Leto LXVil
Poštnina plačana t gotovini
V LJubljani, v sofiolo, dne It. novembra 1839
Stev. 259 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi uLb/JU

VENEC
Čekovni račun; Ljubljana številka 10,650 in 101349 ta inserate.
Upravai Kopitarjeva ulica itevUka 6,
Telefoni nredniitva in aprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-0«, 404» — Izhaja vsak dan sjntraj razen ponedeljka ia dneva po praznika

Neznanka Italija"
i
Italiji pripada v sedanji vojni, čeprav so 5e ne udeležuje, in prav za to, ker se je ne udeležuje, velika odločujoča vloga. Toda niti uradna, niti poluradna Italija ciljev, ki jih zasleduje, noče obešati na veliki zvon. Italijanski državniki so mirni. Italijanski tisk je nepristranski, zdržen. Vendar pa imajo povsod
Eo Evropi vtis, da se za to zdržnostjo skrivajo udne oči, ki pazljivo zasledujejo dogodke na vseh evropskih in izvenevropskih področjih, ter hladen razum, ki sproti tehta in ceni njihovo vrednost po merilu koristi in potreb Italije. Morda so zaradi tega začeli govoriti o »italijanski neznanki«, ki da je na vojnem in po-itičnem odru ni videti, a katere prisotnost se čuti vsak dan z večjo gotovostjo.
V vsem zelo zamotanem sestavu križajjočih se zunanjepolitičnih tokov pa naravno najbolj zanima vprašanje, kakšno stališče je in bo Italija zavzela do obeh vojskujočih se taborov in do njunih zunanjepolitičnih prizadevanj, da bi si krog prijateljev razširila in si tako pridobila posrednih in neposrednih pomočnikov v vojni, ki jo med seboj bijeta. Vemo, da je Ital ija ob izbruhu sedanje vojne, ki jo je Mus-solini imenoval »absurdno, nespametno vojno«, objavila, da se je ne bo udeležila, da bo ostala mirna in da bo krepila mir na vsem področju, koder segajo njeni življenjski interesi. Toda skozi usta polslužbenega tiska je dala vedeti, da to ne pomeni, da bi se bila odrekla niti eni svojih teženj, ki pa niso takšne narave, »da bi bilo treba zaradi njih podreti evropsko omiko,« kot se je spet izrazil Mussolini nekaj časa po podpisu nemško-sovjetske pogodbe. Politika Italije je torej politika miru, politika mirnega čakanja, a v polni neodvisnosti in v polni pripravljenosti, da ne bi koristi Italije trpele niti glede, kar že ima kot svojo last, niti glede teženj, ki jih smatra za življenjsko važne.
Toda navzlic temu se nam vedno in vedno znova vsiljuje vprašanje, kakšno je stvarno stališče, ki ga italijanska politika zavzema do vojskujočih se strank, to se pravi do Nemčije na eni strani, do Anglije in Francije na drugi. Če bi to vprašanje hoteli še bolj jasno postaviti, bi rekli, ali se je Italija ,es nekoliko umaknila od Nemčije, s katero je v »osišču Rim — Berlin« sklenila zvezo na življenje in smrt, in ali se je v teku zadnjih tednov zares ribližala Angliji in Franciji, s katerima je jila še pred nekoliko meseci v odkritem sporu? Ne pri enem taboru in ne pri drugem se ne moremo oslanjati na nobeno uradno izjavo in no prepuščeni le ugibanjem na podlagi nekaterih dejstev, ki so se v zadnjem času nanizala in ki nam služijo kot kažipot skozi to zamegleno vprašanje.
Ako govorimo o odnošajih med Italijo in Nemčijo po izbruhu vojne, se ne moremo ubraniti vtisu, da čustveno razmerje res ni več tisto, kot je bilo ob podpisu zavezniške pogodbe. Toda najbrž smo takrat čustveno plat pretiravali in pozabili na osnovno resnico, da je Italija v tem zavezništvu zasledovala izključno italijanske koristi, ne pa morebiti nesebično podpirala izključne interese drugih. Če s tega vidika ocenjujemo politiko Italije, se ne bomo čudili, da se je Mussolini do zadnjega trudil, da bi odvrnil poljsko-nemško vojno, se ne bomo čudili, ako Italija ni kazala nobenega navdušenja ob zlomu Poljske, s katero so _jo vezale stare kulturne vezi, in se ne bomo čudili, če je celo odkrila svojo nevoljo nad dejstvom, da je nemško-sovjetska pogodba postavila Sovjetsko Rusijo na Karpate, torej na obronke Podonavja, ter jo celo usposobila, da se razmahne po Balkanu ter pri Carigradu pogleda skozi znamenite bosporske in darda-nelske vrata v Sredozemsko morje, ki je življenjsko morje italijanskega imperija. Ne bi bilo torej prav, če bi trdili, da se je Italija odmaknila od svoje politike »osišča« z Nemčijo, marveC je res samo to, da je danes njena politika ostala nespremenjeno ista, kot je bila ob podpisu zavezniške pogodbe z berlinsko vlado, le da so tej pogodbi ra?ne evropske države takrat podtikavale napačna tolmačenja in ji dajale po sili razlage, ki niso bile stvarne. Italija je pogodbo z Nemčijo podpisala z odprtimi očmi, presojajoč jo s stališča izključno svojih koristi, kar ni moglo pomeniti, da bo šla »skozi dm in strn« za svojo zaveznico, ampak samo do meje svojih koristi, o katerih pa hoče italijanska vlada sama odločati.
Ako govorimo o odnašajih med Italijo in 'Anglijo ter Francijo, bomo o francosko-itali-janskem polju mogli reči samo toliko, da so izginile vse medsebojne polemike v časopisju, a da izven tega javnost ne pozna nobenega dogodka, ki bi upravičeval domneve, da so se zgodile kakšne stvarne spremembe. Zamolčati pa ne smemo, da je neizprosna borba, ki jo je Francija napovedala komunizmu, imela blagodejen odmev po vsej Italiji. Drugače je, se di, z Anglijo. Na tem polju ne moremo mimo treh važnih dogodkov, ki se neposredno
»Življenjski prostori boljševizma, so prostori — smrti.. "
Oster odpor italijanskega tiska proti politiki sovjetske vlade in Kominterne Italija poudarja, da je v Podonavju in na Balkanu rešila mir ona, ne pa sovjeti
Paril, 10. nov. P. (Poročilo iz Italije): Zadnje tri manifestacije sovjetske politike, to 60 govor Molotova, poziv Kominterne in članek glavnega tajnika Kominterne, Dimitrova, v moskovski »Pravdi«, so po vsej Italiji vzbudile največji odpor. V tem je složno vse časopisje, pa naj bo to vladno ali drugo.
Hud izpad Gayde proti Sovjetiji
Posebno prozorno razvija to misel Gay-d a v >6 i o r n a I e d' 11 a I i a«, kjer v zelo ostrih besedah zavrača razglas Kominterne, ki pravi, da bi morali biti telo otročji, če bi hoteli verjeti, da je Sovjetska Rusija za mir,
E
£
objokuje žrtve, ki so padle v Španiji v borbi proti boljševizmu. Sedaj pa prihaja ista Sovjetska Rusija oblečena v paradno obleko miru in se postavlja kot tista, ki je imela največje zasluge, da se vojna ni razširila. Toda sovjetska politika Evrope ne bo prevarala. Vsaj vse ne. Samo tisti del, ki se bo dal od nje prevarati. Italija, tako menijo v Parizu, ni med njimi. Ves italijanski tisk zadnjih dni je dokaz zato.
