko. Ob koncu te točke dnevnega reda je bilo še zanimivo vprašanje, ki ga je postavil predsed- nik Branko Povše. Zanimal se je glede financiranja za planinstvo, smučanje in pla- vanje, ki se bo v bodoče primemo financiralo in šte- lo za množični šport. V nadaljevanju seje pred- sedstva Občinslke konference Zveze socialistične mladine so govorili tudi o ustanovit- vi in delovanju kluba samo- upravljalcev v občini Žalec. Informacijo o ustanovitvi in delovanju tega kluba je podal sekretar Občinskega sveta Zveze sindikatov, Dra- go Žlender, ki je ix>udaril, da bo naloga Kluba .samo- upravljalcev predvsem ta, da bo načrtno usmerjal druž- bene dejavnosti pri razvija- nju samoupravljanja, se zav- zemal za uveljavljanje nepo- srednih interesov delavcev na področju izobraževanja, obveščanja, svetovanja in iz- menjave izkušenj samoupraV' ne prakse. Klubi samoupravljalcev bo. do na vseh teh področjih opravljali konkretne naloge v skladu z neposrednimi interesi samoupravljalcev. Klub, ki bo interesna skup- nost, se bo zavzemal za ak- tivnost na področju družbe- no političnega izobraževanja, delavcem pa bo omogočil tu- di svetovalno in drugo stro- kovno pomoč. Kot vsako in- teresno področje, bodo tudi klub ustanovili na osnovi družbenega dogovora. Poleg skupščine bo imel tudi up- ravni odbor ter strokovne- ga delavca, ki naj bi bil v žalski občini polprofesiona- lec. Ustanovna skupščina kluba bo med 20. in 25. ja- nuarjem 1976. Mladi so oce nili delo kliilba samouprav- ljalcev kot organizirano ob liko izobraževanja, ki bo lahko dala mlademu člove- ku napotke za spozna- vanje samouipravljalske prak- se. Predsedstvo je sprejelo sklep, da je treba o delu kluba obvestiti vse osnovne mladinske organizacije v žal- ski občini. Ob koncu seje predsedstva so mladi govorili še o go- spodarskem šolskem centru v žalski občini ter pregledali delo konferenc in komisij v preteklem letu. JANEZ VEDENIK v zreCah gradijo vrtec v Zfečah so že pričeli г izgradnjo novega otroškega vrtca, v katerem bo pro- stora za 60 predšolskih otrok. Prostori starega vrtca so bili namreč neprimerni za- radi vlade, pa tudi premajhni so bili, da bi lahko sprejeli večje število malčkov. Ko- njiška skupnost otroškega varstva se je zato odločila, da postavi nov otroški vrtec, v katerem bo sedaj prostora za 60 otrok, pozneje pa bi vrtev še razširili in bi se tako njegova kapaciteta 4e enkrat povečala. Pri gradnji vrtca sta a precejšnjimi sredsttñ pomagali obe zreški tovarni, pri komunalni ureditvi okolice pa bo sodelo- vala tudi krajevna skupnost. Vrtec bo predvidoma zgrajen do pričetka novega šol- skega leta. D. S. krajevne skupnosti ZA SVOJ RAZVOJ v žalski občini so vse krajevne skupnosti pripravile osnutke sred- njeročnih planov razvoja. V teh osnutkih je analizirano sedanje stanje ter del potreb, predvsem po komunalni in socialni infrastrukturi, ki bi jo bilo treba analizirati do leta 1980. Danes posvečamo nekoliko več besed raz- voju in potrebam krajevnih skupnosti Petrovce, Tabor in Gomilsko. Krajevna skupnost PETROV- CE si je v osnutku sred- njeročnega programa zadala dokaj zahteven program. Ta zajema kot vsepovsod v prvi vrsti rešitev problemov gle- de ureditev cestišč in kri- žišč ter boljše rešitve tako- imenovanih črnih točk na cestah, ki peljejo skozi kra- jevno skupnost. Sem prište- vajo semaforizacijo križišča v Petrovčah, ureditev boljše preglednosti v Drešinji va- si ter ureditev ostrega ovin- ka v Petrovčah, ki je po- stal zelo ozko grlo, predvsem ob otvoritvi kamnoloma v Libo j ah in se bo z nadalj- njim razvojem Zarje v Pet- rovčah tudi povečal. Za reši- tev problemov, ki sodijo v področje cest so za vsako leto izdelali podroben pro- gram. Med ostale potrebe, ki bi pripomogle za boljši stan- dard krajanov pa sodi no- va samopostrežna trgovi- na, ureditev kanalizacijskega omrežja, gradnja novega vrt- ca v bližmi osnovne šole, postopno pa bo treba skrbe- ti tudi za varstvo otrok v Levcu in Drešinji vasi. Sred- njeročni plan razvoja kra- jevne skupnosti zajema tu- di gradnjo gasilskega doma v Levcu ter nabavo gasilske opreme pri društvih v Pet- rovčah, Drešinji vasi in Lev- cu. Skupni dotok sredstev v krajevni skupnosti TABOR, naj bi vključno s sredstvi referenduma v petletnem ob- dobju znašal 2,738.000 dinar- jev. Sredstva bi namenili za ureditev avtobusnega posta- jališča in kolesarnice, uredi- tev doma TVD Partizan, po- pravilo krajevnih cest, mo- stov ter za ureditev kanali- zacije. Pojavljajo pa se tu- di potrebe za javno razsvet- ljavo, ureditev pokopališča ter za ureditev zbiralnikov za gasilsko društvo. Krajevna skupnost GOMIL- SKO pa je osnove načrtova- nega razvoja razdelila na pet glavnih točk in sicer na raz- voj lesno predelovalnega ob- rata INORAD Gomilsko, raz- voj kmetijske in kooperacij- ske proizvodnje, razvoj za- sebne obrti, družbenega stan- darda ter ureditev najbolj kritičnih komunalnih vpra- šanj. Med prioritetne potrebe je Krajevna skupnost Gomil- sko uvrstila ureditev pred- šolskega varstva, uvedbo ce- lodnevTie osnovne šole, iz- gradnjo prostorov za kultu- ro, športno ter družbenopo- litično dejavnost, ureditev prostorov za delovanje Kra- jevne skupnosti ter knjižni- ce, obenem pa bi bui ti prostori namenjeni tudi sa- mopostrežni trgovini in po- šti. Na Gomilskem predvideva- jo v naslednjih letih tudi ureditev pokopališča z mrli- ško vežo ter asfaltira- nje cest Grajska vas—Gomil- sko, šmatevž—Gomilsko in Zakl—Gomilsko. Treba pa bo urediti tudi vaško raz- svetljavo ter kanalizacijo. JANEZ VEDENIK IZPITI ZA OTROKE KOLESARJE Zakon o varnosti cestnega prometa tudi določa, da otroci starejši od .sedmih let ne smejo več na ce- sto, če nimajo potrdila o opravljenem izpitu o Enanju najosnovnejših pravil, ki veljajo za sodelo- \anje na c«sti. To odločitev so sprejeli zato, da bi tudi otroke naučili pra\ilne vožnje s kolesi, saj so prav zaradi nepoznavanja prometnih pravil marsi- kdaj povzročili nesrečo. Do sedmega leta pa se lahko otroci peljejo po cesti samo v spremstvu odrasle osebe. Tudi kazni so dokaj visoke, saj bodo za pre- krške kaznovali starše s Ш do 500 din kazni ozi- roma 30 dni zapora. Otroci se lahko naučijo osnov- nih prometnih pravil v šolah oziroma drugih vzgoj- no-izobraževalnih organizacijah, kjer bodo po usiieš- no opravljenih izpitih tudi dobili dovoljenje za vožnjo. Prvi takšni izpiti so bili včeraj v Celju pri Pionirskem domii. Upamo, da bodo vso zadevo naj- bolj resno vzeli starši, ki naj bi sodelovali pri tej akciji, da njihovi otroci brez znanja o osnovnih pravilih o prometu ne bi šli na cesto s kolesom. Gre za otrokovo in našo vamoet! zdravilišče lasko NOVA VRATA Najrazličnejši so vzroki, da se izgradnja nove zdravdli- fikß stavbe po polževo odvija. Najmanj je za takšne raz- mere kriv kolektiv, zato o tem tokrat nebi zgubljali be- sed. Ker tudi poF, naposled pride do svojega cilja, tako je tudi nova zdraviliška stav- ba tik pred zdajci, čeravno se gradbišče še ne bo tako kmalu poslovilo iz okolice rehabilitacijskega zavoda. Za- enkrat z zadnjimi obrtniški- mi deli zaključujejo gradnjo osrednje stavbe z namestit- venim delom (hotel), tera- pevtskim oddelkom ter ko- pališčem, ki vključuje veldk bazen in kabine. Ostaja od- prto vprašanje kuhinje in re- stavracijskega prostora. Ku- hinja bo morala biti v ob- stoječih razmerah kos pove- č^emu odjemu, kar zadeva jedilnice pa bodo uporabili staro telovadnico za dodatni gostinski prostor. Te dni bd moral imeti ko- lektiv stotero oči. Do formal- ne otvoritve in v garancijski dobi bo treba odkriti vse po- manjkljivosti, ki jih bomo morali odpraviti izvajalci. Že pri površnem ogledu smo te dni samo v pritličnem delu naši veliko očitnih napak, da bi zmanjkalo prstov na obeh rokah. Mnoge napake se utegnejo pokazati šele ta- krat, ko bo stavba, ko bodo naprave v obratovanju, kot rečemo — obljudene. Najbrž naše bralce najbolj zanima vprašanje, ali bo ko- pališče odprto tudi za jav- nost. Bo. Najbrž bo javnost v kopališke prostore povab- ljena celo prej kot pacienti, v novem delu pa bo na vo- ljo poleg 32 modemih so- dobnih kabin še bazen, ki je grajen po vseh modemih principih pokritih kopališč, ki nastajajo v renomiranih kopaliških in tiirističnih kra- jih. Kdaj se bomo lahko ko- pali? Po 20. januarju zago- tovol šoferji praznujejo v Koboto bodo ponovno praznovali Šoferji In avtome- haniki. Celjsko društvo ZSAM vkljuiuje okoli 1.000 šoferjev in a\4omelianikov ter drugih delavcev v cestnem prometu. Zvezni praznik (15. januar; dan, ko je postal redni član te organizacije to- rica ga izdaja, da je do- ma iz Ribnice. Pa le te- daj, ko se ne obvlada m ga čustva zanesejo žez mero. Drugače govori knji- žno slovenščino, ki jo je cul še iz ust velikega sla- vista Ivana Prijatelja. V njihovo gostilno v Ribnici je zahajal tudi Ivan Can- kar, ki je bil prijatelj Ja- nezovega očeta, velikega slavjanofila in ljubitelja umetnosti. Jabolko ne pade daleč od drevesa in sokovi dre- vesa življenja se pretaka- jo iz roda v rod. Ko se je študent Janez vračal iz študijev med dolenjske griče, medtem pa j6 spoz- nal že nekaj sveta, je od- ločitev za študij medicine prišla sama od sebe, izda- jala pa je željo, delati za ljudi in med ljudmi. Kali humanizma so pognale, stopinje pa, ki jih je začel ubirati, pa so bile takrat tipične za slovenskega izo- braženca. Po končanem študiju medicine v Ljubljani in Avstriji je eno leto volun- tiral, potem pa se je zapo- slil leta 1932 kot sekun- darij v celjski bolnišnici. Po izpopolnjevanju v Pra- gi se je kot zdravnik splo- šne prakse naselil v Bras lovčah, kasneje pa je zdra- vil železarje v štorah. Na tem delovnem mestu je tudi dočakal vojne dni ter se kmalu vključil v narod- noosvobodilno gibanje. Pr- vim partizanskim četicam na celjskem ozemlju je po- šiljal sanitetni material. Tla, pa so mu postala kma- lu pod nogami prevroča, zato je iskal zvezo z rod- nim domom, v Ribnico je prišel dvainštiridesetega leta, od tu pa je odšel v partizane. Najprej je bil zdravnik v partizanski bol- nišnici v Gorjancih, ki je bila izdana, potem pa se je preselil v centralno ro- ško bolnišnico, v oddelek Lesen kamen. Sivolasi doktor se danes nerad spominja tistih dni. Pa le trpljenja in stisk, ko ni bilo materiala za bolni- ke. V spominu pa mu ostaja nepozaben lik tovarištva, ki ga je v času hudih vi hamih dni doživljal v to- likšni meri, da že prera- šča v enkratno podobo te- ga abstraktnega pojma. Toplino tega tovarištva še danes doživlja na sreča- njih partizanskih zdravni- kov, ko obujajo spomine zdravnica Franja, on in drugi kolegi. Nekaj nostal- gije je v tem, krepi pa jo zavest, da so sodelovali v pomembnih trenutkih slo- venske zgodovine. Iz tisiin časov je tudi pravkar do- bljena medalja Reda za- slug za rmrod s srebrnimi žarki, ki se je pridružila še ostalim zdravnikovim za slugam in odlikovanjem. Po osvoboditvi se tudi ni izogibal izgradnji domo- vine. Deset let je bil pod- predsednik občinske skup- ščine v Celju, časten se- veda, vseskozi pa zavzet zdravnik in vodja zdrav- stvene službe od 1948 do 1965 leta. S tremi mili- joni je začel graditi dana- šnji zdravstveni dom, pri tem pa je imel vso podpo- ro takratnega vodstva, na- sičenega z entuziazmom in odrekanjem. Tega je bil poln tudi on sam in če danes izrazi kakršnokoli pripombo na mladi rod zdravnikov, leti le-ta na pomanjkanje zagnanosti in -idealizma, ki je vtkan v zdravniški poklic. Se bolj ga boli siromašenje člove- škega duha^ ki ga je da- našnje obdobje polno in pelje k zanikanju LEPO- TE. Tej muzi je ostal zdravnik Janez Lovšin zvest vse življenje. Notra- nje ga bogati, dajala pa mu je poleta tudi v časih, ko mu je bilo najhuje. Obdaja ga v stanovanju. Miza in police so polne Skulptur, med njimi je tu- di Boljkov Ribničan. S sten zrejo vanj slovenski impresionisti m oba port- reta slovenskih slikarjev, častno mesto zavzemajo tudi plošče s klasično gla- sbo, violina, ki jo je tako rad vzel v roke, pa same- va že dalj časa, če jo sploh še ima. Mo^da so jo dobili že njegovi vnuki, h katerim se obrača izre- dno rad in jim že zdaj bogati majcena živi jen jca s spomini iz mladih in partizanskih dni. Obleči mora uniformo, ki jo je nosil kot partizan zdrav- nik in takrat pravi sam. da je najbolj občudovan. Sicer pa v okrilju pri- jetnega doma skrbi zanj soproga, ki zna brati že vsako njegovo misel. Mor- da bi z risanjem njenega portreta bila podoba zdrav nika Janeza Lovšina bolj popolna. Tudi otroka in vnuki ne bi smeli manj- kati. Tako pa je nastala le prva risba, skopa in ne- dodelana, le kamenček v mozaiku, ki naj bi pri- kazal lik zdravnika in hu- manista. ZDENKA STOPAH devetdesetletnica PARTIZANSKE MA TERE Prav danes, ko je i2šel Novi tednik, praznuje ANTO- NIJA HUSU evo jo devetdesetletnico, toreg življenjski ju- bilej, na katerega je resnično lahko ponosna. Ponosni pa so tudi vsi tíisü, kd jo poznajo. Dobro namireč vedo, ka^j njeno ime pomeni m kadplačevanja. Menili so l'^di, da je dosedanji pred- log treba nekoliko popra- y^í-i in dopolniti tako, da nekatere predloge bor- zavrniU m vkLjučili nove. mst SPOMENIK MALOMARNOSTI Človeku je včasih hudo. Hudo, pa četudi sam ni ne- posredno prizadet. Da, prav pogosto se to pripeti. Dolgo nisem bil doma in ko sem po dolgih mesecih le prišel, sem si, kot vsi, zaželel obi- skati vse tiste kotičke doma- čega kraja, ki sem jih imel rad, kjer mi je bilo lepo. Eden takšnih »mojih« kotič- kov je bila tudi TRIM steza na Hudmji. Bila? Da, bila Danes to ni več, ker ne more biti. Spominjam se tistih lepih pomladnih dna pred slabim letom, ko sem često zavil med košata drevesa, ki so v svojem objemu skrivala ta prijetni kotiček. Spominjam se dni, ko sem utrujen od napornega dela zavil po zna- ni