Vprašanja Nemčiji iz Nizozemske
Amsterdam, 11. nov. P. Nizozemski list »A I -gemenes Handelsblad« se čudi, da Hitler v svojem zadnjem govoru ni niti z besedico omenil . .	.	.	Italije, medtem ko je mnogo govoril o Sovjetski
Ona dela za vojno in je to pokazala na Kitaj- Rusiji". Prav tako se isti list čudi, da članek, ki skem, v Španiji in v Mongoliji. Gayda z veli- Ra je v >Giornale d' Italia« napisal Virginio Gay-ko odločnostjo piše proti temu, da naj bi se da dosedaj še ni bil ponatisnjen v nemškem tisku. Sovjetski Rusiji poverila posebna mirovna na- Prav tako nemški tisk ni objavil proglasa Kominterne. To vse kaže na to, da bi nemška vlada
loga na Balkanu in v Podonavski kotlini. To nalogo je na teh prostorih prevzela Italija. In vprav mirno stališče Italije je imelo sa posledico, da so ta področja ostala izven vojne, medtem ko je namen Sovjetske Rusije ta, da bi se vojna razširila. Gayda zavrača očitek, naslovljen na Italijo, da se hoče vreči na premagance, da bi potem delila plen. Takih očitkov naj ne dela tista sovjetska vlada, ki je v septembra 1939 s hrbta napadla Poljsko, ki se ni mogla več braniti, ter si vzela svoj plen. Italija ima drugo politiko. Do zadnjega trenutka se je trudila, da bi omejila borbo in rešila Evropi njeno omiko. Italija ostane tudi nadalje zvesta tej nalogi in svesta si svoje odgovornosti.
V podobnem smislu pišejo tudi drugi italijanski li6ti, ki napadajo Sovjetsko Rusijo, ki sedaj meče očitke okrog sebe, da drugi veliki evropski narodi razvijajo svoje imperializme, medtem ko
rada svoje ljudstvo prepričala, da obstoja razlika med politiko Sovjetske Rusije in Kominterne.
Trgovska pogodba med Italijo in Anglijo
London. 10. nov. t. Angleška vlada je izdala »Belo knjigo« o trgovinskih pogajanjih z Italijo. V beli knjigi so objavljeno vse uradne diploma-tične listine, ki se nanašajo na ta pogajanja. Ic Bele knjige izvemo, da sta obe vladi pristali na ustanovitev stalnega mešanega odbora, katerega naloga bo, da zasleduje razvoj medsebojnih gospodarskih zvez skupno i razvojem svetovnega gospodarstva ter da od časa do časa in po potrebi predlaga spremembo v trgovinski pogodbi. Tako ho medsebojno sodelovanje zavarovano pred vsakimi presenečenji in se ho moglo razvijati v korist obeh držav. Naloga stalnega mešanega odbora bo tudi, da bo nadzoroval plačilni sporazum med obema državama.
Kdo so zločinci
atentata v Monakovem
Kancler Hitler je od številnih vladarjev sprejel čestitke, da se atentat nanj ni posrečil
Monakovo, 10. nov. AA. DNB: Oblastva so ukrenila vse potrebno, da se pospeši preiskava o snočnjem atentatu in da se vse okoliščine tega atentata čimprej ugotove. Posebna komisija stro:
vizem. Listi poudarjajo posebej, da je Kominterna očividno prevzela vrhovno vodstvo sovjetske politike in da se sedaj trudi, da bi pospešila boljše-viško revolucijo t vsej Evropi,
II
naroai razvijajo svoje lmpenauzuie, mcuiom ku	——i—, -o—	.__„;„i,„„,„ i?
je Sovjetska Rusija sama potem, ko je Poljsko* 'kovnjakov ima nalogo vodrti preiskavo Komisiji tako nečastno zasedla, tam uvedla popolen boljše- se je že posrečilo ugotoviti »o in ono kar ao-
--■-■-—	pušča zelo pomembne sklepe. Iz vsega, Kar so
doslej ugotovili, se jasno vidi, da ne gre za nepripravljen atentat, ampak za zelo skrbno pripravljen zločin s peklenskim strojem, opremljenim z mehaničnimi napravami. Ne gre torej za pri-prost in v zadnjem trenutku zamišljen atentat. Tako izbira kraja kakor strokovna izvedba jasno kažeta, da so zločinci najskrbneje uredili vse priprave. Ves zločin je bil očitno po načrtu zasnovan in so ga tako izvedli, da je Hitler najbolj tvegal nevarnost in da je bila verjetnost uspeha atentata skoraj popolna. Čeprav se še ne da ugotoviti, kdo je neposredni zločinec ali kdo so zločinci atentata, kažejo vendar doslej zbrani material in sledovi smer, v katero ima iti nadaljm potek preiskave.	.	,. ..
Berlin, 10. nov. lj. Načelnik nemške policije Himmler je izdal uradno poročilo o atentatu v Monakovem, v katerem pravi, da niti tega zločina vodijo v inozemstvo in da je tam treba iskati krivcev. Obenem je bila imenovana posebna komisija, ki naj razišče ta skrivnostni dogodek.
Nemški tisk zavrača trditve angleškega in francoskega časopisja
Berlin, 10. nov. t. Nemški listi, ki še vedno zatrjujejo, da kažejo vsa znamenja preiskave, da se nahajajo zločinci v tujini in da je bil mona-kovski atentat pripravljen od agentov angleške tajne policije, z največjo odločnostjo zavračajo trditve angleškega in francoskega časopisja, ki trdi, da to ni res, marveč, da je bil atentat v Monakovem pripravljen doma, in sicer od nem: ške policije same, da bi dobila povod, da se znebi resničnih nasprotnikov režima, kar naj bi bil dokaz za to, da v Nemčiji nekaj ni v redu. Nemški listi protestirajo proti takšnemu zavijanju resnice in podtikavanju, katerega namen da je prozoren, ter se zgražajo nad poročanjem »demokratičnega tiska«, ki namigava, da ima atentat v Monakovem ista ozadja, kot pa požar nemškega državnega parlamenta. Tisk pravi, da bo preiskava točno dognala krivce in postavila zlohotna poročanja Londona in Pariza na laž.
»Berliner Borsen Zeitung« piše: Prijatelji Nemčije dele z nemškim narodom veselje za-
radi čudežne rešitve voditelja. Iz vrst tistih, ki danes zavzemajo nevtralno stališče, se slišijo glasovi največjega prezira do zločinskega režiserja, in živo sočutje z žrtvami. Mnogi državni pogla-
" " Hitlerju in nem-
in ne-
Osservatore Romano''
Tudi »Osservatore Romano« zavzema stališče Vatikana k tem pojavom. Ves italijanski tisk brez razlike ugotavlja, da sta sovjetska vlada in Komintrena eno in isto in da torej med Nemčijo in med Sovjetsko Rusijo vendarle ne vlada tako popolno soglasje, kakor bi to radi dokazali gotovi interesirani krogi.
»Osservatore Romano« še pristavlja, da se nemški zunanji minister Ribbentrop sedaj ne more čutiti prav srečnega, ko Kominterna kar naenkrat tudi zaveznika Sovjetske Rusije postavlja na obtožno klop, ih sicer na isti prostor kakor Francijo in Anglijo. Toda nad tem ne more biti nikdo presenečen, kdor je poznal prave namene moskovskih oblastnikov. Njihov namen je, da ves svet podvržejo diktaturi proletariata, in temn cilju služi vzajemno delovanje moskovske diplomacije in Kominterne. Vsi oni, ki so si delali utvare, da se fiolitika sovjetske vlade in politika Kominterne ne skladata več, so sedaj razočarani. Kajti dokazov za nasprotno je mnogo na razpolago. — Sovjetska Rusija je po zasedenem ozemlju zaprla cerkve, razlastila zasebno lastnino in uničila vse svoboščine. To so prvi »blagoslovi« prihoda boljševikov na nekdanje poljsko ozemlje.
>Življenjski prostori boljševizma so prostori smrti,* tako piše vatikansko glasilo, in bo težko najti bolj primernih besed, ki bi položaj tako pravilno naslikale.
Zadovoljnost v Parizu zaradi stališča Italije
Zato se v Franciji in v Angliji nikdo ne čudi, da je najnovejši pojav sovjetske vlade združen z delovanjem Kominterne povzročil tako oster preobrat v italijanskih političnih krogih in v italijanskem mnenju. Na tisoče italijanskih družin še
nam zdi, z Anglijo. Na tem polju ne moremo mimo treh važnih dogodkov, ki se neposredno tičejo obeh velesil. Prvo dejstvo je imenovanje veleposlanika Bastianinija v Londonu, ki ga je treba tolmačiti kot izraz najboljše volje do zbližanja. Drugo dejstvo so italijansko-angle-ška trgovinska pogajanja, ki so se začela, kar je spet nov dokaz spremenjenih čustev pri obeh vladah. Tretji dogodek je imenovanje angleškega generalnega konzula v Albaniji, kar je istovetno z angleškim priznanjem zasedbe Albanije po Italiji. V ozadju naštetih treh dogodkov pa prav tako opažamo, kako se. zunanjepolitične črte italijanske in angleške zunanje politike na nekaterih prostorih druga drugi približujejo, ne da bi se križale. To velja v prvi vrsti za Balkan in za vse vzhodno Sredozemlje. Prodor Sovjetske Rusije proti Podonavju in proti Carigradu ima v tem pogledu svoje zasluge. Niti Anglija, niti Italija ne moreta želeti, da bi se na Sredozemskem morju pojavila še četrta velesila, najmanj pa pod plaščem Kominterne, ki so jo^ s toliko človeško krvjo komaj pregnali iz Španije. Prav tako ie mirovna politika Italije na Balkanu v polni" skladnosti ž naziranji zahodnih velesil. Zbliževanja torej ni mogoče zanikati, toda tudi
Nova kriza zaradi Finske?
Poročila o grožnjah Sovjetije z »drugimi sredstvi«
odvisno od dnevne politike. Toda pri naših sovražnikih in njihovih privržencih opažamo stališče, ki se lahko presodi samo kot prispevek k vprašanju, kdo je kriv, ker p>opolnoma jasno poskušajo zmanjšati odgovornost zločincev, ker opisujejo atentat kot dogodek drugega reda ali pa celo gredo preko njega. To si bomo dobro zapomnili. A kje naj iščemo zločince? Pot nam kaže izkustvo iz bojev, ki jih vodijo odkriti in prikriti sovražniki Nemčije z vsemi sredstvi. A tudi če ne bi imeli teh izkustev, so znaki slabe vesti na drugi strani zadostni kažipot.
Čestitke
iz vseh krajev Evrope
Berlin, 10. nov. AA. DNB: O priliki posku-šenega atentata na voditelja Nemčije in državnega kanclerja Hitlerja je mnogo državnih poglavarjev in predsednikov vlad tujih držav poslalo Hitlerju sožalne brzojavke zaradi žrtev atentata ter svoje čestitke, da se je Hitler rešil z velike nevarnosti. Iz Italije so poslali brzojavke kralj in cesar Viktor Emanuel III., Mussolini, maršal Balbo, Grazziani, zunanji minister grof Ciano in minister Gino Perone. Razen tega so poslali enake sožalne brzojavke in čestitke tudi belgijski kralj, bolgarski kralj, nizozemska kraljica, romunski kralj, knez Pavle iz Jugoslavije, madžarski regent Horthy in predsednik slovaške republike dr. Tiso. Sveti oče Pij XII. je poslal svoje osebne čestitke po apostolskem nunciju. Pri tej priliki je papeški nuncij tudi kot starešina diplomatskega zbora izrazil čestitke vseh tujih zastopnikov v Berlinu.
Papež Pij XII.
Vatikansko mesto, 10. t. Službeno objavljajo, da je sveti oče papež Pij XII. poslal nemškemu kanclerju brzojavko, v kateri mu izraža svojo zadovoljnost, da je srečno ušel atentatu, ki je bil nanj pripravljen.
Papeški nuncij
Berlin, 10. nov. AA. DNB: Kancler Hitler ie danes sprejel apostolskega nuncija Orseniga, <i mu je pri tej priliki čestital v imenu diplomatskega zbora in v svojem imenu, da se je »srečno izognil atentatu.
f
Jugoslavija
Helsinki, 10. nov. t. Danes so se po prestolnici raznesle novice, da |e prišlo do ponovne napetosti med Finsko in Sovjetsko Rusijo in da so pogajanja prišla na mrtvo točko. Sovjetska Rusija da je baje zagrozila, da ako Finska ne sprejme zadnjih predlogov sovjetske vlade, nadaljevanje pogajanj nima smisla in bo morala Sovjetska Rusija na drugi način
tukaj bi grešil oni, ki bi hotel trditi, da je Italija iskala zbližanja. Italija je ostala na svoji črti, približuje se ji Anglija. I.e to je novo, da Italija približevanja ne odbija.
Takšna je po našem mneniu vluga »italijanske neznanke« v sedanji dobi.
zavarovati svoje pravice. Finska vlada ni Izdala nobene objave, ki bi potrdila te vznemirjajoče vesti. Pričakujejo pa uradnih pojasnil še v teku večera.
Kodanj, 10. nov. AA. Reuter: Dopisnik »National Tidende« iz Helsinkija poroča, da je proti pričakovanju nastopil kritičen preobrat v fin-sko-eovjetskih pogajanjih. Zdi «e, da so pogajanja preložena na negotov čas. Dopisnik lista »S o c i-aldemokraten« iz Helsinkija trdi, da so Sovjeti odstopili od zahteve, naj jim Finci izroče Hange ter da gre zdaj samo za izročitev nekaterih mamjših otrokov. Finski finančni minister in drugi čiani zastopstva izjavljajo, da 6e bodo sestali s so-..jgi-i-j—.; zastopniki dane« aH jutri. Tanner ni hotel dati nobene izjave o poteku pogajanj.
Belgrad, 10. nov. AA. Zunanji minister Aleksander Cincar Markovič je izrazil svoje čestitke nemškemu kanclerju Hitlerju zaradi tega, ker se je atentat na njegovo osebo ponesrečil.
Stalinove čestitke
Berlin, 10. nov. AA. DNB poroča iz Moskve. Sovjetska vlada je izrazila nemškemu veleposlaniku von Schulenourgu svoje sožalje in gnus nad miinchenskim atentatom, kakor tudi veselje nad tem, da se je kancler Hitler tako srečno rešil. Sovjetska vlada je prav tako izrazila svoje sožalje nad žrtvami atentata.