stezi, prišel med drevesa ter tam nabral na priročnih napravah novih moči za na- slednji delovni dan. Prijetno je bilo tekati po gozdu, se ustaviti ob spretno postavlje- nih ovirah in se pomeriti z njimi. Kdo bo zmagal? če ni šlo danes, bo šlo jutri, ču- dovito je bilo, zdravo, zani- mivo m koristno, Prav to je tudi namen TRIM stez — sprostitev po delu, preprosta rekreacija, ki človeku dana- šnega časa nudi vse tisto, če- sar v mestu ne more najti, pa njegovo telo tega tako potrebuje. Hudo mi je. ko danes zrem v ostanke hudinjske TRIM steze. Se to, kar je ostalo, sploh še lahko imenuje »osta- nek«. Naprave so zdesetka- ne, uničene. Napisnih plašč, ki so slikovito govorile o na- logah, ki jih je na oviri tre- ba opraviti, ni več. Puščice, ki so kazale smer teka, so izginile. Hrastova plošča, v kateri je bilo ponosno vžgano ime in namen TRIM steze je izginila . . . Zrem v žalostne ostanke človeške malomar- nosti, neskrbnosti in neum- nosti in se sprašujem: za- kaj? Kdo so krivci? Smo res tako bogata družba, da s te- žavo ustvarjene dobrine tako Vprašanja dežujejo, odgovo- rov pa ni. Je kriva mladina? So krivi okoliški stanovalci? Je kriva hudinjska osnovna šola, ki je pred leti prevzela obvezo čuvanja in vzdrževa- nja steze? Je kriva celjska z\-eza za športno rekreacijo? Je sploh važno, do je kriv? Hujše je to, da je takšna m pdobna malomarnost tako pogost gost v naši družbi. Podobno je z gostinskimi ob- jekti, često s tovarnami, su- rovmami, z vso družbeno imovino. Veliko želimo dose- či v naši družbi. Nemale so žrtve delovnih ljudi, ki vse naše dosežke finansirajo. To- da, je je njihovo ogorčenje, ko vidijo, da skupni dosež- ki tako poceni propadajo? Bo podobno z vsemi objekti in dobrinami, ki jih s skup- nimi napori ustvarjamo? B. STAMEJCIC 8. stran — NOVI TEDNIK St. 2 ~ 15. januar 1976 muzej revolucije VELIKO RAZSTAV Razstava takšnega ali úru- gaònega gradiva je prav go- tovo ena izmed najbolj do- stopnih načinov, kako sezna- niti ljudi z nekim dogodkom, življenjem, obdobjem ali po- sameznikom. Skorajda pravi- lo je že. da si raz-stave ogle- da precejšnje število ljudi, ki je vsekakor večje od tistega na predavanjih in podobnih oblikah komunikativnosti med ljudmi. Vsekakor je najvažnejša neposrednost, ki je odraz takšne oblike do- stopa do človeka. Dokaz za zgornje trditve je brez dvoma dejaTOOSt celjske- ga muzeja NOB v minulem letu. V jubilejnem letu. torej ob trideset letnici zmage nad fašizmom, je muzej revolu- cije razATil izredno pestro raz- stavno dejavnost. V prostorih muzeja smo si lahko ogledali razstave Delavsko prosvetno kulturrfâ društva ob 40. let- nici zleta Svobcxi v Celju, Ko- zjansko in Savinjska dolina v NOB, 30 let slovenskega sod- stva, gostujoča rR23stava Kul- tura med NOB in Zaključni boji za osvoboditev Slovenije ter 50 let pisane partijske besede. Da ne bomo ostali zgoln pri opisu razstave deja\'nosti, naj povemo za ilustracijo, da si je vse razstave ogledalo okoli 60.000 ljudi, največ prav mladine, kar je še posebej pomembno. V prvi vrsti so razstave namenjene prav njej. Tako uspela dejavnost mu- zeja NOB pa seveda pogoju- je nove načrte, število obi- skovalcev kar narekuje, da se muzej znova osredotoči v raz- stavni program in kot nam je zatrdil ravnatelj muzeja. Sta- ne Mrvič, bo temu res tako. »Kot prva, ki jo pripravlja- mo, bo na vrsti razstava Celjsko savinjsko okrožje, ka- tere namen je, da pokaže po- poln razvoj organizacije OF na omenjenem območju ter vlogo in delež aktivistov in ilegalnega dela med NOB. Razen tega bo muzej revolu- cije v tem letu pripravil še li- kovno razstavo, ki se bo ukvarjala zgolj s tovrstnim umetniškim snovanjem med NOB. 2e sedaj je gotovo, da bodo pri nas gostovale še dmge, občasne razstave, ki bodo seznanile občane z raz- vojem našega boja v drugih delih Slovenije. Že v januar- ju bomo predstavili zelo za- nimivo tematiko Partizansko šolstvo v NOB med leti 1941—1945. Med druginii bo pri nas tudi razstava Denar- ništvo v NOB.« Muzej bo skušal priteg- niti k sodelovanju še druge podobne ustanove iz sosed- njih repubLik, tako da bi lahko videli vsaj eno razsta- vo, ki bi predstavila boj ene bratskih republik. Praksa, da so zelo obiska- ne tudi rar^tave, postavlje- ne v občinskih središčih ob praznovanjih občinskih praz- nikov, se bo nadaljevala in tako bomo tudi letos lahko videli vrsto priložnostnih raz- stav. Dosežen pa bo še drug namen: približati dejavnost ustanove občanom, ki težko obiščejo muzej, čeprav bi ga radi. Sočasno z razstavno dejav- nostjo se bo še razvijala pu- blicistična dejavnost, ki je dosegla že vrsto uspehov. I^tos nameravajo izdati sa- mostojno publikacijo o prvi celjski četi, sodelavci muze- ja T>a bodo objavili več pri- spe\"kov o NOB na celjskem območju. V dolgoročnem na- črtu je priprava večje pu- blikacije, ki bo predstavila celjsko savinjsko okrožje v revolucionarni borbi, po- membno mesto pa bo tokrat dobilo tudi preučevanje koz- janske zgodovine NOB. Posebno skrb je muzej po- svečal — in to tudi še na- merava — šolski mladini. Ta dejavnost bo segla od učnih ur v samem muzeju pa do priprave raznih materialov (magnetofon.skih posnetkov, map in podobno), v pripra- vi pa je posebna didaktič- na mapa o prvi celjski če- ti, ki bo učitelju v razredu pomemben pripomoček za nazorni pouk. Nekaj sprememb bo doži- vela tudi stalna razstava v muzeju. Zamenjani b(xlo ne- kateri originalni dokumenti s kopijami in pa razstavlje- no orožje. Dopolnjen bo tu- di oddelek, kjer je prikazan povojni raz\'OJ. Dopolnitev slednjega bo v prihodnjem obdobju ena primarnih na- log delavcev v muzeju. MILENKO STRAŠEK slovenske konjice: mesec kulture V Slovenskih Konjicah so že pripravili osnutek programa za letošnji Me- sec kulturnih prireditev, ki bo tekel od 6. februar- ja do 7. marca. V tem času bo več koncertov, kinopredstav, gostovali bodo igralci Slovenskega ljudskega gledališča iz Ce- lja, na ogled pa bo tudi razstava slik konjiškega slikarja Primožiča. V pri- reditvi, ki bo namenjena slovenskemu kulturnemu prazniku in našemu ve- likemu poetu Francetu Prešernu, se bodo pred- stavili učenoi konjiških osnovnih šol z izborom njegovih pesmi, sodelovah pa bedo tudi gojenci Glas- bene šole. Podroben pro- gram Meseca kulture v Slovenskih Konjicah bomo objaviU v eni naslednjih številk Novega tednika. D. S. DPD„SVOBODA" POJE IN IGRA Velika pridobitev DPD Svoboda Celje — Gaberje v Delavskem prosvetnem društvu »Svoboda« Celje, ki deluje v celjskem predelu Gaberje, beležimo v zadnjih dveh letih občutne kakovost- ne premike pri delovanju in organizacije drugega največje- ga kulturnega društva v Celj- ski občini. V njegovem okviru deluje moški pevski zbor, tam- buraški orkester, harmoni- karji imajo več večjih ali manjših sestavov), narodno zabavni ansambel »Franceta Zemeta« in zabavni ansambel »Kavalirji«. Pestra dejavnost tega društva nam zagotavlja, da obiskovalcem petkove pri- reditve, ki so jo imenovali »Svoboda« poje in igra, ne bo žal, če bodo prišli v Na- rodni dom. To bo letni preg- led dela in prizadevanj vseh. ki najdejo svoje področje de- la prav v teh sekcijah. »Svoboda« je bila zibelka naprednih gibanj že pred voj- no, zdaj pa nadaljuje delo v novih pogojih. Povsod skuša najti korak s sodbno- stjo: dogovarja se z delov- nimi organizacijami in jim nu- di svoje programe, pojavlja se povsod, kjer lahko pope- stri proslave — posebno še v lanskem letu, ko smo pro- slavljali 40 letnico znamenite- ga Zleta »Svobod« itd. Celjani se bomo vsem člar nom najbolj oddolžili s pol- noštevilnim obiskom te pri- reditve, zato pričakujemo, da bo njihovo delo okronano z vsedružbenim priznanjem. ŠTEFAN ŽVI2EJ 30 LET mELJARJA' Glasilo slovenskih hmeljar- jev praznuje 30-letnico svoje- ga delovanja. Oblika in vsebi- na časopisa se je spreminjala času in potrebam. Zdaj je »Hmeljar« glasilo podjetja Hmezad; saj končno Hmezad združuje 70 odstotkov sloven- ske hmeljarske proizvodnje in celotne trgovine s hmeljem v svojih petih TOZD in je na- slednik tradicij savinjskega hmeljarstva, kar ponazarja širom Jugoslavije in po sve- tu znano ime Hmezad, ki iz- vira iz naziva nekdanje po- vojne hmeljarske zadruge. Rojstvo »Hmeljarja« je bilo leta 1946. Ledino sta mu ora- la takratna pionirja sociah- stičnega zadružništva pokojni Martin Jost in pokojni pisa- telj Janko Kač. Pi-vi odgovor- ni urednik pa je bil za krat- ko dobo ing. Adolf Cizej, za njim pa Janko Kač vse do leta 1951. Za to razdobje je bilo značilno, da je list osve- ščal našega kmeta na poti preobrazbe iz avtohtono-indi- vidualnega gospodarjenja na naprednejše z družno pove- zano gospodarjenje v kmetij- skih zadrugah. Od leta 1951 do 1957 je urejal list Boris Debič, od leta 1957 do 1960 Jaka Slokan. Za to razdob- je je značilno, da nakazuje prehod od zadružništva na kooperacijo. Zadnje razdobje, ko ureja list ing. Vili Vybi- hal pa je za glasilo značilno po uvajanju samouprave v kmetijstvu. V zadnjem deset- letju se je »Hmeljar« bistve- no vsebinsko razširil, saj po- leg strokovnega dela oprav- lja nalogo velike delovne or ganizacije Hmezada, ki vklju- čuje tako delavce kot kme te — kooperante te široke de- lovne organizacije. Glasilo iz- haja enkrat mesečno v pet tisoč izvodov. Ob tej priložnosti so v Sa- vonovem razstavnem salonu v Žalcu odprli tudi razstavo pod naslovom »30 let izhaja- nja Hmeljarja v svobodi«, ki bo odprta do 18. tega mese- ca. Na sliki: Ob otvoritvi raz- stave, kjer je imel slavnost- ni govor profesor Zoran Raz- boršek, predsednik Kulturne skupnosti Žalec. Tekst in foto: TONE TAVCAB Občinska konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi Žalec razpisuje prosto delo\tio mesto finančnega knjigovodje I ■ POGOJ: \ končana srednja ek">nomska šola in do pet let j prakse Možnost zapO'Sliitve takoj ali po dogovoru- Rok prijave velja do zasedbe delovnega mesta. Prijavo je poslati na zgoraj navedeni naslov. velenje DADAIZEM Pi-vič v Velenju smo dobi- li dadaistiiôno razstavo Anto- na Hermana v galeriji velenj- ske knjižnice. Mladi kipar iz Šoštanja, ki je šele dokončal akademske študije v Ljublja- ni, se je tokrat predstavil s svojevrstnimi objekti pač naj- prej v domačem okolju pred domač4) publiko, ki je bila vsaj ob odprtju razstave vzne- mirjena ali celo šokirana. Av- tor, ki je odgovarjal na vpra- šanja gledalcev, je bil postav- ljen pred težko nalogo ob- činst\'xi, vajenemu običajnih, več ali manj realistično za- snovanih razstav, dajati od- govore. Predvsem pa je bilo zgrešeno, da nihče ni osvetlil ali obrazložil pojem dadaizem v likovni umetnosti, ki negi- ra vse običajno in če hoče- mo tudi sistematično, na aka- demiji pridobljeno znanje. Fedaizem, kot nova smer ta- ko v literaturi kot likovni umetnosti, se je pojavil v za- četku 20. stoletja v zahodmh umetniških dekadentnih kro- gih, ki so negirali vse dote- danje likovne kriterije. Zani- mivo je, da so v tej skupini na zahodu sodelovali tudi ne- kateri znani slikarji in ki- parji. Kot posebnost naj na- vedem, da je leta 1922 tudi v Zagrebu izhajal literarni ča- sopis z imenom DADA, če- prav se je ta nova smer, ki se je pojavila na začetku 1. sve- tovne vojne kot protest pro- ti nesmiselnemu prelivanju krvi, že leta 1922 tudi raz- padla. Kaj je s svojimi čevljarski- mi kopiti kot objekti, ki jih je razpostavil deloma kar po podu galerije, želel poveda- ti Herman, je jasno. Hotel je prikazati popolnoma umetni- ško sproščenost, ki je značil- na za to takozvano dadai- stično smer. Hkrati pa poka- zati, kot je razvidno iz po- sameznih naslovov, na dušev- ne stiske današnjega stehni- ziranega in na pol avtomati- 25iranega človeka, ki v živ- ljenjskem tempu reagira le še na šokantne in neobičajne dogodke. To pa je tudi vse, kar je Herman izpovedal s svojimi kopiti kot objekti, ki jih je več ali manj aranžer- sko domiselno razporedil po galerijskem prostoru. Kot zanimiv raz.stavljeni eksponat pa je vredno pose- bej zabeležiti Hermanov po- izkus vkomponirati likovne elemente na maketi Titovega trga v Velenju. Na prostra- nem trgu si je zamislil kom- pozicijo petih črk, ki simbo- lizirajo referendumsko geslo NAŠ DA. Prostrani Titov trg bi s kompozicijo črk, za- snovanih v različnih položa- jih, izdelanih iz poliestra, vse- kakor pridobil na razgibano- sti, ki bi bila edinstvena bo- disi v takšni ali drugačni kompozicijski obliki. Dejstvo pa je, da takšna realiza cilja likovne poživitve Titovega tr- ga v Velenju na ploščadi pred domom kulture nikakor ni nemogoča in mlademu umet- niku želimo, da bi jo lahko v resnici tudi izpeljal. V. KOJC uspešni šentjurski pevci 35 članski moški pevski zbor skladateljev Ipavcev iz Šentjurja pod vodstvom E. Goršiča zaključuje minulo pevsko leto zelo uspešno. Zbor je koncer- tiral doma in v Rogaški Slatini ter dajal s pesmi- jo poudarek vsem krajev- nim in občinskim manife- stacijam. Uvedel je novo zvrst nedeljskih dopoldan- skih pevskih nastopov na vasi, ki so na Ponikvi Marofu in Šentjurju pri- vabili veliko število prija- teljev slovenske pesmi. To je neka oblika petja fan- tov na vasi ali petja pod lipo, ki je bila svoje dni v naši domovini globoko ukoreninjena, pa jo je teh- niziran in mehaniziran čas enostavno povozil. Ne- dvomno je taka oblika pet- ja najbolj neposredno pre- našanje pevse kulture med ljudstvo. Omembe vredno je tudi to, da je zbor s tremi pesmimi sodeloval pri snemanju gramofon- ske plošče najlepših zbo- rovskih stvaritev .skladate- ljev Ipavcev. Plošča je pred nedavnim bila da-.ia v prodajo. Radio Ljublja- na je te dni posnel U zborovih pesmi, člani zbo- ra so sodelovali pri sne- manju TV nadaljevaniíe o Ipavcih kot pevci in sta tisti. V letu 1976. ima zbor v načrtih sodelovanje na republiškem tekmovanju zborov v Mariboru, pos- peševati petje na vasi in po možnosti organizirati TV snemanja. St. 2 — 15. Januar 1976 NOVI TEDNIK — stran S Objavljamo le pisma s polnim naslovom avtorja. Za vse naved- be v pismih odgovar- jajo izključno pisci. žalski etatizem v zadnja številka pretek- lega leta sem v Novem tedniku bral poročilo s seje Izvršnega svela obči- nostaji. V tem kiosku so zaposlene prodajalke, ki jim v pri jasnosti m ustrežljivosii skoraj ni para. Vsak, ki mora ali si zaželi tam kaj kupiti, je postrežen s pri- jaznim nasmehom. In ne bi se reklo profesional- nim, temveč odkritosrč- nim. Skoraj vedno je tam polno ljudi in prodajalke hitijo, da čimprej ustre- žejo željam kupcev. Tako je bilo tudi v ne- deljo po novoletnih praz- nikih, to je 4. 1, 1976 ne- kaj pred dvanajsto opol- dne. Bila je vrsta, ki pa se je hitro manjšala. Ne- nadoma smo zaslišali oso- ren glas, ki je nadrl pro- dajalko. Vsi smo prisluh- nil kaj možak, ki je bil prej, ko je stal v vrsti, videti še kar spodoben, govori. Ko smo prisluhnili njegovim osor- nim besedam, smo o nje- govi spodobnosti kmalu spremenili mnenje. Nekaj njegovih ocvirkov, ki jih je servirai prodajalki naj kar opišem: »Vas ni sram, da nima- te robe?« »Kaj sploh po- čnete tukaj, če ste zamč.« »Jaz vam bi že dal, treba bi vas bik) kaznovati.« »Sram vas naj bo, ko bi bil jaz vaš šef, vas ne bi samo kaznoval, ampak bi vam dal še kaj drugega.« Ljudje smo pričeli nego- dovati in tedaj je moža- kar pihnil kot jezen vol m odšel. Sprašujem se, kako se more človek to- liko spozabiti in po nedol- žnem nadreti prodajalko, ki pravzaprav ni mč kri- va. Spomnimo se samo, da je bila to nedelja po novoletnih praznikih in je bilo nemogoče imeti vse na zalogi kot druge dni. V pogovoru z eno izmed prodajalk, drugi dan, sem zvedel, da se jim takšne stvari marsikdaj dogajajo. Pravijo, da jim mečejo v obraz take besede, ob ka- terih morajo aardeti. Zakaj takšni ljudje ni- koli ne pofnislijo, da so te prodaj aLce tudi matere in žene, ki imajo dom m družino pa vendar so vsa- ko nedeljo in vsak prazailk tam, v kiosku, kjer te prijazno in z nasmehom postrežejo, medtem ko ti- sti, ki jim mečejo razne opazke v obraz, že od pß't- ka uživajo v svojem pro- .stem času. Prav bi bilo, da bi ti ljudje ne-lcoliko pomislili in bili človek človeku res tovariš, ne pa, da na vsakem koraku ka- žejo svoje ostre zobe in plehko glavo. IVAN STRMOLE Goriška 4 6.? 000 Celje ob robu nekega pisma še eno pismo smo pre- jeli, podpisano z »redna stranka vaše prodajalne«, ki ga žal prav zaradi te- ga, ker je anonimno, ne bomo v celoti objavili. Pa bi ga, če Je vse tx> res, kar v njem piše. Ta- kole piše (iîîpusceno je, kar bi kazalo na konkret- nost): Pred nekaj dnevi sem prišel v malo trgvino sre- di Celja. Zato, da si ku- pim nekaj .. . Mlada de- klica me je prijazno po- zsdravila in me vprašala, kaj želim. Povedal sem ji. Takoj mi je ponudila katalog... Ko sem izbi- ral, se jI Je pridružil ne- ki prodajalec mlajših let m zelo krepkih besed. Prosil sem ga, naj mi po- kaže eno Izmed . . . Krat- ko je odvrnil: »Nimamo.« Karkoli sem ga nato še vprašal, mi je na grob način odgovoril. Ali res morajo biti prodajalci takšni? Deklica ga je očar Ijivo pogledala, se mi pri- bližala in rekla z le- pim nasmeškom: »Tova- riš, oprostite, saj гозпкз vsi taki m če dovolite, vas bom jaz postregla.« Kmalu sem našel ^.žele- no. Spraštijem se, zakaj so nekateri trgovci tako ne- prijazni. S tem člankom pa se želim zahvaliti pro- dajalki Jožici, tako ji je ime, z željo, da bi bali odnosi do strank vselej takšni, kot mi ga je izka zala Jožica. NAS PRIPIS: Zakaj to pi.smo ni podpisano? Ka- ko bomo potem delovali v potrošniških svetih — v Klu-kluksklan oblačilih? krutost pa taka S prijateljico sva se s kolesom peljali iz Žalca proti Ložnici. Ko sva se tako vozili, sva ob poti zagledali škatlo, zaprto z lepilnimi -trakovi. Rado- vedni, kaj je v njej, sva stopili s kolesa in jo od- prli. In kaj sva zagledali? živega malega psička, ki se je ves tresel. Bil je pre- mražen in tudi lačen. Ti- sti dan je tudi deževalo. Nisva mogli drugega kot da sva ga nesli domov. Dali sva mu toplega mle- ka. Pozneje sva ugotovili, da je psičlca, ki se jo je hotel lastnik znebiti na surov načm. In tako se znova sprašujem, ali so med nami res takšni lju- dje, ki tako kruto ravna- jo z živaljo? Čeprav nerada, je psi. oko vzela domov prijate- ljica. Zmagalo je vismilje- nje, A. S. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 65 30 LET OSVOBODITVE PISE: FRANJO FIJAVŽ PARTIZANKA ŠPELA Jadviga Golež je posta- la konec 1943. leta član okrožnega partijskega ko- miteja za Maribor. V pr- vih mesecih 1944 je ob sodelovanju nekaterih na. prednih žena m deklet organizirala v Mariboru Protifašistično žensko zve- zo in je bila tudi njena prva predsednica. 17. aprila 1944 je odšla zara- di vse večje ogroženosti iz mesta na deželo. Po- stala ■ je ilegalka. Se na- dalje je bila član okrož- nega komiteja, a istočas- no tudi pomočmk роШ- komisarja Lackovega od- reda. V jimiju 1944 se je udeležila obširne konfe- rence članov okrožnega komiteja z dvema člano- ma Pokrajinskega odbora OF za štajersko (še žive- či Ivan Nemec — Vojko in pred tremi leti umrli dvihovnik Jože Lampret ). Jadviga je uspešno de- lovala med aktivisti in partizani. V okrožnem ko- miteju je odgovarjala za razvoj osvobodilnega gi- banja v Slovenskih gori- cah m na Dravskem po- lju. Pogosto se je prebi- lala skozá zasede, ko je potovala s člani štaba Lac- kovega odreda na Koban- sko (Kozjak — gorato področje na levi strani Drave, severozahodno od Maribora) m v razne kra- je najožje okolice Maribo- ra. Borci so občudovali njen samozavesten In po- gumen nastop. Se uspeš- nejša je bila njena prijet- na govorica m topel na- smeh. Nobena hiša ni bor- cem odrekla hrane, če se je pojavila partizanka Jad- viga, Osvobodilnd fronti je pridobila mnogo prista- šev m j-ih vključila v vr- ste sodelavcev. Ste^-ilne kmečke fante je pregovo- rila, da so zapustili ver- manšaft аИ da se niso več vrnili z dopusta v nemško vojsko. V tistem ca.su se je na tamkajš- njem področju pričelo po- javljata tudi skrivaštvo. Mnogi bivši vermani, nem- ški soldatje m skrivači so postali partiz-ani prav za- radi preudarnih besed po- litične aktivistke Jadvige, ki so jo v partizanih kli- cali Špela, ODREŠILNI POBEG Gestapovcem Je uspelo s po.močjo izdajalca zajeti Jadvigo Golež 12. avgu- sta 1944 v Jakobskem do- lu (Slov. Gorice). Takoj po zajetju so jo privedli v gestapovske zapore v Maribor, kjer jo je zasli- ševal m ZTv'erinsko prete- pal sam prosluU šef ge- stapa Kurt Stage. Nasled- njega dne je bila prepe- ljana v -sodnijske zapore. Vedela je, kaj vse je lah- ko izdajalec Karel Klad- nik — Uroš, ki je leto dni deloval v istem komiteju, izpovedal o njenem delo- vanju. Poznala je tudi ge- stapovske metode zasliše- vanja in vedela je, kaj jo čaka in da jo odreši sa- mo smrt. Zato je, čeprav že vsa zbita, še zbrala dovolj moča in se odloči- la za pobeg v smrt — prav takšno, kakršno je storila v zaporu njena dol- goletna prijateljica Male- va Zakrajšek. Jadviga je bila sama zaprta v celi- ci. Ker so ji pozabili od- vzeti pas, ga Je uporabila namesto vrvi. Obesila se je za nogo postelje, ki je bila postavljena v dvoje nadstropij. Preživeli sodelavca Jad- vige Golež —- nekdanji po- litični aktivisti in partiza. ni — še po več kot tri- desetih letih stisnejo pest in spremeni se jim glas, kadar nanese pogovor o tem lepem, odločnem in pogumnem dekletu, pred- vojni naraščajnioi pri So- kolu — Maribor I in kas- nejši učiteljica v Smari- nem ob Paki. ŠE PO SLEDOVIH PREDVOJNIH VPLIVOV Morda se bo dozdevalo komu to opisovanje delo- vanja nekaterih predvoj- nih učiteljev v času narod- no osvobodilne borbe kol preširoko registriranje do- godkov, ki so ix>segli iz- ven našega področja. Del- no je tako. Toda krivico bi jim storili, če ne bi opisali njihove življenjske poti in njüiovega dela, k: jim je upravičeno nadelo naslov prisdvojnih pionir- skih kadrov naprednili idej na področju bivšega gornjegrajskega sreza, že nekaj let pred okupacijo so s çvojim delom za napredne ideje m zaposta- vljanjem osebnih in- teresov vizbujali med ljudstvom narodno in tudi razredno zavest, kar vse je imelo močan vpliv tudi ob nastopu najtežjih dni v letih nemške okupacije. Ti napredni učitelji so govo- rih o zlu in nasilju, ki je s faáázanom zajelo Nemčijo. Opozarjali sona veliko nevarnost, ki preti tudi Jug^oslaviji. Vse to pa tedanjim oblastni- kom Ш bilo po voljü in zato so bili takšni učitelji pred vojno preganjani. Vsekakor je treba ome- niti vplivei, ki so jih prina- šali delavci, zaposleni v Šoštanju, Velenju in dru- god. Teh delavcev ni bilo veliko in le redki od njih so sodelovali oz. bui včla- njeni v delavsko prosvet- no društvo »Svoboda« in kasneje »Vzajemnost«, ta- ko rü prišlo po tej plati do kakšnega zazna\Tiega vprašanja revolucionarnih idej med prebivalstvo. študentov v teh krajih prav tako ni bilo veliko. Iz razgovora s Karlom Diiiškovičem je posneti, da sta bila na Ljubnem viscrkošolca brata Mirko in Darko Ermenc napred- no usmerjena, študirala sta v letih 1932-1938. Iz- hajala sta iz fmančno zelo dobro stoječe hiše posest- nika in lesnega trgovca Er. menca. Svojih idej ni- sta kaj glasno izražala ali jih prenašala na druge. Vplivala sta le na najožjo okolico in na lastnega oče- ta, da je bil čimbolj ko- rekten do najetih delav- cev, Žagarjev in splavar- jev. Bozo Mravljak, že ne- kajkrat v naš*! nadaljevan- ki omenjeni politični ak- tivist v Zff. Savinjski doli- ni leta 1941. SUka .je na- stala v Španiji, kjer se je Mravljak bojeval dve leti v španski državljanski vojni kot borec in oficir internacionalnih brigad in bil trikrat ranjen. Slika iz družinskega albuma Mravljakove sestre Milene Jenna iz Šoštanja je prvi- krat objavljena. obsoteljska slikarka mi je rekla, ko sem je vprar šal za ime, ki se ga nisem mogel takoj spomniti. Njene slike sem že videl na razsta- vi v Kozjem, a od tega je do- mala že eno leto. Majhna lična hiška stoji ob prašni cesti proti Bistrici ob Sotli. Nedaleč od Sedlarjeve- ga, malce na levo pomaknje- na, a še dovolj blizu ceste, da je vsa bela od prahu. Majhna je, a prijetna, kot je prijetna Matilda, ki je tako nerada izgovorila svoj prii- mek. Nerada je sploh zače- la pogovor z mano o njeni slikariji, ki je pognala kore- nine že v njeni rani mlado- sti, še predno je začela hodi- ti v šolo. In ko sem zvijačno hotel zvedeti od nje vsaj let- nico začetka njenega šolanja, je samo zamahnila z roko in rekla, da je to bilo še v sta- ri Jugoslaviji in da bi se mor- da celo spomnila stare Av- strije. Njene slike oživijo v nje- ni hišici. Vse je opravljeno z ljubeznijo, ki izdaja iskren odnos od vsega, kar nastaja pod njenimi prsti. Čeprav je nekatera poteza še preokor- na, čeprav so še nekateri nje- ni motivi povzeti po drugih delih, kar seveda Matilda ne skriva, je kljub temu v nje- nih slikah nekaj tiste topli- ne, ki človeka priklene nase, če ga še ne poda v razmiš- ljanje. Rada bi vse naslika- la, kar vidi. Nima tematike. Delala bi tihožitja, panora- me, portrete, karkoli, samo da bi lahko slikala. To je po- skušala tudi v času med zad- njo vojno, ko je bila cela njena družina izseljena v Nemčijo in so na tej muče- niški poti spoznali kar devet taborišč. Toda želja je bila premalo, treba je imeti tu- di ustrezrte pogoje za delo. Teh pa v taborišču za Matil- do ni bilo. A po vrnitvi do- mov se je sipet lotila slika- nja, kar počne še danes. Zve- deli so zanjo, imela je že ne- kaj razstav. To ji je v vese- lje, kot ji je v veselje slika- nje. Malo ji nagaja zdravje, sicer bi se pogosteje odpra- vila na sončne obsoteljske gričke in planjave, da bi sli- kala. Svet okoli njenega do- movanja je lep. Sla bi, a bi rada imela ob sebi prijate- ljico, ki bi kaj delala ob njej, morda brala knjigo ali kaj podobnega. Sama pa ne mara, da bi šla iskat motive. Naredila je že veliko slik, ve. čino jih je podarila, le tu in tam kakšno proda, da si kupi barvice. Tak je njen svet. Živahnih barv, svojskih oblik, vse pa v upanju in optimizmu, pa tudi v nostalgiji za časi, ki so že mimo. Tega je tudi pol- no njeno slikarstvo, ki si po- časi utira pot iz njene tesne male hišice ob prašni cesti. DRAGO MEDVED gaberke SOLIDARNOSTNI KONCERT Vas Gaberke pri Šoštanju je že vrsto let poznana po izredni aktivnosti prebival- cev, še posebej pa mladine, ki je dala pobudo in tudi iz- peljala že marsikatero druž- beno koristno akcijo. Vas, ki je razvlečena, saj so hiše raztresene ob vsaki strani ceste, ki реЦе iz Šoštanja, ima središče pri gasilskem domu, v katerem se zbirajo vaščani. ker drugega prosto- ra zaenkrat pač ne premore- jo. Kot že rečeno, je pobud- nik marsikatere akcije v va- si tamkajšna mladina, ki je sodelovala tudi pri izgradnji nove šole v Zibiki na Koz- janskem, Mladi iz Gaberk pa tudi zelo vneto sodeluje- jo pri izgradnji novega doma družbenih organizacij. Dok- ler pa le-tega še nimajo, pri- pravijo razne družabne in kulturne prireditve kar v im- provizirani dvorani gasilske- ga doma. V nedeljo 11. januarja po- poldne je osnovna organiza- cija zveze mladine iz Gaberk organizirala svojevrsten kon- cert, ki so mu nadeli izje- men naslov »Koncert solidar- nosti«. Dobiček tega koncerta so namenili Stropnikovi dru- žini iz gorse vasice Razborja nad Gaberkaml, ki jim je nedavno pogorela domačija, iz katere niso mogli rešiti ničesar razen živine. Za ta dobrodelni koncert so mladi iz Gaberk uspeli pridobiti ši- rok krog priznanih izvajal- cev. V pestrem programu so nastopili: ansambel Jožeta Šaleja, Gorski instrumental nI kvintet, šaleški oktet. An- sambel ITD, Trio Sovič, Ša- leški Instrumentalni