Moskovsko časopisje obširno opisuje po nemškem uradnem poročilu ta dogodek. Listi tudi obširno pišejo o reakciji, ki jo je ta dogodek povzročil v nemški javnosti. Sovjeti verujejo, da sledovi za atentatorji vodijo posredno ali neposredno v tujino. Časopisi nhjavljajo tudi Hitlerjev govor, ki ga je imel neposredno pred atentatom.
Volivni zakon za hrvatski sabor
Zagrebški list »Seljački dom«, ki je uradno glasilo raaiČevskih kmetskih organizacij, poroča, da je volivni zakon za hrvatski sabor dokončan ter da bo v najkrajšem času predložen v podp:6 kraljevemu na-mestništvu.
Zaradi volitev še nič gotovega
Že včeraj smo prinesli izjavo ministra dr. Kreka, ki pravi, da še ni rešeno vpraianje volitev, da pa si vlada prizadeva izvesti volitve takoj, kakor hitro bo to dopuščal zunanjepolitični položaj. — »Seljački dom« pa 9. t. m. prinaša o volitvah tole sporočilo: »Zadnje dni prinašajo listi novice, kdaj in kako po vrsti bodo občinske volitve, volitve v hrvatski sabor ter volitve v belgrajsko skupščino. V teh novicah trde, da je vse to te dni bilo ugotovljeno med predsednikom dr. Mačkom in predsednikom vlade g. Cvetkovičem. Vse te novice pa so brez vsakršne podlage ter v njih ni prav nič resnice.«
Zveza kmetskih fantov in deklet nam sporoča
Na naše poročilo z dne 3. t. m. o zborovanju dela vsko-kmečkega gibanja pri »Levu« v Ljubljani nam je Zveza kmečkih fantov in deklet poslala dopis, kjer nas prosi, naj prinesemo njeno ugotovitev resnici na ljubo: »Da nima Zveza kmetskih fantov in deklet ne z bivšimi ne z novo snujočimi se strankami nobenega stika, ker stoji in hoče stati tudi v bodoče izven političnih stremljenj in političnih strank. Zveza je strogo prosvetno-kulturna organizacija. V kolikor se posamezni člani tudi politično udejstvujejo, imajo proste roke, vežejo pa jih moralni interesi, ki jih zasleduje Zveza.« — Prinašamo lojalno to pojasnijo, dasi vemo, da je ta organizacija izšla iz tistega gibanja, ki je v politiki iz njega izšla nekdanja samostojna kmetijska stranka. .
Narodna odbrana zoper Kuienovičevo izjavo
Belgrajska »Politika« prinaša iz Sarajeva poročilo, da je 8. t. m. zboroval oblastni odbor Narodne odbrane, ki se je pečal z izjavo ministra dr. Kulenoviča. List poroča: »Doseženo je splošno soglasje, da se z dobro voljo da najti rešitev, ki bi puščala nedotaknjene nacionalne ideale bosanskih Srbov, zadovoljila Hrvate ter upoštevala interese in razpoloženje bosanskih muslimanov. Ta rešitev pa nikakor ne more biti taka, kakor jo zastopa v svoji izjavi g. dr. Džafer Kulenovič. V sprejeti resoluciji je dalje rečeno, da bi ustanovitev posebne banovine Bosne in Hercegovine ne le žalila nacionalne ideale ter čustva vseh nacionalnih elementov teh krajev, marveč bi tudi pomenila nevarnost za državno celoto. Narodna odbrana meni, da so meje na Drini za vse čase odpravljene s težkimi žrtvami Srbije kakor tudi nacionalnih ljudi teh krajev, zaradi česar nihče ne sme spravljati v nevarnost to pridobitev stoletnih bojev ter žrtev nacionalne Bosne in Hercegovine.«
Zoper odpravo notarijata na Hrvatskem
Na časopisne novice, češ' da bodo v banovini Hrvatski odpravili notarijat, je odvetniška zbornica v Zagrebu javnosti sporočila to: »Javni notarijat, ki po zakonu ni združljiv z odvetništvom, je pri nas vendarle še vedno adneks, in sicer zelo koristen adneks odvetništvu. Ne strinjamo se s predlogi, da bi se odpravila ustanova javnega notarijata, zahtevamo pa, da se odpravi stanje, ki ga je zakon in narava stvari razglasila za nevzdržno. Ni pravično, da je enotno področje banovine Hrvatske v tem pogledu razdvojeno, da v enem delu javni notarji lahko opravljajo odvetništvo, medtem ko v drugem delu tega ne morejo, Najmanj, kar smemo od pristojnih činilcev zahtevati, da že enkrat prenehajo sramotitve ustanove javnega notarijata, ki so bile v tem, da se je notarijat večkrat oddajal v nagrado za zvestobo režimu. Čeprav notarji niso tako svoboden stan, kakor so odvetniki, vendarle opravljanje notarskih dolžnosti ne sme biti odvisno od Političnega prepričanja.«
Ljotič išče junakov
Zagrebški »Obzor« poroča s Cetinja: »Pristaši /ibora so izdali letak, kjer med drugim takole razlagajo: »Zbor ne išče številnih glasovalnih plev, marveč išče ljudi, prave junake. Kakor so junaki .(heroji) ustvarili Jugoslavijo, jo bodo tudi danes rešili ter jo znali vodili, da bo čista in sijajna ko sonce, v kateri se bodo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci počutili kakor bratje. Jamstvo boja in sijajne prihodnosti pa je oseba Dimitrija LjotiČa, ki je skozenj spregovoril naš večni narodni genij. On je predhodnik v brezkompromisnem boju.«
Letaki med vojvodinskimi Nemci
Glasilo Nemcev v Jugoslaviji novosadski »Deu-isches Volksblatt« od 8. novembra prinaša članek, kjer poroča, kako nekateri dele med Nemci letake za preselitev v Nemčijo, drugi pa letake, naj Nemci poslušajo razne radijske postaje. List takole piše: »Naše nemške naselbine so spet preplavljene z letaki. Iz Bačke, Banata, pa tudi iz Slavonije nam pošiljajo cvetke orientalske fantazije, Vedno je dvoje enakih listkov, ki nadlegujejo naše rojake. En letak jih po-zivlje, »naj slede klicu Fiihrerja ter se vrnejo v deželo očetov,« drugi pa, ki je namenjen nemškim poslušalcem radija, jih roti, naj poslušajo nekatere oddajne postaje, da bodo zvedeli o Nemčiji »resnico«. O tej tiskani robi ne bomo izgubljali dosti besedi. Prvi letak, ki nosi podpis »Vodstvo stranke«, je tako neumen, da se nam gabi govoriti o njegovi vsebini. Že dejstvo, da ni nobenega nemškega strankarskega vodstva, kaže, kako pisec letaka malo pozna resnične razmere. Drugi letak, ki je tiskan na rdečem papirju, ni podpisan. Nihče pa ne dvomi, da prihaja drugi kakor prvi od ljudi, ki so se že pred 2000 leti izselili iz »dežele svojih očetov«. Da nemški ljudje ne bodo poslušali klica takih prerokov, je samo po sebi umevno. Čuditi se moramo le temu: da so njihovi zaplečniki tako neumni, da mislijo, da bodo taki brezimni tin-tomazi na naše rojake napravili najmanjši vtis. Denar, ki so ga zapravili za papir, tisk, poitnlno in razpeča-vo, bi bil mnogo bolje naložen, ko bi ga porabili za vrnitev svojih verskih sobratov, ki žel« priti v »deželo svojih očetov«. Najbrž to sami uvidevajo, vendar morajo delati po nekem višjem nalogu, zaradi česar se morajo postaviti z uspehi, čeprav jih ni,«
Spomenik Hartwigu v Belgradu
Belgrad, 10. nov. m. Belgrajska mestna občina je postavila spomenik na grobu pokojnega ruskega diplomata Nikola Hartwiga, ki je bil ruski poslanik v Belgradu v najtežjih trenutkih, v katerih se ie nahajala Srbija, ko ji je 1. 1914 Avstrija napovedala vojno. Pokojni Hartvvig je bil eden izmed največjih zaščitnikov Srbov.