kvintet, Šaleški fant.je in domači pev- ski zbor Iz Gaberk. Ob tem svojevrstnem kon- certu moramo posebej poh- valiti domiselnost in pobu- do osnovne organizacije mla- dine iz Gaberk, ki se je lo- tila tako hvale vredne akci- je, s katero bo pomagala od požara prizadeti Stropnikovi družini iz Razborja. Ta pos- nemanja vredna akci.ja zaslu- ži vsekakor vso podporo in pohvalo širše javnosti, saj je bil to verjetno pni kon- cert solidarnosti na našem območju. V, KOJC PROTESTNI PLAKAT Šempeter krasijo tudi šte- vilna drevesa, lipe in kosta- nji, ki pa postajajo zadnje čase vse bolj nakičeni, vse več so prelepljcni z lepaki. Tudi v izložbenih oknih tr- govin je več lepakov kot pa dobrot, ki jih trgovina ponu- ja. Nujno bi torej bilo potreb- no postaviti reklamni pano v središču Šempetra, na ka- terega bi lahko lepili plaka- te; zato pa se naj bi zavzela predvsem krajevna skupnost. E. M. NAŠ KRAJ • braslovče: zadovoljni Na rednem občnem zboru turistič- nega društva v Braslovčah so se mi- nulo soboto zbrali člani društva ter pregledali dveletno dedo. Iz poročila predsednika Danila Vošnjaka je büo razvidno, da je bilo delo v minulem obdobju zelo uspešno. Osrednja akci- ja je bila tradicionalna kmečka turistič- na prireditev Dan hmeljarjev, ki jo je obiskalo več kot 10.000 ljudi. Izvrših so tudi inventarizacijo rib v jezeru z izdatno pomočjo ribiških družin Celje in Šempeter, ter vložili 1200 kg porcij- skih krapov, itd. V okviru društva de- luje tudi olepševahia sekcija. Po daljši razpravi so sprejeh nova pravila dru- štva, nov odbor, za novega predsednika pa inženirja Jožeta Rojnika. T. TAVČAR ^polzela: bilten za krajane v želji, da bi bili občani krajevne skupnosti Polzela čimbolj sez.ianjeni z delom KS ter drugih družbenopoli- tičnih organizacij in društev, so se odločili za izdajo biltena, ki je pred daevi že izisel kot priloga glasila To- varne nogavic na Polzeli — »Lastovka«. V uvodnem članku Biltena pod naslo- vom vsi za lepo urejeno Polzelo, piše o delu v minulem letu. V osrednjem članku so največ prostora namenili planu dela za letošnje leto, eno od strani pa so namenili prispevkom učencev osnovne šole Vere slander na Polzeli. S tem Biltenom je krajevna skup- nost na Polzeli prva v žalski občirti, ki na tak način seznanja občane o svo- jem delu. T. TAVČAR • rogaška slatina: polovična zasedenost Od 722 ležišč, kolikor jih skupaj z novim hotelom Donat v Rogaški Sla- tini zmorejo vsi hoteli, je trenutno za- sedeno 351 ležišč. Zasedenost v hote- lih je torej skoraj polovična. Hotel Donat ima trenutno zasedenih 84 le- žišč, kar je nekaj več kot tretjina. Kavarna Park, kjer igra vsak večer orkester Ota Pestner ja Iz Celja, se je pridružil še hotel Donat. V nje.govi kavarni igra vsak večer pianist Gra- bar. V hotelu je vse dni odprto po- krito kopališče ter sauna. Zabave torej še kar dovolj. Da vas .spomnimo še na kinodvorano: vsak dan nov film. —MST— ® celje: akademski ples Pred dnevi nas je v uredništvu obi- skala delegacija celjskih študentov, ki nas je v krajšem kramljanju seznani- la z naprti, da se celjski študentje trd- neje povežejo s samoupravno bazo in s štipenditorji. V sklop teh vezi sodi tudi razprava našega uredništva s štu- denti, ki so nam v poletju pomagali beležiti dogodke za nas časnik. Ob tej priložnosti so nam poveda- li, da tudi letos organizirajo AKADEM- SKI PLES, ki bo 17. januarja ob 20. uri v dvorani narodnega doma v Ce- lju. Kot so povedali, so v Celju pri vseh naleteli na razumevanje in po- moč v organizaciji te prireditve. Tako je Kompasova celj.ska poslovalnica pre- vzela predprodajo vstopnic, hotel Cé- lela bo skrbel za žejne med plesom, igral pa bo ansambel Uniorji. Z naše strani pa tole: opozorili smo na prvo letošnjo priložnost za ples, dnižabno igro, ki jih v Celju tako rú mnogo. AN ® na zagi v kozjem Kozje nima mn>.i¿o industnje, zato smo zelo veseli, če laliko obiščemo kakšen industrijski obrat. To pot smo se namenili na žago. V sončnem, a vetrovnem vremenu, smo se z učiteljico odpravib proti žagi. Tam nas je pričakala tovarišica Ma- nica Juhart. Najprej nam je ra;ikazala prostore, kjer žagajo les. V tem pro- storu je velika žaga, skozi katero gre naenkrat 12 hlodov, če je hlodovma u-da in 20—25 hlodov, če je hlodovina mehka. Delo je zelo naporno. Dedavci dela- jo a ur. Imajo vsak dan toplo malico, ce je v mesecu 5 sobot, delajo prvi dve sobou, če pa so v mesecu le 4 sobote, delajo prvo soboto. Delo po- teka v dveh izmenah. Zaga v Kozjem je obrat LIP Bo- hor. Les dobijo od GG Brezice m GG Podčetrtek. Na žago ga pripedjejo s tovornjaki. V doLmo ga spuščajo po drč.ali, kjer pa so težja mesra. ga vla- čijo s konji. Iz Trsta in Gorice priha- jajo tovornjaki, ki odvažajo desice za Italijo in Ameriko, nekaj pa tudi za Tiuiizijo. Na žagi v Kozjem dela 14 deiavc^v IZ Kozjega tn okohce, ki so po pokli- cu brusači, gateristi ah strojniki Ko pride zjutraj brusač na delo, najprej počisti zobce na žagi. Nato jih osioči enega na levo, dioigega na desno ird. Deske potem režejo. Dva delavca vpi sujeta na deske dolž;no. Delavci Uhko delajo na žagi, četudi nimajo aokon- čane osnovne šole. žaga v Kozjem stoj j že od -^.krat. ko so ljudje žgali opeko. V Kozjem bi morali zgi-aditi nova poslopja, ža- go povečati m modernizirati. S tem bi delavcem olajšah delo m po^/ečali delovno storilnost. DEJAN KRESNIK ^ jurklošter: mladi ostarelim Mladinci ln pionirji na osnovni šoU v Jurkloštru so se pod vodstvom men- torja Zlatka Tomažiča odločili za po- moč ostarelim občanom tn aktivistom NOB. Prvo vprašanje Zlatku Tomažiču: — Zakaj ste se odločili za to akcijo? — Da bi občanom dokazal:, da mla- dini ni samo za zabave, smo začeli uresničevati akcijo za pomoč ostarelim in onemoglim občanom — nekdanjim aktivistom NOB in partizanskim ma- teram, želimo, da b- mladinci in pio- nirji sami ugotavljaU socialne proble- me ljudi v svojem okolju, saj ti obča- ni družbene podpore ne morejo pri- memo izkoristiti. Da bi jim olajšali življenje in omogočili zadovoLnejše živ- ljenje, so začeli mladinci z akcijo. — Kako je potekala akcija? sva za- stavili vprašanje mladincem, ki so so- delovali v akciji. — Mladinci smo se odločih, da se bomo razdelUi v skupine, ki jih se- stavljajo naslednji mladinci: Bojan Gra- dišnik in Mojca Kajtna sta se akcije udeležila v Blatnem vrhu, v Lahov gra- ben so se napotib Sonja Stopinšek, Cvetka Malgaj, Tomaž Ža.car Jani špan in Vili Stopinšek. V Panečah so bili Olga Hladin, Andreja Klenovšek in Franci Brečko, v Mrzlem polju .\lagda Kajtna, v Mišjem dolu Rosvita Stopin- šek m Elica Stopinšek, zadnja skupina, v kateri so bili Dani Zelič, Dani Kle- novšek in Marija Horjak pa je odšla pomagat v Polano. Pot, po kateri smo hodili, je bila naporna, saj so vse poti do hiš zelo strme. Tisti trenutek, ko smo stopili v kasno hišo, srno že ve- deli, kaj bo naša dolžnost. Poprijeh smo za delo, pospravih smo po kuiia- njah, sobah in očistih zunanjost. Po opravljenem delu so nam ljudje z ve- seljem pripovedovali dogodke iz NOB. Ob slovesu so nam izrekli iskreno za- hvalo z željo, da bi še kdaj prišu. V tej akciji z veseljem sodelujejo in se obvezujejo, da jo bodo nadalje- vali. ^L\GDA OBLAK m REZI xMEDVED, novinarski krožek Oš A. Aškerc, Rimske Toplice • ponikva: bencinska črpalka Zaradi vse večjega števila kmetij- ske mehanizacije na kmetijsko d.>bro razvitem področju KS Ponikva so kra- jam že v dogo\'arjanju s podjotjem PETROL za izgradnjo bencinske čr- palke. Ker je v nekaterih naseljih po- nikovške krajevne skupnosti pomanj- kanje pitne vode, se dogovarjajo o iz- gradnji vodovoda v delih naselij Po- nikva, Boletina, Podgaj, Uniše m Ho- tunje. i»redvidevajo tudi, da se bo zdravstvena ambulanta iz dosedanjih neustreznih prostorov preselila v nove prostore. GRENKA SOLZA NA PRAGU SVOBODE Ze od rosne mladosti iem ljubil lepo, dobro crijigo- Zlasti v mlado- sti in tudi pozneje v uvijanju sem prebral Veliko knjig. Nič čudne- ga, äe sem postal zelo >g'odaj član in pozneje knjižničar pri domačem llovenskem bratskem iruštvu v Novi cerkvi, caterega ustanovitelj je )il dr. Lavoslav Grego- •ec, kanonik in dekan v \¡ovi cerkvi (sedaj Str- necj. Bil je navdušen n zagrizen Slovenec, če- jrav takrat državni po- lanec v dunajskem, av- ■troogrskem parlamen- u. Društvo je bilo us- anovljeno okrog leta 855. S pomočjo dr. Gre- lorca je društvo naro- čalo knjige od vsepov- od. pa tudi sam mu je z svoje knjižnice daro- val precej knjig, tako la je društvo razpola- galo s knjižnico, ki je li bilo takrat enake laleč naokoli. Posedo- mlo je Mohorjev kole- lar I. letnik, nekaj izvo- lov Slomškovih Drobti- lic. Blaže in Nežica v "nedeljski šoli, precej etnikov Ljubljanskega Ivona. poleg tekočih ta- zratnih izdaj slovenskih cnfig. Po prvi svetovni vojni te je Slovensko bralno Iruštvo preimenovalo v Posvetno društvo, kt je '.azivelo z vsem žarom. Prirejalo je kvalitetne gre, gojilo zborovsko oetje in razpolagalo z zredno lepim številom cnjig. Tako vse do leta 1941. Ob vdoru okupatorja na naša tla sem bil predsednik omenjenega društva. 11. aprila in naslednje dni so se valile švabske horde skozi Novo cer- kev na vzhod. Nastanili so se v osnovni šoli. že drugi dan so znosili vo- jaki knjige šolske knjiž- nice na šolsko dvorišče in jih tam sežgali. Pre- šinila me je misel: kaj bo 2 našimi knjigami? Domenila sva se še ti- sti večer s takratno knjižničarko Pepeo Vrisk, da bova odnesla vsak na svoj dom vsaj najlepše in najdragoce- nejše knjige. Po dva- krat sva jih naložila in odnesla. Drugi dan so se že zelenci nastanili v prostorih knjižnice. Se istega dne so izpraznili omare s knjigami, jih znosili na farovški vrt in sežgali, v omare pa namestili svojo ropoti- jo. Trepetal sem. kaj bo vsemu temu še sledilo. Kaj kmalu so v prvi etapi izselili nekaj dru- žin, v drugi spet nekaj. Po nekaj tednih sem zvedel, da sem na listi tudi jaz z družino, s pe- timi malimi otroci od 1 do 10 let. Pričakoval sem najhujše. Po glavi mi je rojilo, kaj bo s knjigami, kako jih reši- ti za vsak slučaj. Odločil sem se, da jih zakopljem v kotu vin- ske kleti. Klet je bila tlakovana z zidno ope- ko, kakor še danes. Od- stranil sem sode in gan- tarje. odstranil opeko, izkopal jamo za tri za- boje s časopisnim pa- pirjem in suho žagoin- no, vse lepo zasul in na vrh spet položil opeko, da najboljši opazovalec ne bi mogel opaziti nič sumljivega. Divjala je vojna vihra ... štiri leta. Velikokrat sem se spomnil na za- kopane knjige. Dočaka- li smo svobodo. Nekega pomladnega popoldne- va leta 1945 sem se od- ločil za izkop mojega zaklada. Ko sem odstra- nil pokrove mojih zabo- jev, sem ostrmel. Lju- bljanski zvon, ki je bil na vrhu, je bil ves ples- niv in trhel; ko sem ga vzel v roke, se mi je razletel na kosce. Vse knjige so bile ena sa- ma trhla žagovina, kajti do njih je prišla podtal- na voda. Na pragu svobode, pred 30. leti, se mi je utrnila grenka solza ob grobu mojih knjig. ankolovo VČASIH SO PRALI PERILO ki se peljejo skoza na- Frankolovo, zamika po- na kopalni bazenček, iz !ga se v hladnejših dviga rahla meglica. Ka- to, da je voda v ba- li veliko toplejša od' Domačini pravijo te- izenčku Toplica. V njem i v toplih dneh »nama- kopalci. Najbrž so se kopalci zaceli kopati v Q izviru že pred letom 1912, ko je zgradil angleški oficir, lastnik graščine, prvi bazenček. Leta 1939 so bazen s prostovoljnim delom prebi- valci Frankolovega obnovili. Voda v bazenu ima stalno temperaturo okrog 19 stopinj Celzija. To pa ni najtoplej- ša voda. V izvirih ob cestni »škarpi« ima temperaturo ok- rog 26 stopinj C. FrankoIča- ni pravijo, da imajo vode do- volj. Tajnik turističnega društva Rudi Hrovat nam je dejal da izvira na sekundo kar 60 litrov vode. Povedal nam je, da ta izvir ni samo topel, ampak, da tudi zdra- vi. Najbolj blagodejno vpliva po pripovedi starejših na ko- žo in hitro celjenje ran. Leta nazaj so bile tople vode najbolj vesele perice, ki so na nalašč napravljenih pralnikih »prale vse vrste umazanega perila«. Topla vo- da pa je mnogim pomagala tudi do kruha. Ko so pozimi zamrznili vsi potočki, na kate- rih so stali mlini, so kmetje iskali mlin, ki bi še miei. Med temi so bili vedno mli- ni na Frankolovem. V hudem mrazu šo mlinarji ob poto- ku, v katerega se je zlivala topla voda Toplic, mieli za kmete iz bližnje in daljnje okolice. Sedaj ko so pralni stroji izpodrinil) pranje na prostem in ko kmetje ne išče- jo več mlinov, pa prihajajo v mrzlih dneh na Toplico do- mači mesarji. Ti namreč v ča- su kolin perejo v topli vodi čreva za krvavice in peče- nice. Žal za drugo dejavnost ba- zenček Toplica nima možno- sti. Za večjo turistično dejav- nost bi rabili precej denarja. Do tega pa je težko priti. Fran- kolčani to vedo, saj sredstva za razmah »Toplic« iščejo že dolgo vrsto let. Načrti za raz- voj so bili že izdelani. Pri njihovi izdelavi je sodeloval med drugimi tudi pokojni Ing. Stanko Bloudek. Po tem načrtu bi novi bazen stal ob cesti v Crešnjdce, ki postaja- jo iz dneva v dan zanimivej- še za oddih ob koncu tedna. Kdaj pa to bo, je težko na- povedovati. V turističnem društvu za večja dela nimajo sredstev. Drugje jih je tudi težko naj- ti. Zato bodo najbrž še leta in leta. ko bo Toplica služila le še domačim mesarjem in redkim kopalcem v poletnih mesecih. Tekst ш foto: MILAN BRECL ^ "^* bazenček. Ob njeni so pralniki za pranje perila, ki jih sedaj perice le reilko MALA ANKEIA „DA"ZA SOLIDARNOST v naši redaicciji smo se pred dnevi dogovorili, da bomo z današnjo anketo spodbudih delavce ш občane vseh občin celjske regije k razmišljanju o izvedbi za- nimive, predvsem pa soüdame akcije, k. naj bo jo zastavil) 29. februarja. Gre namreč za to, da je ta dan, lahko bi rekli podarjen, saj se v koleaarju zvrsti le vsako četrto leto. V redakciji smo za'X) razmišljali, aU ne b! veljaio po občinah zastaviti tega dne solidar- nostne akcije, katerih narrten bi bil združiti dnevne zaslužke delovnih ljudi m ga nameniti tja, kjer je v občinah najbolj potreoen Z malo anketo smo se najprej namenili v konjiško Dbčino. Ljudi iz različnih poklicev in krajev smo po- vprašaU, al; bi podprli solidarnostno akcijo in kam bi moral; po njihovi presoji nameniti zbran denar Naj povemo še to, da b- v konjiški občini zbrali s predla- gano akcijo okrog 90 milijonov starih dinarjev. К0^1Кл suOiN, člani- ca izvršnega sveta občin- ske skupščine: »Jaz pod- p::am p-ea;og za izvedbo solidarnostne akcije t. februarja. Vendar je vpra- šanje, kam bi namenili. V občini smo : inreč .kljiičili ■-- vse večje začete 1гл-г~:хс1јча, noviii objektov pa z ".evei. desetimi milijoni starih di- narjev ne moremo prić9*j graditi. Predlagala bd, da bi denar, ki bi ga zbrali v tej akciji, če se bomo seveda o;i rr-i',! zanjo, na- menili za obnoTO kultur- nega doma v Ločah-« FRANC SERAFINI, pred. sednik centralnega delav- skega sveta OZD Kostroj: »Seveda bi se odrekel eno- dnevnemu zaslužku, če bi se v občini dogovorili za izvedbo solidarnostne ak- cije. Predlagal bi, da bi zbran denar namerüli v kako kraje\tio ' ■ ^st, kajti v mahh ki-ajih de- vetdeset milijonov le ne- kaj pomeni. Morda bi bi- lo dobro, '.la bi v špitali- ču zgradili pretvornik za televizijski program, kajti v tej krajevni skupnosti res še ničesar л!