i Sodniki vrhovnega sodišča v Ljubljani imenovani
Belgrad, 10. nov. m. Za predsednika vrhovnega sodišča v Ljubljani je imenovan dr. Jakob Konda, dosedanji predsednik Stola sedmerice* oddelek B v Zagrebu. Za sodnike istega sodišča so imenovani: Ljuhomir Arnerič, Anton Lajovie, dr. Milko Gaber, dr. .Tosip Fišingcr, dr. Avgust Mun-da, dr. Fran Pihler in dr. Bogdan Petelin, ki so bili do sedaj vsi sodniki Stola sedmorice oddelka U v Zagrebu. Šef sodnikov bivšega Stola sedmorice oddelka B je prestavljen k zagrebškemu Stolu sedmorice. Za vrhovnega državnega tožilca v Ljubljani je imenovan Ljuhomir Milanovič, do sedaj vrhovni državni tožilec za Slovenijo in Dalmacijo y Zagrebu. Za njegovega nainestnika^je imenovan dr. Anton Stuhec, ki je bil do sedaj namestnik vrhovnega državnega tožilca v Zagrebu.
Dalje so prestavljeni k vrhovnemu sodišču v Ljubljano vsi tajniki bivšega Stola sedmorice oddelka B: Alojzij Rant, dr. Lijudevlt Gruden, dr. Rmanuel Zinotti ter Rajko Ointikus. ki pa sta za
trlmesece dodeljena na delo v Zacreb k Stolu sedmorice. Pričakuje se namreč, da bo banovinska oblast v Zagrebu v najkrajšem pasu navedena
tajnika kakor tudi dr. Milanoviča sprejela v službo k zagrebškemu Stolu sedmorice,
K vrhovnemu sodišču v Ljubljani so nadalje prestavljeni: pisarniški ravnatelj Bernard Niko-letič ter pisarniški uradniki: Ivan Gortan, Rudolf Dečman, Oabrijela Avsec, Marta Plohel in služi-telji: Pavel Benjak, Marko Vojnovič, Karel Logar. Od teh so za tri mesece dodeljeni k zagrebškemu Stolu sedmorice: Ivan Gortan, Gabrijela Avsec, Pavel Beujak, Marko Vojnovič, ki so vsi Hrvati ln glede katerih pričakujemo, da Jfh bo banska oblast v Zagrebu namestila pri Stolu sedmorice v Zagrebu.
Navedeno hrvaško osebje je bilo samo iz tehničnih razlogov prestavljeno začasno na vrhovno sodišče v Ljubljano.
Vrhovno sodišče v Ljubljani bo imelo svoje prostore v stari hiši zavarovalne banke »Slavija« v Gosposki ulici. Ker pa banka še ni izpraznila v najem oddanih prostorov, je dala Mestna hranilnica ljubljanska vrhovnemu sodišču na razpolago opremljene prostore v svoji palači v Prešernovi ulici. V Gosposko ulico se bo sodišče preselilo, kakor Je pričakovati, v začetku decembra.
Kaj je bolj pereče: preureditev države ali volitve?
Hrvatski Dnevnik, glasilo dr. Mačka, prinaša v svoji številki 10. t. m. uvodnj članek o glasovih, ki se širijo o volitvah, ter pravi, da so ti glasovi neresnični. Ker je ta članek zlasti zanimiv zaradi hrvatskega stališča glede preureditve države, naj navedemo nekaj glavnih odstavkov. List med drugim pravi:
»Zadnje dni se nekateri listi bavijo z raznimi kombinacijami. Časnikarji čutijo, da so volitve na vidiku, oziroma da je za volitve med ljudstvom razpoloženje. Nekateri listi so celo že poročali, da bodo najprej skupščinske, nato občinske in nato volitve v hrvatski sabor Baje je že dosežen sporazum v tem smislu med predsednikom dr. Mačkom in predsednikom vlade Cvetkovičem. Toda te govorice so vse neresnične. Druge govorice poročajo tudi to, da bo pred volitvami izvedena reorganizacija vse državne skupnosti. Pri tem pa je največ zanimanja za Bosno in Vojvodino. Bosanski muslimani se potegujejo za ustanovitev posebne avtonomne enote, ki bi z malimi mejnimi spremembami imela meje Bosne in Hercegovine. Toda Srbi so se odločno postavili zoper avtonomijo Bosne in Hercegovine. Pravijo, da ni mogoče ustanoviti posebne bosansko-hercegovske avtonomne enote, ne da bi Srbi bili za to Vprašani, še manj pa, da bi dali svoj pristanek. Ako pa ne bo ustanovljena avtonomna Bosna in Hercegovina, se bo odločalo, kam bo pripadlo področje, ki spada zdaj v banovino vrbasko- drinsko in zetsko. Prav gotovo je, da bo v tem primeru en del pripadel Hrvatski, Prav tako ni dvoma, če ne bo ustanovljena Vojvot-dina kot posebna avtonomna enota, da bo treba upoštevati želje tamkajšnjega hrvatskega prebivalstva. Ko beremo ta poročila, se zdi, da bi se volitve za te avtonomne enote morale vršiti še le, ko se izvede preureditev vse državne skupnosti. Koliko je ta možnost resnična, ni mogoče vedeti.
Dejstvo pa je, da je že dovršen načrt zakonske uredbe o volitvah za hrvatski sabor, ki bo v najkrajšem času predložena kraljevskim namestnikom v podpis.
Naj pa bo že tako ali drugače, gotovo je, da se vedno bolj čuti potreba reorganizacije vse državno skupnosti. Zahteva po tej reorganizaciji prihaja prav od srbske strani. Taka zahteva je docela umestna in ji ni kaj ugovarjati. Gre le za to, kakšna naj bi bila reorganizacija. Ce se o njej doseže tak sporazum, ki bi zadovoljil bodisi Hi vate kakor Srbe, bi bila to velika dobrota prav tako za državno skupnost, kakor tudi za normalizacijo odnosov med Srbi in Hrvati. Ko bi se to doseglo, bi bilo mogoče k realni politiki sporazuma pritegniti vse srbske sile, kar bi nedvomno pri-. vedlo do popolne demokratizacije, ker bt odpadel vsak razlog za vzdrževanje političnih zakonov, ki so bili v dobi diktature izdani pod firmo pomir-jevanja političnih strasti.
Srbske politične stranke, ki eo postavile načelne rezerve zoper proceduro, ki je bila izvajana ob ustanovitvi banovine Hrvatske, zdaj kažejo razpoloženje, da se po isti proceduri Izvede še reorganizacija vse države. Ko bi ta reorganizacija bila laka, da bi bili z njo zadovoljni, ne bi delali vprašanja o načinu izvedbe. Iz tega se vidi, da jih procedura ne moti mnogo, da pa jih mnogo bolj moti tisto, kar še ni končno odločeno o usodi področja zunaj Hrvatske. Ker smo Hrvati spočetka že zastopali tezo, da bi bilo najbolje rešiti ves sklop vprašanj obenem, je jasno, da v nas ne bo ralelelo na nobeno načelno oviro prizadevanje, da bi se vsa država reorganizirala iu da se tako raz-dele skrbi za posebne posle, zdiužijo pa napori za uspešno izvrševanje skupnih zadev.«
Mimogrede bodi omenjeno, da pa se glasilo SDS »Nova Riječ« zelo poteguje za volitve.
živahen politični dan v Belgradu
»Prav4&«piše, da bo slovenski del JNS stopil v SDS
Belgrad, 10. nov. m. Na snočnji seji mthistrškega sveta, ki je trajala do 10, se je podpredsednik vlade -dr. Vladko Maček odpeljal z banom banovine Hrvatske dr. Šubašičern v Zagreb, odkoder se bo prihodnje dni zopet vrnil v Belgrad.
Današnji dan je bil v prestolnici precej živahen. Kakor druge dneve, je bilo tudi danes več konferenc. Dopoldne so se sešli minister pri predsedstvu vlade Konstantinovič, finančni minister dr. Šutej in pravosodni minister dr. Laza Markovič ter obravnavali vsa vprašanja, ki so v zvezi s končno ureditvijo banovine Hrvatske.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je sprejel danes dopoldne prvaka SDS Venčeslava Vilderja, ki je dopotoval davi iz Zagreba ter 66 sestal s svojim predsednikom ministrom za soc. politiko in ljudsko zdravje dr, Budisavljevičem. Po sprejemu pri predsedniku vlade je Vilder v razgovoru s časnikarji izijavil, da smatra za potrebno, da 6e morajo najprej izvesti poslanske volitve. Glede avto- „ nomne Bo6Jie in Hercegovine je poudaril, da naj' naše notranje politične razmere razvijajo več samoupravnih edenic, 6 čemer 6e bo ljudstvo izjavilo pri bližnjih volitvah.
Venčeslav Vilder je prišel v Belgrad v glavnem zaradi 6eje izvršilnega odbora SDS, na kateri bo poročal o razgovorih, ki jih je te dni imel v Zagrebu z nekaterimi uglednimi političnimi prvaki. V tem pogledu je zanimiva notica, ki jo prinaša dopoldanska »Pravda« iz Zagreba, v kateri pravi, da je bila konferenca v Zagrebu med dr. Kramer-jem in prvaki SDS. »Pravda« piše, da so razpravljali o tem, da bi slovenski del JNS vstopil v SDS. Koliko je resnice na tej vesti, še ni mogoče ugotoviti. Četudi bi pa ta notica odgovarjala resnici, ne bi ti najnovejši koraki dr. Kramerja v Sloveniji in v Belgradu nikogar presenetili, ker je znano, da bi dr. Kramer vse storil, 6amo da bi lahko iz daljše opozicionalne puščave prišel na zeleno vejico. Ista »Pravda« objavlja tudi notico prav tako iz Zagreba, da se bodo v nedeljo sestali tudi v Zagrebu delegati slovenske kmečke stranke. »Pravda« piše v združitvi »mladih kmetijaca iz slovenačke stranke«.
Danes popoldne so se v prostorih glavnega odbora JRZ 6estali vsi odborniki mestne organizacije JRZ za upravno področje Belgrad-Pančevo-Zcmun. Na sestanek je prišel tudi predsednik stranke Dragiša Cvetkovič ter je imel govor o politični situaciji ter o delu v stranki, ki ga narekujejo bližnje volitve, O samih volitvah se je tudi danes v Belgradu mnogo govorilo. Vladni krogi zatrjujejo, da bodo poslanske volitve, če bodo seveda dopuščale zunanje politične razmere, najkasneje koncem januarja ali prve dni fabruarja prihodnjega leta. Vladne skupine bodo pričele v najkrajšem času z intenzivnejšim delom med ljudstvom.
Belgrad, 10. nov. m. Tudi dane« so posamezne organizacije srbskih skupin dobile več protestov iz Bo«ne in Hercegovine proti avtonomiji Bosne in Hercegovine. Proti avtonomiji, ki jo zahteva voditelj jugoslovanskih muslimanov, minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Kulenovič, so za JNS in proto Kecmanovičem kot voditeljem SDS vrbaske banovine nastopili tudi staroradlkali iz Tuzle z najodločnejšim protesten ter izjavljajo, da v avtonomni Bosni in Hercegovini vidijo poskus razbitja srbske moči ter ločitve bosanskih Srbov od ponosnega srbskega Belgrada. Proti izjavi dr. Kuleno-viča je v časopisju nastopil v imenu Črnogorcev tudi Jovan Džonovič.
Dva nova lista v Belgradu
Belgrad, 10. nov. m. V Beleradu bomo v kratkem" dobili dva nova lista. TaTco bo proizvajalna izdajateljska zadruga »Sloboda« 16. t. m.
pričela izdajati neodvisen tednik »Srbski glas«, ki ga bo urejeval znani belgrajski advokat in pisatelj Drago Savasič. Poleg njega so še v uredniškem odboru dr. Gojko urdžič, docent ekonomske komercialne visoke šole, dr. Danilo Da-nič, sodnik kasacijskega sodišča, dr. Slobodan Draškovič, docent vseučilišča, dr. Vlado Džordže-vič, industrijalec, dr. Andrej Rislič, tajnik apela-cijskega sodišča, dr. Dragoslav Stranjakovič, docent vseučilišča in dr. Vlado Corovič, vseučiliški profesor. Uredniški odbor v svojem oklicu med drugim poudarja, da izdajatelji »Srbskega glasa«, zavedajoč se vloge, ki jo imajo Srbi z ozirom na svojo preteklost, svoj položaj, svojo nacionalnost in svojo številnost pri uresničitvi velikih ciljev, žele, da »Srbski glas« predvsem okrene srbstvo in v njem z skupno nacionalno voljo poveča vse državne in narodne sile. List bo izhajal vsak četrtek.
SI. decembrom pa bo v Belgradu začela izdajati JNS prav tako tednik, ki se bo imenoval »Jugoslovanska otadžbina«. List bo urejeval bivši poslanec dr. Mirko Došen.
Hrvatski rojak dobil Noblovo nagrado zar kemijo
Stockholm, 10. nov. b. Noblova nagrada v letošnjem letu za kemijo je bila razdeljena na dva dela. Prejela sta jo prof. Butenan z berlinske univerze in pa prof. Kužička iz Zflricha. Dr. Lavokon Ružička se je rodil 13. septembra 1887 v Vukovarju. Doktorat Je položil na tehnični visoki šoli v Karlsruhe leta 1910. Bil Je asistent na tehnični visoki šoli v ZUrichu. Leta 1923 pa je postal titu-larni profesor na tehniki v Ztlrichu. Od leta 1936 je redni profesor kemije na univerzi v Utrechtu (Iiolandija). On je napisal zelo mnogo razprav.