™"'о.« DAiNlCA HOHLER, de iavka iz Cometa: »Jaz bi bua za to, da bi se delav- ci odpovedali enodnevr^e- mu zaslužku 29. februar- ja, vendar ne vem, ali bi bib res vsi delavci naše občine tudi za takšno ak- cijo. Po mojem bi norali ta denar nameniti v kak- šno krajevno skupnost, kjer bi lahko s tem de- narjem res nekaj narerJb. Predia.ga,-i lenar daa krajevni skupnosta Skomarje, ima precejš- nje probleme in ki bi jih lahko s tem denarjem pre- .-се^ •• ' TONE PlLPAIlER.p ed- sednik kraje\ti.e .:.kupno. sti Draža vas: »Jaz pod- piram takšno akcijo, ven- dar se bojim, da se bo vsaka krajevna skupnost potegovala za svoje inte- rese in da zato ne bomo izbrali prave rešitve. Moj osebni predlo;.; ya ^e, da bi ta denar namenili za obnovo žičke soie, ki je zelo stara in dela v zelo slabih pogojih. S tem de- narjem, ki bi ga solidar- no zbrali, pa bi šolo lah- ko lepo obnovili.« MIHA FIJAVŽ, kmet iz Bukovelj: »Takoj som za to, da bi ta denar združi- Ü, vendar se bojim, da bomo ljudje zelo različ- nega mnenja, kam name- niti ta denar. Taico se bo- do delavca v tovarnah po- polnoma drugače odločali kot mi kmetje, ker so nji- hovi interesi različni od naših. No, moj osebni predlog je, da bi ta de- nar združili m ga upora- bili za dokončno obnovi- tev Lambrehtovega doma v Konjicah« Mnenja nekaterih občanov konjiške občine smo iz- vedeli, končno odločitev pa bi morali sprejeti delavci in občani na svojih zborih. O akciji pa bi brez da-oma veljalo razmisliti. DAMJANA STAMEJCIC 12. stran — NOVI TEDNIK St. 2 — 15. januar 1976 VZTRAJNEZI OSTANEJO v boju za obstoj zmagujejo tiste živali in rastline, ki so najvztrajnejše in najodpornejše ter se znajo naj- bolj prilagajati. Nekateri menijo, da naj bi bilo tako tudi na naši kmečki vasi. Kmečki sem zapisal zato, ker bodo nekatere vasi kmalu brez kmetov. Tako Icaže se- danji razvoj in tako deluje tudi naravni izbor v seda- njih razmerah na naši vasi. Po naravnem izboru bi na kmetijah morali ostati najvztrajnejši in Tuzjpodjetnejši mladinci, podobno kot si najmočnejša drevesca v goščavi prisvojijo največ sonca. Tako je bilo včasih, ko je še velika večina Slo- vencev živela od dela na kmetih. Kjer kmetij niso de- lili, je postal gospodar najvztrajnejši ali najsposobnej- ši, drugi pa so bili strici, neplačani delavci pri hiši, ali hlapci, dninarji. Razvoj drugih gospodarskih dejavnosti je porušil tak naravni izbor na kmetijah. Kmetje so pošiljali v šole rmjbrihtnejše otroke. O tem smo veliko govorili še precej let po zadnji vojni. Hiter gospodarski razvoj pa je odtegoval s kmetov vse več mladincev, ki so se spremenili v delavce, čeprav delavcem z malimi do- hodki ni postlano z rožicami, je večina takih kmečkih otrok bolj zadovoljnih, kot če bi ostali na kmetiji. Kdo bo torej še ostal?! Razen tistih, katerih starši imajo dobro urejene, večje, donosne kmetije, le taki, ki niso sposobni za druga dela, bodisi zaradi telesnih ali umskih hib ali lenobe. Le redki se odločijo za težak boj za obstoj. Tako je zdaj na rmši vasi. Kmetovalci in drugi go- spodarstveniki ter politiki pa razmišljajo, kaj storiti, da bi na kmetijah ostalo več sposobnih in podjetnih mladincev. Pred leti smo poslušali trditve, da bi mladina osta- la na kmetijah, če bi bile opremljene s stroji. Kmetij- ski stroji, ki jih je že precej, niso zadržali dovolj mla- dincev. Nekateri so menili, da bo za mladince bolj spodbudno pokojninsko zavarovanje kmetov. Kmalu ga bodo dobili, čeprav za začetek bolj skromno — kmečka mladina pa se zanj ne zmeni veliko. Kaj naj torej še poskusimo? V pogovoru s kmečkimi mladinci in njihovimi star- ši zvemo, da mladi sicer računajo, kako bo v prihod- nosti, želijo pa ustrezno živeti tudi zdaj. Zakaj ne bi imeli enake obleke in toliko denarja za zabave kot de- lavci? če jim starši ne morejo dati, si poiščejo zapo- slitev. Doma ali v tujini. Le redki pa vlagajo zaslu- žek v kmetijo. Ne računajo, da bi se vrnili. Kmetje bodo postali le tisti kmečki mladinci, ki bo- do doraščali rm urejenih kmetijah. Družinski dohodki ne bodo smeli biti nižji, kot jih bodo imele delavske družine. Delo na kmetiji ne bo smelo biti veliko napor- ne jše. Tako ne menjo le naši mladinci, enako je tudi v sosednjih državah. Ker dohodkov ni moč zviševati le s cenami, jih je treba z veliko proizvodnjo. A kdo bo kmetom to omogočil? Sam naravni izbor ne bo. Družba bo morala nekaj storiti, če ne mara dovoliti, da bi kmetijska zemljišča ostala neobdelana in vasi brez kmetov. Na to naj bi računali tudi kmečki mla- dinci, kadar se odločajo za poklic ali zaposlitev. Vsaj taki. ki čutijo, da jih nekaj še veže na zemljo. JOŽE PETEK aktivnost kmetov NAČRTI IN PRIČAKOVANJA Pravijo, da le mrtvi nimajo načrtov. Le kdoii je skrajno brezbrižen, mu ni mar, ali bo jutri kaj Ui&tvarü ali ne. Mi pa, ki Živimo in delamo s kmeti vemo, da so kmetje še kako dejavna. Da nepre- stano načrtujejo, kaj bodo delali jutri, pojutrišnjem, pri- hodnje leto. Zato moramo tu- di mi zastaviti načrt za bo- doče obdobje, ki je pred na- mi. Naše delo se od delavčeve- ga razlikuje po tem, da je sezonskega značaja. Poleti imamo delavnik daljši kot osem ur, pozimi lahko tu in tam posedimo, pomalicamo klobaso, ki smo si jo sami pripravili, pooženimo otroke, ki so zrasli, še preden se nam je zdelo vredno razmišljati o bali. Vmes pa naredimo na- črt, kaj bomo morali najprej ukreniti za dober začetek no- vega proiz\'odnega leta. Vsi imamo mnogo načrtov, mla- dina Se prav posebno. In kaj nameravajo delati mladinci združeni v Aktivu mladih zad- ružnikov Kmetijske zadruge Konjice? Delovni načrt Je narejen na- tančno po mesecih, razdelili smo dolžnosti po kolektivu. Zadolžih mladince za to m ono nalogo, ki Jo je treba izpolniti v določenem roku. To še tem bolj, ker smo se vključili v tekmovanje za naj- boljši aktiv mladih zadružni- kov, ki ga je razpisala kmeč- ka sekcija pri Zvezi sociali- stične mladine Slovenije v Ljubljani. Delo smo razdeUli na dva dela. Po domače bi rekli ta veseli in ta resni del. Med resne zadolžitve sodi izobra- ževanje, izvedba sortnih po- skusov, izvedba volitev v sa- moupravne organe, ekskurzi- je in poučni izleti. K veselemu delu prišteva- mo tekmovanje za najlepši kmečki dom, prikaz kmečkih običajev za kmečki praznik v Ločah v poletnih mesecih, tekmovanje v košnji z ročno koso. Med najbolj resne obvezno- sti štejemo pri nas izobraže- vanje. To priae v poštev v zimskih mesecih, ko je na kmetijah več časa. V prihod- njih dneh nameravamo izve- sti tečaj za traktoriste. Tak tečaj je vsakemu kmetu, last- niku traktorja nujno potre- ben. Marsikateri mlad kmeto- valec Ima že sedaj prepoved opravljanja izpita za več let, ker ga je prometna milica do- bila na cesti brez vozniškega dovoljenja. Danes Je na kme- tiji tako, da zna otrok prej voziti traktor kot oče. Zato so prekrški ravno pri mladi- ni najbolj pogosti. Pozivamo vse kmetovalce iz področja Kmetijske zadru- ge Konjice, ki mmajo trak- torskega izpita, njihove hče- re, sinove in žene, da se čim prej prijavijo na zadrugi. Te- čaje bomo skušali organizi- rati po vaseh tako, da bi bil eden v Ločah, drugi v Zre- čah in tretji v Konjicah. S tem bi kmetu bolj približali izobraževanje in mu dali več- jo možnost, da se po&Iuži uslug prometnega strokovnja- ka. K izobraževanju sodijo še razna strokovna predavaiija, razna politična predavanja, tečaj ročnega dela, ki prav- kar poteka, kuharski tečaj, katerega bi radi organizirali na Jerneju ter druge oblike poučevanja. Izbiramo izključ- no tako snov, ki kmeta zani- ma, zato nimamo nikoli pro- blemov, da bi predavanje ne bilo obiskano. Letos bi se spet radi udele- žili traktorskega tekmovanja v spretnostni vožnji m ora- nju. Tekmovali bomo v zna- nju »Kaj veš o kmetijstvu«, izvedli bomo natančnejše sortne poskuse, kot smo Jüi lani. Volje imamo dovolj. Dela- mo radi. Ce bo šlo vse po sreči, bomo na koncu leca lahko zadovoljni. Upamo tu- di, da nas bodo pri naših pri- zadevanjih močno podprli naši gozdarski kolegi m, da bomo na koncu lahko de- lili zadovoljstvo z uspešnim delom. IDA TEPEJ Hiidinov sadovnjak v Bistrici ob Sotli je prav jotovo vzor dobro in smotrno urejenega nasada, ki ni le prijeten za oka temveč v polni meri zadovolju,je v času obiranja tudi svojega gospodarja. Ureditev takšnega sadovnjaka sicer res ui stvar enega a!i dveh let, vendar se v bogati meri obrestuje. Foto: D, .Medved strokovnjak svetuje BUESiCÛVA KODRAVOST 2iaradi nenormalnih vremenskih pogojev v preteklem letu se je močno razmnožila glivična bolezen na bre.sikvah. imenovana breskova kodravost. Da bi pravočasno omejili pojav omenjene bolezni v letošnjem letu, moramo breskve škropiti prvič že v zimskem času . . . Svetujemo gojiteljem breskev, da izkoristijo vsak ugoden topel zimski dan, da I>oškrope drevesca. Priporočamo škropljenje z naslednjimi kemičnimi sredstvi: bakreno apno super v 1 odst. koncen- traciji, to je 1 kg na 100 litrov vode ali Cuprablau Z v 1 odst. koncentraciji pa tudi modro galico v 2 odst. kon- centraciji, Radotiram WP v 0,.3 odst. koncentraciji ali Ci- ram v 0,4 odst. koncentraciji. škropljenje mora biti temeljito, kar pomeni, da mora biti poškropl.jen sleherni kvadratni centimeter površine drevesca. V času škropljenja naj ne bodo temperature pod O stopinj Celzija. Da bi uspešno zatrli breskovo kodravost, moramo škropljenje ponoviti tik pred začetkom vegetacije z organ- skimi kemičnimi sredstvi (Ciram, Radotiram itd.). ING. FRANC SAXLER ureditev kmečkih pokojnin Celjska zadružna zveza že dalj časa ureja pokoj- ninske zadeve svojih kmetijskih proizvajalcev. Pogoj za urejevanje kmečkega zavarovanja je seveda gospo- darsko sodelovanje in pa dohodek, ki ga je kmetovalec ustvaril. Podrobnejša pojasnila so bila zajeta v decem- brski številki Kmečkega gUvsu in sicer v številki z dne 19. decembra 1975. Obstajala je možnost dokupa let, predvsem od leta 1973 do leta 1975, ki pa je z začetkom letošnjega leta prenehala. Za prejšnja leta se to še da- urediti, seveda z ustreznimi dokumenti, ki potrjujejo, da so bih kmetijski proizvajalci v delovnem razmerju z omenje. no delovno organizacijo ali pa izven nje. razgovor z vinkom jugom O KMETIJSKIH STROJIH Kmetje v Savinjski dolini so dobro opremljeni s kme- tijsko mehanizacijo. Računa- jo, da Savinjska dolina raz- polaga danes s približno dva tisoč traktorji, če pa k temu prištejemo še številne kosil- nice, samonakladalke in raz- ne druge priključke, potem smo lahko prepričani, da imajo v Strojni postaji v 2alcu kar precej dela. Pre- cej dela tudi zaradi nepouče- nosti kmetov, ki marsikdaj s svojimi stroji ne znajo rav- nati tako kot je treba. Si- cer pa prisluhnite razgovoru s strokovnjakom Vinkom Ju- gom iz žalske Strojne po- staje. »Pri nas popravljamo pred- vsem traktorje, kombajne ter druge bolj »komplicirane« priključke. Proizvajamo pa trosilce za umetna gnojila ter celotno hmeljsko linijo vključno z obiralnimi stroji.« — Do kakšnih okvar naj- pogosteje prihaja in zakaj? »Najbolj pogoste so, okvare na traktorjih. Gre za poškod- be motorja in hidravlike. Precej dela imamo tudi za- radLprevrnitev. Povedati mo- ram, 'da smo v Sloveniji v enem samem mesecu dosegli izredno žalosten rekord. Smrtno se je poškodovalo kar enaindvajset traktori- stov . .. Po mojem prihaja zaradi okvar predvsem zato, ker so ljudje premalo tehnično pod- kovani za tako komplicirano izdelano kmetijsko mehaniza- cijo. Pogosto se dogaja, da ljudje ne upoštevajo navodil, ki jih dobijo, ko kupijo nek nov stroj. Po drugi stra- ni spet pa prodajalci kme- tom ob nakupu posvetijo premalo časa.« — Je morda poskrbljeno za tehnično izobraževanje kme- tov? »Kombinat Hmezad že vr- sto let poskuša v zimskem času izobraževati uporabnike teh strojev. Pri tem izobra- ževanju smo sicer dosegli že lepe uspehe, vendar je kme- tijsko strojništvo danes tako širok pojem, da je kom- plek.sno izobrazbo težko dati.