Osebne novice
Belgrad, 10. nov. AA. V imenu Nj. Vel. kralja sta na predlog fin. ministra razrešena dolžnosti namestnika članov nadzornega sveta Poštne hranilnice Dragotin Vojinovič in Ivan Kavčič, načelnika v promet, ministrstvu, postavljena pa sta za namestnike članov nadzornega sveta in sicer Karlo Fri«, načelnik prorač. odelka v fin. ministrstvu z* namestnika dr. Antunu Filipančiču, pomočniku fin. ministra, Joeip Palič, načelnik davčnega oddelka v fin. ministrstvu za namestnika pomočniku fin. ministra dr. Milanu Horvackemu. Stojan Jovanovlč, sodni inšpektor v pravosodnem ministrstvu pa j« postavljen za namestnika dr. Ivu Matijeviču, drž. pravniku.
Belgrad, 10. nov. m. Za kanclista 10. skup. pri okrajnem sodišču v Žužemberku je imenovan Andrej Gros, doslej uradniški pripravnik pri okrajnem sodišču v Mariboru.
Belgrajsko novico
Belgrad, 10. nov. AA. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srdjan Budisavljevič je dopoldne sprejel v svojem kabinetu bivšega narodnega poslanca Venčeslava Vilderja in se z njim dalj časa razgovarjal.
Belgrad, 10. nov. m. V nedeljo bodo v Belgradu pokopali posmrtne ostanke Save Spasoie-viča, odpravnika poslov našega poslaništva v Teheranu. Pokojnik je 25. avgusta t. 1. umrl v Teheranu ter so sedaj njegove posmrtne ostanke prepeljali v domovino,
Belgrad, 10. nov. m. Nj. Vis. kneginja Olga je danes dopoldne s hčerko princezo Elizabeto ter sestro grofico T6rng in njenimi otroci obiskala zoološki vrt, kjer so se princezinja in njeni bratranci zabavali s tem, da so krmili divje živali.
Belgrad, 10. novembra. A A. Danes dopoldne je bila v kabinetu finančnega ministra konferenca ministrov, ki so se je razen finančnega ministra dr. Juraja Suteja udeležili tudi pravosodni minister dr. Lazar Markovič, minister brez listnice dr. Mihajlo Konstantinovič iti pomočnik zunanjega ministra Milivoje Pilja.
Sovjetska Rusija 170 milijonov prebivalcev
Moskva, 10. nov. AA. DNB. Objavljeni so zdaj izidi ljudskega štetja od 17. januarja t. 1. Po teh uradnih podatkih ima Sovjetska Rusija danes 170 milijonov 467.000 prebivalcev. Od tega 81,665.000 moških in 88,802.000 žensk. V primerjavi s podatki ljudskega štetja od 17. decembra 1926 se je število prebivalstva v Rusiji povečalo za 23.4 mi-,15.3%., Ker. prebivalstvo .novih sovjetsko-ruskih pokrajin zahodne Ukrajine in Bele Rusije znaša 12 milijonov, živi danes v So-XS2 ..milijonov .prebivalcev. Gostota prebivalstva je 5.05 na kvadratni kilometer. Najgostejše je naseljena Ukrajina, kjer pride na kvadratni kilometer 69.6 ljudi, za. njo pa slede kavkaške pokrajine in Bela Rusija. Največja zavezniška republika, velikoruska republika, kaže veliko razliko v gostoti prebivalstva. Moskovska pokrajina ima 180.5 prebivalcev na kv. km.
Drobne novico
Rim, 10. nov. lj. Od 1. 1932, ko je bila na italijanskih železnicah vpeljana znižana voz-nina za novoporočence za potovanje od italijanske meje do Rima, se je te ugodnosti po-služilo nad 230.000 novoporočencev. Tudi letos v oktobru je bil promet zelo velik in so železniške blagajne izdale veliko znižanih vozovnic na podlagi poročnih listov. Ta rezultat kaže, kako je ta ugodnost poživila tujski promet po Italiji in ga zlasti usmerila proti Rimu.
Kovno, 10. nov. AA. Štefani: Preiskava je Ugotovila, da je požar, ki je uničil posestvo predsednika vlade blizu Vilne, delo Židov.
Odpoklic vojakov z boigarsko-turške meje
Sofija, 10. nov. AA. Havas: Kaže, da je napetost med Bolgarijo in Turčijo popustila. Posledica te popustitve napetosti je odpoklic obmejnih čet na obeh straneh.
Carigrad, 10. nov. AA. Štefani: Nemški trgovinski svetnik je nazaj grede iz Nemčije izjavil, da se bodo v kratkem začela pogajanja
za sklenitev nove turško - nemške trgovinske pogodbe.
Rim, 10. nov. lj. Prispela so poročila, da je turška vlada sklenila odpoklicati rezerviste z bolgarske meje, ki jih je ob poostritvi evropske napetosti mobilizirala. Ta korak turške vlade je, kakor poročila razlagajo, bil na Balkanu povod velikega pomirjenji
Milijonski goljuf
aretiran v Romuniji
Največji bogataš Romunije In do zadnjega vplivna politična osebnost Jud A useh ni 11 zaprt zaradi stomilijonskih goljufij
BuknrpMn, 10. novembra, t. Veliko vsestransko zanimanje je vzbudila aretacija največjega romunskega bogataša Juda A u s c h n i 11 a, ki ]e bil vrhovni upravitelj največjih romunskih državnih jeklaren »Resica« in največjih tovaren za vagone »Malaxa« pri Bukarešti. Auschnitt si je nagrabil to premoženje v času diktnture, največ pod vlado Tataresca, ko je bil zaupna oseba osebe, ki je stala blizu najvišjim krogom. Službeno poročilo, ki objavlja aretacijo tega bogataša, pravi, da so ga morali zapreti zaradi »goljufije, ponarejanja uradnih listin In protizakonitega tihotapljenja denarja čez mejo«. Preiskava, ki se je takoj začela, je ugotovila, da je Auschnitt ukradel za 18 milijonov lejev državnih rent, glasečih se na zlate franke, ki so se nahajale v zakladnici družbe »Resica«. Vrednostne papirje je oddal neki firmi v Mona-kovem, ki pa je bila stvarno njegova last. Nadalje je ogoljufal državo s tem, da je 25.000 ton starega železa brez carine spravil v Romunijo. Carinskim oblastem Je s ponarejenimi listinami dokazal, da je železje kupila država. 2elezo le ootem spravil
v svoje lastno podjetje »Titan«. Končno Je ugotovljeno, da je spravil 60 milijonov lejev v angleški valuti čez mejo in shranil v neki angleški banki na svoj tekoči račun. Pri aretiranemu velikemu goljiifu so našli tudi že potni list, ki bi mu bil omogočil, da bi bil v kratkem pobegnil Čez mejo v tujino. Auschnittova zadeva bo povzročila v Romuniji še veliko prahu, kajti njegov vpliv je segal izredno visoko. Zato še ni gotovo, če bo proces Javen. Gotovo pa je, da bo tega Juda, ki je igral tudi grdo politično vlogo, zadela pravična kazen, ki pa ne bo mogla popraviti krivice, ki jo je storil romunskemu narodu.
Tokio,
rudniku
10. nov. A A. DNB: V Žveplenem v pokrajini Matsuo Ivate so se vdrle zemeljske plasti in je 300 delavcev zaprtih v rovih. Takoj so se začela reševalna dela. Do sedaj «o rešili 100 delavcev.