« — Kako naj naši kmetje ravnajo čez zimo s svojimi stroji? »To je pravzaprav težko vprašanje, ker gre tu tako za vzdrževanje teh strojev, ka- kor tudi za konzerviranje v času ko le-ti stojijo. Še en- krat ponavljam in priporo- čam vsem, da si preberejo tovarniška pravila in ravnajo s temi napravami, kot zah- tevajo tovarniški normativi. Predvsem pa naj kmetje pa- zijo, da gume ne bodo stale v olju, da ne pustijo vode v hladilnem sistemu ... Vso skrb Je treba posveča- ti tudi uporabi motornih olj. Ni vseeno kakšno olje vlije- mo v nek motor! Vemo celo za primere, ko so kmetje uporabljali tudi olja, ki niso za motorje. Ko sva že pri kmetijski mehanizaciji bi rad povedal še to, da kmet- je stroje preveč nenačrtno kupujejo glede na površino zemlje, ki jo imajo. Pred vsakim nakupom je treba te- meljito preštudirati, kakšen traktor naj kupimo glede na površino in nenazadnje tudi lego zemlje. To seveda velja tudi za priključke. Vsekakor pa bi se kmetje morali prej posvetovati s strokovnjaki, kakšen traktor naj kupijo. Tako pa se vse bolj pogosto dogaja, da kmet traktor nepremišljeno kupi, takoj ko ima nekaj denarja. Kasneje nakupujejo še razne priključke, ki pa se marsi- kdaj, na žalost, ne dajo pri- ključiti na traktor.« JANEZ VEDENIK zaščitene kmetije še ena novica iz celjske zadružne zveze. Člani zveze i so ponovTio razpravljali o do-^ datnem predlogu o zaščitenih kmetijah, ki naj bi ga pred- ložih občinski skupščini. Celj.ska zadružna zveza j« opravila ponoven pregled vseh zaščitenih kmetij vključila v seznam tudi tiste kmetije, ki so v prvem os- nutku predloga izpadle. Prob- lematiko so širše obravnavali na sestanku na Svetini pa tU; di s posameznimi kmetovalci po dolini. Interes za status zaščitene ' kmetije je na celjskem o^\\ močju precejšen, saj imaj^jj te kmetije tudi davčne olai'. Save, lažje dobe kredite i" ' imajo še nekatere drug^i ugodnosti. Seveda so zaščitni ne kmetije pomembne iz razlogov in zatorej pozorno* družbe ni ' naklj učna —mst-' t. 2 — 15. Januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 13 Na njej in na njih veliko človeških življenj ter pločevine. Cesta, ceste. Čas hiti naprej: medtem, ko cestnega omrežja v bistvu kaj dosti ne izboljšujemo pa število motornih vozil iz dneva v dan s silovito naglico narašča. Prostor cesta tako postaja vse manjši in potrebno je, da se temu prostoru prilagodi- mo. Prilagodimo tako, da bo za vse dovolj prostora in kar je najvažnejše, da ne bi prihajalo do prepogostih nesreč s številnimi smrtnimi žrtvami, huje ali lažje telesno poško- dovanimi, razbito pločevino, tragedijami ... Včasih smo govorili o lepih, sicer prašnih, cestah, ki peljejo v svet. Danes ceste niso več, vsaj v večini ne, prašne, pa tudi ne peljejo več v lepi svet, ampak žal v — smrt in nesrečo. Zato pa niso krive ceste, ampak — ČLOVEK! Človek se mora prilagajati cesti in stroju, kajti obratno verjetno nikoli ne bo. Tradicija je že, da večkrat organiziramo akcije, kaj se dogaja na naših cestah. Miličniki sicer to pogosto delajo, vendar vsega ne napišemo, kaj ugotovijo. V zadnji akciji, 8. januarja, smo sodelovali: miličniki Franc Pavlic, Slavko Hacin, Jože Operčkal in Stane Zafošnik ter iz redakcije NT — RC Drago Medved ter avtor tega zapisa Tone Vrabl. Igralci, ki so režirali promet na naših cestah, pa so bili vozniki motornih vozil in pešci, kot statisti. Namen akcije: v nekaj urah ugotoviti, kaj vse se ne- pravilnega dogaja na naših ljubih cestah! Čas: od sedme ure zjutraj do enajstih dopoldne. Ugotovitve: slabe! 2e jutro je kazalo, da bo tisti dan lep in suh. Pravzaprav ni bilo nič zim- skega, razen prijetne svežine, ki je re- zala v obraz in roke. Bil je četrtek. Pravzaprav povsem navaden dan, saj se je življenje začelo tako, kot vse osta- le dneve. No, bilo pa je tudi nekaj sprememb in to zaradi tega, ker smo se odločili in skupaj s celj.skimi milič- niki pripravili prometno akcijo. Naj- prej smo si zamislili, da bi pregledo- vali tovornjake, ki so nepravilno na- loženi ali preobremenjeni s tovorom in ki tudi onesnažujejo ceste. Za takšne prekrške določa nov zakon težke kaz- ni in to tako za delmme organizacije, kot tudi posameznike. »Prometni zakon nas je pooblastil, da lahko ukrepamo In da ne prizanese- mo nobenemu več,« pripovedujejo mi- ličniki, katere so na posebnih semi- narjih seznanili z vsemi novostmi, da bodo lažje ukrepali ter da ne bo pri- šlo do težav. »Dosledno bomo prega- njali neregistrirana vozila v prometu, ko razne delovne stroje m podobno ter tiste, ki s kamenjem ali mokrim gramozom onesnažujejo ceste. Takšne- ga grešnika bomo lahko kaznovali tu- di do 10 tisoč din. Ali pa kazen za de- lo na cesti: če ne bo vse v redu m po predpisih, bo lahko delavna organiza- cija kaznovana z denarno kaznijo do 30 tisoč din. Enkrat je treba naredati red.« In želeli bomo videti, kaj resnično delajo tovornjaki v našem prometu. Pa smo kmalu odstopili od te zamisli, ker so nam fantje miličniki povedali, da je zdajle za takšne stvari pravzaprav mrtva sezona. Najhuje je poleti, ko vo- zijo gramoz iz Savinje in od njega te- če, ter v jeseni, ko kmetje spravljajo pridelke s polj in z blatnimi traktorji naredijo pravo godljo na cestišču. Po- leg tega je v tem času tudi zaprt kam- nolom v Veliki Pirešici. od koder dru- gače vidimo voziti nefeatere prav hudo naložene tovornjake, ki so šolski pri- meri za kaznovanje. Problem preobloženega tovornjaka je v tem, da mu lahko pri nenadnem za- viranju ali prehitri vožnji na primer pada kamenje na cesto, od tam pa se odbije v zadaj vozeči osebm avto ali pešca. Takšni primeri so dokaj pogo- sti, lahko pa bi jih bilo manj. če bi se vsi držali tistih predpisov, ki so za to. Ker pa tako radi grešimo in vse kaže, da nam ie to všeč, pač ni nič čudne- ga, če prihaja do tragedij. Miličnika Franc Pavlic in Slavko Ha- cin sta vedela povedati da je primer preobremenjenih tovorniakov z gramo- zom najbolj pogost v kamnolomih v bližini Krškega ter Brežic. In ko mi- ličmk-: postavijo »zasedo«, se trije ali štirje ujamejo, potem pa že obvestijo ostale, ki raje čakajo v gramoznici z nepravilno naloženim tovornjakom, do- kler miličniki ne odideio. S takšnim načinom pa voz/niki goljufajo sami se- be, saj jim teče delOTOi čas in to brez ha ska. ker ne vozijo oziroma če vozijo, iznostavliajo sebe in vse druge e\'en- tualni nesreči' zaradi prevelikega to- vora, močenja ceste ("zlasti ob mrzlem vremenu, ko hitro zmrzne in nastane poledica "t itd. Posedli smo v dva miličniška avto- mobila in se odpeljali. Od kom.andirja postaje prometne milice smo dobili še zadnja navodila in akcija se ie začela. Miličnika Jože Operčkal in Stane Za- fošnik sta se odpeljala proti Vojniku, jaz pa s Francem Pavlicem in Slavkom Hacinom proti Ža'.cu. četrtkov dan se je komaj rojeval in treba je bilo imeti prižgane luči. V Dre- šinji vasi ustavimo velik tovornjak lju- bljanskega Viatorja, ker mu ni gorela sprednja desna žarnica, šofer je vse skupaj lepo popravil, miličnika sta ga posvarila in odpeljal je dalje. »V večini takšnih primerov samo opozarjamo. So pa tudi primeri, ko nočejo popraviti ali pa se na čudne na- čine izgovarjajo. Zoper takšne damo prijavo sodniku za prekrške,« pojas- njuje miličnik Franc Pavlic, ko se od- peljemo (točno 60 km na uro, vsi osta- li pa v pravilni varnostni razdalji za nami in nobenemu ne pride na pamet, da nas bi prehitel, pa čeprav bi nas lahko!) proti petrovškemu križišču. Ostro miličniško oko opazi večji tovor- njak krepko naložen z gramozom. Od- peljemo za njim in ga v 2alcu usta- vimo. Pregled dokumentov in povpra- ševanje, koliko tovora je naloženega, šofer pojasnjuje, da je vse v redu in da ni preveč. Sledi kontrola na poseb- ni tehtnici Montane, kamor je bil šo- fer tudi namenjen. Posebna tehtnica pravimo zato, ker najprej stehtajo pr- vi del avtomobila, potem pa ga porine naprej in še drugega. To seštejejo in dobijo težo. Kako je s točnostjo te tehtnice, pa verjetno nihče ne ve. In še nekaj: več kot dvajset minut so iskali človeka, ki dela s tehtnico. Teh- tarnica je bila lepo zaprta, možakarja pa nikjer, kot da bi ga pojedla zemlja. V vrsti pa so čakaU trije tovornjaki. Končno so le našli ključ m to v pri- vatnem stanovanju, stehtali in u.gotovi- li, da tovor ni presegel dovoljene teže. .Šoferju priznanje, da se drži reda, upravljalcu s tehtnico pa črna pika. »Imamo tudi številne primere, ko prijavljajo manjšo nosilnost tovornja- ka, kot pa je resnična. Tako imajo ko- rist pri prometnem davku, pri posa- meznih vožnjah in še kaj drugega sft lahko skriva v tem,« med vračanjem proti Celju pripoveduje Slavko Hacin. Tretji pyostanek napravimo ponovno v Drešinji vasi in sicer za vozila, ki pe- ljejo iz Celja proti Ljubljani. Franc Pavlic najprej ustavi avto z registracijo MO 500-35 celjskega podjet- ja NIVO. Kaj je pa zdaj to, avto celj- skega podjetja pa z mostarsko registra- cijo, saj je prometno dovoljenje pisa- no na ime Slavka Marica!!! šofer in sopotnik nam začneta pojasnjevati za- pleteno zadevo in sicer nakako takole: zasebnik v Mostarju je lahko uvozil av- to, nato ga je kupilo beograjsko pod- jetje Indžija pa preko Commerça mi. Tako je registracija še vedno mostar- ska, imamo pa tudi dva avtomobila z zagrebško registracijo. Za primer zani- mivega preprodajanja in kupovanja av- tomobila se je baje že zanimala tucii uprava javne varnosti . . . Vozilo je bilo sicer drugače popol- no, samo tisto prometno dovoljenje za Slavka Marica je pa res zanimivo. Si- cer je pa pri nas tako vse možno! Potem smo opravila še nekaj man]- ših pregledov brez večjih pcxsebnosti in akcijo končali pred Merxovim hore- lom v Celju, kjer smo doživeli pravo smetano akcije. Najprej lastnik dolge- ga tovornjaka za cevi ni imel s seboj vozniškega dovoljenja, potem pa je za- radi nepravilno naloženega tovora pad- la z avtomobila CE 732 43. ki ga je upravljal Kari Verbič, 30 kilogramov težka opeka! Voznik je namreč iz Med- loga peljal za Ingrad nekaj sto koma- dov opeke (■ vsaka ,30 kg), ki je bila ne- pravilno naložena. Ko je zavrl, mu je ena opeka padla na cesto in to pred prehodom za pešce, ki je -še zlasti na- menjen otrokom, ker je v neposredni bližini šola. In kaj če bi se v tistem trenutku mimo pripeljal kolesar ali kdo drug? Posledice bi hue lahko ka- tastrofalne. Potem sta šofer ш sovoz- nik hitela bolje zlagati opeko fkar bi morala storiti že prej) in pojasnjeva- la, da je opeka zmrznjena ter drsi. če je to res. bi morala biti .še bolj pre- vidna, kot sicer. Seveda pa se bo vse skxroaj končalo pri sodniku za prekr- ške, še dobro, da samo tam, lahko bi se lahko tudi zaradi malomarnosti kje drugje, recimo v bolnišnici ali pa celo na pokopališču! Mimo je prisopihalo 28 tonsko vleč- no vozilo MB 782—34, last GTTP Po- horje. Vozilo je bilo preširoko za cesto in table, ki označujejo, da je takšno vo- zilo na cesti, nepravilno pobarvane. In še zanimivost: obvestili so o vozi- lu na cesti Cestno podjetje Celje ter PM Maribor in Ljubljana, celjsko PM pa ne! Tako. Akcijo smo sklenili v prosto- rih Prometne milice Celje, kjer smo se dogovorili, da jih bomo v letošnjem le- tu pripravili še več, tudi nočne. Gre samo za stalno prisotnost v prometu in željo, da s preventivnimi akcijami zmanjšujemo število nesreč ter prekr- škov in večamo zavest voznikov oziro- ma vseh uporabnikov cest, tudi ne na- zadnje pešcev. Cesta naj bo sonce, ne pa krsta! Tekst: TONE VRABL Foto: DRAGO MEDVED 14. strah — NOV! TEDNIK Št. 2 — 15. januar 197ôJ pavla pravi PRVIH 100 LET JE TEŽKO Rodila se je v Bohinjski Bistrici. Ko ji je bilo devet let, je šla od doma za kruhom. Dva- inštirideset let je trdo delala, da je preživela svojo družino. Danes živi v Zrečah. Na svoja zgarana pleča si je nadela že dvainsedemdesti križ, pa je še vedno polna optimizma. Pravi, da je prvih sto let res težko živeti, potem pa že gre ... Pavlo Drametovo dobro poznajo vsi Zrečani, saj živi v tem lepem kraju pod Poho)-jem že vsa leta po vojni. Dvaindvajset let je delala v tovarni, bila je čistilka, perica, šivilja in kuharica delavcem. JDe- lala je vse dneve, veliko- krat tudi noči, da je pre- živela svoje štiri otroke in štiri polbrate in polse- stre, ki so živeli pri njej. A trdo delo je ni zlomilo. Danes je še bolj vzravna- na in trdna, kot je bila kdaj koli prej. Poročila se je, ko ji je bilo štiriindvajset let. Mo- ža je spoznala v času, ko je bila po nekaj letih slu- žbovanja v Ljubljani zo- pet pri svojem očetu. Ta je bil gozdar in iz Bo- hinjske B-vstrice se je pre. selil v Zajoklošter pri Špitaliču, kjer je delal pri grofu Windischgrä- tzu. Poročila se je in nje- na nesreča se je tako pri- čela. Njen zakon namreč ni bil veljaven, ker je bila poročena le sodnij- sko, ne pa tudi cerkveno. To pa je bilo v tistih ča- sih več kot nezaslišano. Ljudje so jo obsojali, go- vorili so jd celo, da je čarovnica. Toda Pavla ni marala za njihove besede. Ostala je trdna in neomaj- na v svojem prepričanju. Sedaj pravi, da je bila že tedaj pravi komunist, čeprav tega ni vedela. »Nikdar nisem bila ver- na,« mi je pripovedovala, »in kako naj bi verjela v boga, ko pa sem morala vse življenje tako garati! Izkoriščali so me, morda v tistih hudih časih še bolj kot druge prav zato, ker nisem hodila v cer- kev. Toda to me ni oma- jalo v mojem prepričanju, katerega sem se navzela od očeta. Leta 1962, ko mi je bilo oseminpetdeset let, sem bila sprejeta v Zvezo komunistov. In še danes delam v naši osno- vni organizaciji po vseh svojih močeh.« Takoj po začetku druge vojne so Nemci ožigosali Pavlino družino z belo le- gitimacijo, ki je pomeni- la takojšnjo izsehtev. To- da Pavla se ni prepustila obupu. Skupaj s svojimi štirimi otroki je skrivaj zbežala v Slovenske Ko- njice, kjer se je zapcsM- la kot kuharica v Lavri- čevi Usnija¡mi. Tovarnar ji je pomagal, da si je pri- skrbela veljavne doku- mente, odstopil ji je celo podstrešno sobico, ki je postala zatočišče njej in njenim otrokom za vsa leta vojne. V letu 1942 je Pavlo kot strela zadela novica, da so ji Nemci ubili moža v Moravčah pri Domžalah. Ostala je sama s štirimi otroki. Mo- ževa smrt jo je hudo pri- zadela, a ni se prepustila žalovanju. Še bolj je po- prijela za delo, da so kr- vavi žulji lajšali njeno bo- lečino. Po vojni se je Pavla preselila s svojimi otroki v Zreče in se zaposlila v tovarni, sedanji Kovaški industriji. Po nekaj letih se je vnovič poročila s človekom, ki jo je razu- mel in ji pomagal v nje- nih najhujših stiskah. Kmalu se je preselU k njej v Zreče tudi oče, ki je pripeljal s seboj še štiri majhne otoke, Pavh- ne polbrate in polsestre. Tako je bilo doma devet lačnih ust, ki sta jdh Pa- vla in njen mož hranila več kot deset let. »To so bili res težki ča- si,« se spominja Pavla, »a pri tolikšni družini ni bi- lo časa za pomilovanje samega sebe. Zjutraj sem bila v tovarni, popoldan sem delala v kinu, po- noči pa sem velikokrat šivala, da sem dodatno zaslužila še kaj malega. Kmalu so otroci toliko od- rasli, da so šli delat. Toda žal rnd je bilo, da bi z golimi rokami trdo delali celo življenje, zato sem skoraj vse poslala najprej v šolo. Danes so že vsi v službah in ko jih gledam, ka-ko so pri delu zado- voljni, sem skupaj z nji- mi srečna in zadovoljna tudi jaz.« Pav-la živi danes sama. Njeni otroci, polbratje in polsestre so se poročili in odselili, oče in mož sta umrla. Toda le za hip zmrači spomin na tiste hude čase Pavlino sicer vedro lice. Nikdar se ni prepuščala življenju, da bi jo nosilo po svojih kalnih vodah obupa. Vedno si je sama s trdim delom krojila usodo. In čeprav je danes sama. Je po svo- je srečna. Njen največji prijatelj je narava, v ka- tere objem se zateka Pa- vla v trenutkih osamlje- nosti, sreče in žalosti. A ko se nameni v naravo, pusti grenke spomine kar doma, kajti med ljudmi in zunaj v naravi je Pav- la vedno nasmejana in polna optimizma. »Naj je bilo življenje takšno ali drugačno, ved- no sem bila optimist,« pripoveduje Pavla. »Kaj bi jokala, ko pa mi to ne bi prav nič pomagalo. Jaz vedno pravim: Prvih sto let je na tem svetu težko, potem pa že gre! In če je moj oče doživel 86 let, ded 101 leto in praded 111 let, zakaj tudi jaz ne bi skočila čez stoti plot?« »če ne prej, se zopet vi- diva tedaj, ko bom pra- znovala stoti rojstni dan. Ni èment, da mi ne bo. ste prinesla šopka rož!?« DAMJANA STAMEJCIC Na podlagi 161. m 162. člena zakona o davkih občanov (Uradn; list SR.S, št, 21/74) izda- jata davčna ;r;:;iva obf-'tw" Celje Laško in Žalec POZIV K vloz;iv3 napovedi za odmero davkov občanov za leto 197S za zavezance, katerim se odmerjajo davKi po preteku leta тл za leto 1976 za zavezance, katerim se odmerjajo davki v naprej za rekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 197*. Napoved za oomero davka za leto 1975 morajo vložioi; 1. Zavezane: davKa od osebnega dohodlta iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davki odmerjajo po dejanskem dohodku o dohod- kih, doseženih v letu 1975. 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravlj-anja intelektualnih storitt^v, katerim se davki odmerjajo po dejanskem dohodku o dohodkih, doseženih v letu 1975. 3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izbolj- šav, kater'm se davki odmerjajo po dejanskem dohodku o dohodkih, doseženih v letu 1975. 4. Zav^2zano^ davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih dose- ženih v letu 1975, in sicer: a) lastniki ali imetniki stanovanjslce pravice od doiiodkov, fei jih dosežejo z oddajanjem stanovanjskih pr-ostorov, garaž in počitniških. hiš v najem ali podnajem; b) občani od dohodkov od oddajanja opremljenih stanovanjskih prostorov, če dosežem dohodek presega znesek naveden v javnem pozivu k viož'tvi napovedi za odmero davkov občanov; c) občani od dohodkov od nepremičnin, premičnin ali od drugega premoženja in pre- moženjskih pravic, če od t-jkih dohodkov ne plačujejo kakšnega drugega davka; č) občani od zakupne vrednosti poslovnega prostora v lastni stavbi, ki je bila priznana kot strošek po 9. točki 75 člena zakona. 5. Zavezanci davka txi premoženja, in sicer; a) občani, ki posedujejo stavbe, stanovanja, garaže, poslovne prostore, počitniške hiše m druge nepremičnine ne glede na tx>, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem Napovedi po tej točki ni pcitrebno vložiti občanom, katerim se v letu 1975 v pri- merjavi s prijavljeno vrednostjo v letu 1974 vrednost premoženja ni spremenila. b) občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih z^^mljiščih ne štejejo za kmete, posedujejo pa gozdna zemiji.šča, katerih površina presega 0,50 ha. 6. Zavezano: posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojninskem in Invalidskem zavarovanju za leto 1975, če so njihovi dohodki 'ml naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samostojne dejavnosti, ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1975 presegli 67.560,00 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki, brœ pokojnine, udeleženi z več kot 10.134,00 dinarjev. 7. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov, katerih .skupni čisbi dohodek po odbitJcu davkov in prispevkov je v letu 1975 presegel 50.000,00 dinarjev. Napoved za odmero davkov za leto 1976 morajo vložiti: 1. Zavezanci davka od osebnf^a dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drug:h gospodarskih dejaraosti, kater'm .-¡e odmerjajo davk' v pavšalnem letnem znesku. 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerjajo davki v pavšalnem letnem znesku. Napoved za odmero davka morajo vložiti: — zaveaanci da"v^ka od obrtnih dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, pa- tentov in tehničn-'h izboljšav pri davčiii upravi občine, v kateri opravljajo dejavnost, oziroma plačujejo davek od samostojnega opravljanja te dejavnosti; — zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženj .ski h pravic, če gre za dohodke od nepremičnin pri davčni upravi občine, na katerem območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno pre- bivališče; — zavezanci, ki posedujejo stavbe, stanovanja, garaže, paslovne prostore, počitniške hiše in druge nepremičnine pri davčni upravi, kjer nepremičnina leži; — zavezanci gozdnih zemljišč v občini, kjer gozd leži; — zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci, kater-m se odmerja davek v pavšalnem znesku, pa pri davčni upravi občine, v kateri opravljajo dejavnost oziroma plačujejo davek od samostojnega opravljanja dejavnosti. Napoved za odmero davka je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi oziroma v sprejemni pisarni občine. Prosimo, da občani-zavezanci vložijo davčne napovedi o.sebno pri pristojnem referentu na davčni upravi. Pozivamo zavezance, da napo-/edi vlož-jo v roku, določenem v tem pogT NT - ŠPORT NT- ŠPORT NT - ŠPORT NT - ŠPORT NT v četrtek, 22. januarja 76 PRIZNANJA ŠPORTNIKOM^ ŠPORTNIM DELAVCEM IN REKREATORIEM s priznanji za najboljše doseikc ta- lio na športnem liot rekreativnem po- dročju za lansko leto so v večini slo- venskih mest že končali. V Celju bo ta prireditev v četrtek, '¿"i. januarja 1976, ob 18. uri v veliki dvorani Na- rodnega doma. Pripravljajo jo Telesno kulturna skupnost Celje, Zveza za športno rekreacijo Celje ter Novi ted- nik in Radio Celje. V prireditvi, ki je tradicionalna in kjer bodo za veselo razpoloženje poskrbele Ž^VBE, bodo podelili priznan,ia: — najboljšim mladim športnikom, ki so šele začeli (in t« uspešno) šport- no kariero (ta priznanja bodo pode- lili letos prvič), — športnim delavcem za ilO-letno delo v športnih organizacijah, — najboljšim v lanskih zelo uspe- lih sindikalnih športnih igrah in — najboljšim športnikom ter šport- nicam. Slednje sta izbirala NT — RC in TKS skupaj ter proglasila za naj- boljšega športnika v lanskem letu edi- nega celjskega olimpijca za Montreal rokometaša Vlada Bojovica ter za športnico stalno državno reprezentant- ko kegljavko Evo Ludvig. Vlado je ta naslov osvojil prvič (pred njim so ta naslov osvajali samo atleti, ki jih le- tos prvič tudi ni med olimpijskimi kandidati!), Eva pa drugič. Prireditev bo popestrena z glasbo in številnimi nagradnimi Igrami. Va- bimo vse, da se te prireditve udele- žijo, saj gre za srečanje celjskih šport- nikov in športnih delavcei', ki sicer nastopajo po številnih igriščih doma in v svetu, na takšni prireditvi pa se le redko srečajo. Želimo, da bi priznanja športnikom, športnim delavcem in rekreatorjem po- deljena prihodn.îi četrtek. 32. januarja ob 18. uri pomenila nov me.jnlk pri nadaljnji rasti telesne vzgo,ie v naši občini. tv kegljanje KONEC IN ZAČETEK Konec zato, ker so s prvim delom v republiški kegljaški ligi končale tekmovalke in začetek zato, ker so s prvim delom začeli tekmovalci. Za nas sta obe ligi zani- mivi, saj pri članicah nasto- pata ekipi KK Celje in KK Hmezad Žalec, pri moških pa KK Celje, KK Aero Ce- lje in KK Hmezad Žalec. To je nov dokaz, da je keglja- nje ne samo na našem pod- ročju močno razširjeno, tem- več tudi kvalitetno. V prid tega nam ne ^ govorijo samo trenutne uvrstitve ekip v po- sameznih konkurencah, tem- več tudi vse večji prodor posameznikov v m.jboljše se- lekcije tako državne, kot re- publiške reprezentance V ženski republiški ligi tre- nutno po prvem delu vodi- ta z enakim številom točk ekipi Ljubljane in Ceìjja. Slednje tekmovalke so upra- vičeno bile že na začetku smatrane kot favoritinje, saj združujejo izredno veliko število kvaliteno enakih tek- movalk, kot Urhovo, Ludvi- govo, Marineevo. Crobčevo in vse ostale. Žal je prav tem dekletom, ki nastopa^jo v аггалти reprezentanci ali pa se borijo za vstop v njo, spodletelo v Kranju proti Triglavu, tako da bo treba ta spodrsljaj popraviti v dru- gem delu, če bodo hotele upravičiti naziv favoritinj in osvojiti naslov republiških prvakinj. Razpored je sicer dokaj ugoden, vendar žal prav pri kegljanju prihaja- jo na dan vedno novi mo- menti, ki lahko uničijo vsa- ko, še tako prepričljivo va- rianto. Kegljaške steze žal niso povsod enake (o tem vedo največ tekmovalci sa- mi!), to pa pogojuje tudi slabše rezultate. Vseeno upa- mo, da bodo celjska dekle- ta, ki se trenutno uvrščajo med najboljše športnice v Celju, zdržale vse pritiske in ob koncu slavile. Saj na- vsezadnje so dovolj rutini- rane igralke, ki si večjih spodrsljajev ne bi smele do- voliti. Drugače je z dekleti Hmezada iz Žalca. Z rahli- mi izjemami je to mlada ekipa, ki pa lahko z vest- nim delom v republiškem merilu še veliko naredi. Več, kot v prvem delu! Nekoliko drugače je pri moških. Po prvih dveh ko lih sta celjski ekipi na zad- njih mestih, kar pa ne po- meni, da bosta tam tudi ostali. Liga je sicer izredno izenačena in zato za zmago odločajo drobni detaljč-ki, ki so včasih še kako pomemb- ni. Celjani in žalčani so ob- novili kegljišči, s tem izgu- bili prednost domačega te- rena in 2х1ај smo pa tam' Treba bo močno garati, če bodo vse tri ekipe hotele tu- di v prihodnji sezoni nasto- pati med najboljšimi. Na tem mestu je treba izdvoji- ti predvsem člana KK Hme zad Žalec Ludvika Kačiča, ki se počasi, toda vztrajno prebija med najboljše v Ju- goslaviji in je že skoraj ena kovreden takšnima asoma, kot sta bivši in sedanji sve- tovni prvak Stržaj ter Dra- gas. Prav zaradi izrednih kvalitet bi bilo potrebno te- mu nadarjenemu fantu iz Žalca omogočiti vse, da bi se razvil do tistih mej, ki pomenijo vrhunstvo. Osnov- ni potencial je. treba je do- dati samo še okraske. Teh pa žal sam zaenkrat ne zmo- re, torej morajo pomagati drugi. Ob koncu: kegljanje je vsekakor v celjski regiji iz- redno razširjeno tako po kvalitetni kot kvantitetnl strani. Prav zaradi slednje pa bi bilo potrebno (morda vsaj v Celju) zgraditi keg- ljišče za rekreativce in ob- stoječe kegljišče Ingrada na- meniti zgolj treningom keg- Ijačev tekmovalcev, če bi to dosegli, pa morda še kaj drugega zraven, bi lahko čez nekaj let govorili še o več- ji kvaliteti kegljanja pri nas. Zdaj pa obrnimo naslov — (teh je dovolj in to resnič- no dobrih), konec pa ž^l pri kegljiščih. Morda pa bo kdaj drugič le bolje, saj »baza« začetek je pri tekmovalcih je! TONE VRABL Trenutno najboljši celjski kegljavki, stalni članici repre- zentance in lani najboljši športnici Celja — Magda Urh (levo) in Eva Ludvig. Foto: T. TAVČAR do bai še 155 dni Tekmovalna in organizacij- ska mrzlica vse bolj zaje- ma .\K Kladivar, ki bo le- tos organizator in priredi- telj doslej največje športne prireditve v našem mestu Balkanskih atletskih iger. V letošnjo sezono so star- tali z društvenim niitingom, da bi videli, kako so zlasti mlajši tekmovalci pripravlje- ni za letošnjo sezono, kajti tudi njih čakajo številna tekmovanja. V teku na 50 m moški .je zmagal Strniša 6,0 pred Sekljočo 6.1 ter Ногз^ vatom in Plavčakom. oba 6,2. Med dekleti je na isti proiïi bila najhitrejša Kopi- tar,jeva 6,7 pred Tomšičevo ß,9 in Maroso z istim ča- som. V teku na 60 m za moške je bil ponovno naj- hitrejši Strniša s časom 6,9 pred Sekljočo. Renerjem in Horvatom, vsi so dosegli čas M. Med članicami .je zma- Rala Kopitar,ieva s 7,9 pred Marušo 8.1 in Jagrovo 8,2. V višino je največ skočila Janrova cm, pri moških pa Darko Prczelj 200. Čop 1!»5 in Rener 180 cm. Zani- mivo jp, da ima АП Kladi- var trenutno najmočnejše orož.je prav med skakalci v višino, saj v povprečju pre- skočijo 209 cm! Pri tem so 'ri.io brat.je Prezelj pa čop, veteran Vivod itd. Ko bi bi- še v ostalih disciplinah Vsaj približno tako ... Poročali smo že, da so pred časom pri AD Kladi- var pripravili seminar za no- ve atletske sodnike, katere bodo še FK)sebej potrebovali na letošnjih BAI. Vsi, ki so seminar opravili, bodo pola- gali izpite in to 23. januar- ja ob 15. uri v društvenih prostorih AD Kladivar. Ta- ko bo Kladivar imel vsaj približno dovolj domačih sod nikov, s katerimi bo lahko izpeljal to zahtevno veliko mednarodno tekmovanje. DO BALKANSKIH ATLET SKIH IGER JE Z DAN.4Š NJIM DNEM SAMO ŠE 155 DNI! Pohitimo s pripravami na vseh področjih, da bomo za- gotovili najboljšo oi-ganizaci- jo tako značilno za Celje in čimboljše počut.je vsem go- stom v mestu ob Savinji. Novi tednik in Radio Celje za to priložnost pripravljata pokal za najboljšega Celjana v .jugoslovanski reprezentan- ci (upamo, da bo!), poseb- no izložbo v centru mesta, stalno poročanje in piknik za stanovske tovariše, ki jih bo približno 100! Prvi uspe- šen miting v letošnji sezo- ni v dvorani naj bo uvod v Balkansko atletske igre. ki bodo od 18. do 20. ,Umi,ia le tos v n>estu atletike — Ce- lju! T. VRABL šah: železničarji zmagali v celju Celje bo prizorišče držav- '^^ga prvenstva v šahu za ^lezničarje, Prvenstvo bo v "otelu Celeia od 2, do 9. februarja. Nastopili bodo vsi ^3-JboIjši .šahisti železničarji ^i;igo.slavije. Gre za prvenstvo, ^ daje prvi sedmerici pra- ^co sodelovanja na olimpija- ^ železničarjev. Vodja tekmovanja in eden ^ najboljših celjskih šahi Franc Pešec je ob tem J^embnem dogodJtu pove »Da je prvenstvo v Celju v organizaciji naše OZD je no- vo priznanje za celjski šah. V reprezentanci Slovenije bo verjetno nastopil poleg mene še Janez Pešec. Konkurenca bo izredno močna, kajti med nastopajočimi bodo tudi ša- hovski mojstri. Kljub temu upam, da se bom uvrstil med potnike za olimpijado. Do sedaj sem bü vedno tretji do peti. Morda bo domače okolje prispevalo še k večje- mu uspehu.* J. KUZMA start v interligi v tradicionalni šahovski Inter ligi, ki se bo začela v soboto, je letos prišlo do spremembe. V prvi skupim tega mednarodnega tekmova- nja bodo letos tekmovali Stiria, Merkur in Geimeinde iz Gradca v Avstriji ter Mari- bor, Radenska in Celje iz Slovenije. Celjani branijo na- slov prvaka. Toda letos ima- jo zeio slab razpored in se bodo boriU za drugo mesto. Igrajo pa takole: proti Ra- denski 17. 1. v gesteh, proti Mariboru 24. 1. v gesteh in šele 31. 1 v Celju prvo in edino srečanje proti avstrij- ski ekipi Geimeinde. Sledi gostovanje v Gradcu proti Stiri ji in v zadnjem kolu v Mariboru proti Merkurju iz Gradca. ššd NAJBOLJŠI CELJANI Trbovlje, Laško in Celje so bli prizorišče treh področnih finalov ŠŠD v košarki. V teh srečanjih so zastopniki iz celjskih ŠŠD dosegli prodoren uspeh. Zmagali so na celi fronti. Boj je bil težak zla- sti pri pionirjih in mladin- cih, kjer so bila moštva iz- enačena in na kvalitetni rav- ni. V Trbovljah so nastopile mladinke, štiri izbrane ekipe iz predhodnih občinskih prvenstev. Tehnični rezultati: ŠŠD Kajuh: gimanazija Ve- lenje 30 : 16, ŠC Trbovlje: PŠC Celje 34 : 17. V borbi za 3. mesto je PŠC premagal velenjsko gimnazijo s 27:21, v borbi za naslov področne- ga prvaka pa so mladinke ŠŠD Kajuh iz celjske gimna- zije premagale ekipo združe- nih srednjih šol ŠC Trbovlje z 39:22. Mladinci so se srečali v Celju v telovadnici osnovne šole SI. slander. Rezultati — ŠŠD Kajuh: RŠC Velenje 61 : 43 (26 : 20), ŠC Trbovlje: ŠŠD Tehnik (Ce) 56:42 (26:23). V borbi za 3 mesto je ŠŠD Tehnik premagal ŠŠD RŠC (Ve) s 56:55 (23:26), v borbi za naslov področnega prvaka pa mladinci ŠŠD Ka- juh iz celjske gimanazije ŠC Trbovlje s 57:41 (30:20). V telovadnici osnovne šole Primož Trubar v Laškem so se v finalu spoprijeli štirje polfinalisti na prehodnem srečanju občanskih prvakov iz vrst pionirjev celjske regi- je. Rezultati — ŠŠD F. Skok (I. OS Celje): Šentjur 48 : 33 (24 : 19), Polzela: Laško 38 : 35 (10:13). V borbi za tretje mesto je Laško premagalo Šentjur s 35:24 (19:16) in v srečanju za naslov področ- nega prvaka je SŠD Ferdo Skok premagalo po izred- no dramatični borbi Polzelo S 46:38 (18:20). Vsi štirje finalisti v Laškem so pokazali izredno zrelo igro. V ekipah so bili mladi igralci, ki bodo ob nadaljnem treniranju pod strokovnim vodstvom trener- jev lahko zaigrali v vsakem klubu. Še predvsem bi pohva- hli pri zmagovalcih ŠŠD F. Skok iz Celja Praznika, štuhca. Kvasa in Preskarja, pri Polzeli Likba, Romiha, Pušnika in Poteka, pri La- škem Plahuto in Pajka ter pri Šentjurju Beleia in Ku- koviča. V ekipi zmagovalcev pri mladinkah so bile najboljše Otorepec, Borov šek. Kovač in šibakovski, pri zmagoval- ni ekipi mladincev pa že zna- ni košarkarji Kovinotehne Pipan, Osole, C^ilc in Ram- skugler. Zmagovalne ekipe so pre- jele- pokale, vse sodelujoče ekipe pa diplome republiške- ga centra ŠŠD. Pri pionirjih so se ŠŠD Ferdo Skok (Ce), ŠŠD Polzela in ššD Mladost iz Laškega uvrstili v repub- liški polfinale košarka.škega festivala Slovenije, mladinci in mladinke ŠŠD Kajuh iz celjske gimnazije pa kot pod- ročni prvaki na republiško prveinstvo srednjih šol. hokej na ledu GORENJE PRVO Hokejisti Gorenja iz Ve- lenja so že osvojili naslov prvaka v vzhodni repub- liški hokejski ligi. V ne- deljo so premagali Stav- barja iz Maribora 19:1 in jim zaradi tega morebitni poraz v zadnjem kolu proti Ptuju ne more vzeti pravice sodelovanja v kvalifikacijski tekmi s pr- vakom zahodne skupine republiške Uge za konč- nega pi-vaka Slovenije. Eldpa Velenja, v kateri tudi letos uspešno nasto- {)ajo bivši igralci Celja Hribar, Sušnik, Kolenc in Cvetko, je zlasti v sreča- nju proti Stavbarju poka- zala zrel hokej, poln kom- binacij in solidne obram- be. Igra sicer še ni na kakovostni ravni II. zve- zne lige, toda ko bodo Ve- lenjčani dobili umetno drsališče, bi lahko kaj kmalu posegli v borbo za vstop med najboljše ekipe v drugi zvezni ligi. Velenjčani so do sedaj dvakrat premagali Stav- ba rja in enkrat Ptuj. Obe ekip: precej visoko. Ta uspeh so dosegli Hlep, Kumar, Kolenc, Slivar, Cvetko, Sušnik, Kodnm, Hribar, Letner, škofljek, Špindler, Lukač. Globoč- nik in cepin. Strelci na zadnjem sre- čanju pa so bili — Suš- nik 4, Kodrun in Hribar 3, Globočnik in Gvetko 2 ter Letner, Slivar, Kolenc m špindler po enega. Na- slednjo, zadnjo tekmo, bo- do odigrali v nedeljo ob 17. uri v Celju proti eki- pi Ptuja. J. KUZMA 18. stran — NOVI TEDNIK St. 2 — 15. lanuar 19 ^t. 2 — 15. Januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 Ш CREÍAS? Bržkone si večkrat zastavimo vprašanje kam smo »vtakniH« denar, ki nam je prehitro pošel. Odgovoru se ponavadi od- rečemo. Zanimivo pa je vedeti kako »odteka« dohodek iz družinskega proračuna ali še točneje: koliko delovnega časa vloži poprečni Slovenec, da zadovolji svoje vsakodnevne po trebe. Iz objavljenih podatkov (SI. almanah) smo pripravili pregled življenjskih stroškov, preračunan na poprečni osebni doho dek v rednem delovnem času (3500 din). Tudi cene blaga so poprečne, od trgovine do trgovine utegnejo biti malce različne — za kakšno minuto. To ne bo motilo, da ne bi mogli ugotoviti kam odteka naš delovni čas. MINUTE . . . MALO ZA ŠALO, MALO ZA... Ničkoiikokrai smo že zapisali: Recimo bobu bob. Vedno in povsod. Sicer se nam lahko zgodi tako kot stricu Tinčku! XXX Mali Jurček očku: — Očka, lutati Očka: — Jurček, stokrat sem ti že rekel, da to ni lepo. Reci, očka, pojčkat ali nekaj takega! Jurček je bil priden in vedno klical: Pojčkat. Stric Tinček je prišel na obisk in takoj vzljubil Jurč- ka. Predlagal je staršem, naj pri njem preživi dva dni. Dovolili so. Zvečer je hotel imeti stric Tinček Jurčka ob sebi. Spali so, ko se je oglasil Jurček: — Stric, jaz bi pojčkal! Stric: — Jurček, ne zdaj, jutri boš pojčkal! (stric pač ni vedel)! Tišina. Kratka. Nato zopet Jurček: — Stric, ampak jaz moram pojčkat! Stric je bil mehkega srca: — Dobro Jurček, ampak daj čisto potiho in meni v uho! Otroci so se v šoli pretekli mesec učili o pticah selivkah. Tovarišica je vprašala: No, zakaj letijo štork- lje na jug, v Afriko? Jurček je prvi dvignil roko: Zato, da imajo tudi črnci otroke! M. S. SKOK CEZ LUŽO (21) SREČANJE V DVIGALU Zapiski z enomesečnega potepanja po ZDA Nikar ne mislite, da je bilo pri vračanju kaj bolj- še. Informacijo o poletu nazaj v Jugoslavijo iz Chi caga smo dobili na JAT ovem predstavništvu. Malo iz previdnosti, delno pa za- to, da bi si ogledali — kot je rečeno — eno naj večjih letališč na svetu, smo se pojavih na letali- šču tri ure pred odhodom letala Najhujši problem (kot pri nas v Celju, čeprav nimamo letališča) je najti primeren prostor za par- kiranje, namreč primeren zaradi tega, da ti ni po- trebno dolgo prenašati prt ljage. Parkirišče je odlič- no urejeno v nadstropjih zaradi orientacije po sis- temu črk m številk — og- romen prostor, določen tudi s posameznimi barva mi, ker pač ni nujrio, da vsi znajo citati. Po petmi- nutni vožnji po parkirnem labirintu smo le odkrili skromen prostor, vendar silovito daleč od prvega dvigala. Toda naporno pre- našanje kovčkov se je iz- plačalo, saj smo v letalu po mesecu dni zaiiova do- živeti prvi stik z domači- mi. V dvigalu je bila stiska s prostorom m nekdo je 5 komolcem neprevidno pritisnil na več gumbov m dvigalo se je pričelo us- tavljati na vsakem nad- stropju. Do tega trenutka zaradi zadihanosu nismo govorili med sabo, ko se oglasi starejši potnik s črmmi brki; »Vidi glupake, ovi ne znaju ni šta je lift?« To nam je bil znova do- kaz, da četudi si v tuji deželi bodi obziren ne gle de na to, kako zapleten jezik za domačine govo- riš, še to, na pripombo nismo reagirali, niti te- daj, ko so v angleščim klicali potnike in je ta is- ti možakar skakal od sku- pine do skupme in spra- ševal, kaj so pravkar po- vedali. Kot sem že on)enü v prejšnji številki, je letali- šče v Chicagu pravo me- sto. Zaradi ponovne zamu- de JAT-ovega letala (šest ur) smo imeli priložnost temeljitega ogleda. Pred- vsem na oddelku za med- narodne polete. Vrsta trgovin z najt>uij mogočimi in nemogočimi spominčki, fri.7;erji, gostin- ski lokali, c.etličarne, knji- garne, kioski za cigarete in razno drobnarijo, skrat- ka vse. Glede na pubiiko pa seveda pravi Babilon. Indijke v sarijüi, "isaki Teksačani z značilnimi kavbojskimi klobuki, Ja- ponci, Kitajci, Arabci m seveda Evropejci v svojih elegantnih oblačilih Ker smo bili kmalu ut- rujeni, smo še zadnjič na ameriških tleh zavili v re- stavracijo, čudovit prostor polkrožne oblike, katerega ogromna okna ti povsem odpirajo razgled na steze letališča. Morda ne boste verjeli, toda na letahšču ni cena večerje prav nič hujša kot v srednji dobri restavraciji v mestu. To- rej, nismo plačevali v vi- šjih gostinskih uslugah tu- di možnost razglíKla, kot to tako radi delajo na na- ših letališčih Neprestane, pn vseh »pohodih« po letališču pa sem se vpraševal; Kako se počuti m »znajde« ti- sti, ki ne zna besedice an gleško. Kot i>ovsod v Ame riki, je tudi tu čutiti ti- sto strašno brezobzirnost med ljudmi, ko vsakdo hiti za svojim opravkom Končno so nas poklicali in množica p>otnikov za Beograd se je vsula proti carmi. Sistem je zelo za- nimiv. Prtljago srno od- dali že prej, zdaj pa je bilo potrebno »pokazati« še osebne stvari. »Pokaza- ti« tako, da si moral vse, kar si imel v rokah polo- žiti na majhen pult (tudi časopis), nad katerim je bil nekakšen ekran. Pose- bna uslužbenlca preštudi- ra silhuete, ki se pojavi- jo na ekranu in če je vse v redu, te spusti naprej Nato odideš skozi kratek prehod, kjer te mimogte de »pretipajo« nevidni žar- ki, če nimaš pri sebi kaj nevarnega Smolo je imel nečak Iz- cok, ki se je vračai teden dni pozneje. Ko je bil spu- ščen skozi prehod, je pr/i- sunljivo zažvižgalo. Vrnih so ga. Tz notranjega žepa je moral potegniti £vmč- nik na katerem je bilo nekaj kovinskih delov. Zažvižgalo je tudi pri drugem »sprehodu«. V ž« pih mu je ostalo še nekaj drobiža, šele tretjič, ko so ga ostali sopotniki gledali že kot sumljivega terori- sta, mu je uspelo Sam nisem imel problemov, ker denarja ni ostalo, plomba z zoba pa mi je odpadla tri dni pred odiiodom Ns kratko, vlož-no je veliko naporov in ogrom- no denarja, da bi bila var- nost resnično zagot jvlje na Kmalu po objavi leta smo se zjiašli v prostoru, kjer je bil možen samo še en i¿iod — k stopnicam letala. Na žalost se je tu- di tu pokazalo, da smj Izredno nestrpni. V solid no urejeni čakalnici je bi lo dovolj klopi za vse. pa kljub temu smo bih red- ki tisti, ki smo posedh. Vse ostalo se je nagnetlo k zaprtemu izhodu. Tega so uporabljali tudi usluž- benci letališča in vsakdo je porabil nekaj minut, da se je prerinil skozi zmedo stotih ljudi. Kljub večkrat nim prošnjam pa se ш nihče umaknil. »Morda ne razumejo angleško,« je nekdo dejal in poklicali so predstavnika JAT-a, ki je razložil po naše. Zaman! Sto potnikov je raje dve uri stalo pred zaprtimi vrati, kot pa da bi udob no posedli, čeprav Je bi- lo jasno, da letalo ne bo poletelo prej, preden bo čakalnica prazna še to. Mnogi so se vpra- šali, če bom še nadaljeval z zapiski iz ZDA. Rad bi zapisal še kako je bilo v palači OZN, muzeju teh- nike, ogromni knjižnici in o naših izseljencih. Torej, samo še nekaj nadalje- vanj. (se nadaljuje) Piše MILAN SENICAR Tipična predmestna ulica v Clevelandu. kjer je med izveski firm opaziti tudi precej ameriških izpeljank naših priimkov. Vrsta za ogled spoimnilia v Washingtonu. Nikogar ni, ki h\ se rinil naprej. Je pač treba počakati. NOVI TEJDNIK — Glasilo obôinskih organizacij Sociaiisučne zveze delovnega ljudstva Cîeije Laško Slovenske Konjice^ Šentjur Šmarje pn Jelšah ш 2aiec - Uredniátvo; Celje, Gregorčičeva 5, poštm predal 161; Naročruna in oglasa; Tri V kongresa 10 - Glavni ш odgovorni urednik: Bojan Volk; tehmčnj urednik Drago Medved — Redakcija: Milan Božiči Jure Krašovec, Mateja Podjed. Milan Semčar Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar Milenko Straáek. Janez VedenAi Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - C^ena posamezn« številke 2 dm - Celoletna naročnma 75 dm polletna 37 ±n Tekoči račun ,S0! 02-601-30012 CGP »ОЕГХЗ« Ljubi lana - Telet Liredn-štvo 22-369 in 23-10,*), mah oglasa m naročmne 22 80(.