Vilna, 10. nov. AA. Stefaui: V vojaške« skladišču je nastal velik požar.
jA
efja ljudstva pa v ozadju pozdrav-lajočega se, z legionarji obdanega i poslednji relief je glede na ži-
Mirovna okrožnica - pred 25 leti
Kakor se je v teh dnefi odzval glas namestnika Kristusovega na slovesen način z okrožnico »Summi Pontificatus«, tako je pred 25 leti, 1. novembra 1914, izdal papež Benedikt XV. svojo prvo eneikliko. V njej je govoril o strahotah vojne in o dolžnosti vseh kristjanov, da se doseže pravičen in pameten mir. Manj ko tri mesece po izbruhu svetovne vojne in manj ko dva meseca, preden je postal papež, je dejal o vojni«
»Strahotna pošast vojne zasenči vse drugo. r Glave moških imajo komaj kaj prostora za kako drugo misel. Največji in najbogatejši narodi so v vojni. Z najstrašnejšim orožjem, ki ga je izumila moderna tehnika vojne, skušajo dru£ drugega na vse načine pokončati. Uničevanje in morija ne poznata mere. Dan na dan je zemlja nasičena s svežot* krvjo in pokrita s trupli mrtvecev in ranjencev. če jih vidimo, kako so polni sovraštva drug do drugega, si
ne moremo misliti, da so vsi fl narodi i z skup-
nega izvora, da imajo vsi eno in Isto naravo
da so vsi člani človeške družbe.. .c
Nato sledijo mirovni opomini velikega papeža, ki se glasijo:
»Po teh nesrečah pretreseni, občutimo dolžnost, da koj ob začetku svojega papeževanja ponovimo poslednje besede našega presvetlega in svetniškega predhodnika (Pija X.) in jih vsem svetu zaktičemo v spomin. Prosili smo kralje in moeočnike, da naj se vendar ozro na neizmerne reke solzi in krvi, ki so bile že prelite, in da naj pohitijo, da prinesejo blagor miru trpečim narodom. Opominjamo in prosimo vse tiste, ki imajo usodo narodov v rosah, naj poslušajo naš glas. Saj so še drugačna sredstva in pota, da se popravijo oškodovane pravice. S poštenostjo in dobro voljo naj vse poskusijo in naj medtem odložijo orožje. Da bi ne bile te besede prijatelja in očeta zaman izgovorjene! ...<
Zakladi pod vatikansko
palačo Cancelleria
Ko so leta 1937 pri popravljanju palače Ri-fcrfo, ki stoji blizu renesančne stavbe rimske Caneellerie, v majhni globini našli marmorno plbščo, pokrito z reliefi, še slutili niso, da je bila to prva najdba ene najbolj znamenite Umetnine davnega Rima. jeseili, leta 1938, ko so prezidavali tudi palačo Cancelleria, so pri obnavljanju temeljev našli zid iz republikanske rimske dobe z napisom, ki so iz njega sklepali, da je to obzidje nagrobnega spomenika Aula Ircija. Ta rimski junak je bil spremljevalec Julija Cezarja v galskih vojnah, in tudi poslednjo knjigo »De bello gallico«, ki jo je Cezar zapustil nedovršeno, je spisal ta junak. Hkrati z najdbo tega obzidja so odkrili še ostanek drugega reliefa, čigar lepota in umetniška finesa v izvedbi je vzbudila splošno občudovanje.
A s tem še ni bilo konec presenečenj glede na nagrobnik Aula Ircija. Čez nekaj mesecev so naleteli pod klel jo palače na zadešnji zid kvadratastega spomenika, ob katerem je slonelo pet velikanskih, druga vrh druge položenih marmornih plošč, ki so jih z velikimi tež-kočami skušali spraviti iz blatnih tal. Težkoče so bile obilno poplačane. Strani plošč, ki so bile obrnjene k steni, so pokrite z reliefi, ki je njih lepoto in raznoličnost moči primerjati le še z onimi na Ara Pacis, slavnem mirovnem oltarju cesarja Avgusta. •
Reliefe so v vatikanskem muzeju zložili. Eden od njih upodablja prizor zmagovitega povratka Vespazijana, ki ga pozdravljajo mladi Domicijan, boginja zmage, geniji senata in rimsko ljudstvo, medtem ko ga v ozadju pričakuje boginja Riifca s tremi vestalkami in z lik-torjem. Nasprotni relief pa predstavlja vojni
odhod imperatorja Domiciiana, ki ga vzpodbuja na vojno postava s čelado, »virtus milita« ris«, medtem ko ga Minerva in Mars vabita, naj sledi boginjo zmage, ki vodi pohod. Genij se-
zdi
vahnost v velikih izmerah upodobljenega prizora, in na slikovito gibčnost raznih oseb in izrazitost poedinih glav zares mojstrovina prve vrste.
NepriCakovana najdba teh zakladov je na mah spremenila tla, kjer stoji Cancelleria, v enega najvažnejših arheoloških najdišč mesta Rima. V juliju 1939 so odkrili še nove najdbe. Predvsem tri metre dolpo reliefno ploščo, ki predstavlja žrtvovanje rimskega magistrata, in ploščo, ki izpopolnjuje relief o prihodu Vespazijana.
Mimo vseh teh posebnih najdb v kraju, kjer ni še nihče iskal arheoloških predmetov, in ki o njem tudi ni nobenih krajevnih podatkov iz starega veka, so pa odkrili tudi še ostanke Mitratovega svetišča. Pričakujejo pa, da
Prizor s prevoza zemskih ostankov velikega slovaškega voditelja Hlinke v mavzolej v Rožen-
pohu
Šport
Kaj bo z olimpijskimi Igrami leta 1940?
Grof Baillet Latour, predsednik mednarodnega olimpijskega odbora, je — kakor poročajo
bodo še odkrili najdbe iz zgodnjega srednjega veka pod palačo Cancelleria, ki je vatikanska posest, in kjer je bila nekoč baje ne le knjiž-
nica in arhiv prvotne krščanske Cerkve, ampak tudi prva rimska bazilika, posvečena mučencu
sv. Lovrencu.
Sploh so najdbe na fem, le nekaj kvadratnih metrov obsegajočem ozemlju, doslej glede na arheologijo in umetnost tako velikanskega pomena, da z največjim zanimanjem pričakuje nadaljnjih najdb ves znanstveni svet, kakor tudi vsa, za umetnost navdušena Italija.

• -v, ->.-">■• i .{f
e Pritožbe tsJelonskih naročnikov v Cel Jo. Zaradi velikega teleffloskega prometa na teleiofaeki centrali v Celju dva telefonista, četudi ee trudita, na moreta ustreči številnim telefonskim naročnikom ki se po vsej pravici pritožujejo, ker morajo včasih res tako dolgo klicati centralo, da stopijo raje peš, kakor da bi čakali, da se oglasi centrala. Telefonski naročniki prosijo poštno upravo, da pri telefonski centrali zaradi tega nujno nastavi v6aj še eno moč.
c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD t Celju bo imel jutri, v nedeljo g. dr. Mušič Drago v Cankarjevi ulici 7.
c Važen obrtniški sestanek v Celju. V hotelu »Pošta« je bil širši sestanek predsednikov, podpredsednikov in zaupnikov skupnih obrtniških združenj, na katerem so razpravljali razna pereča obrtna vprašanja, zlasti o kuratoriju za vajeniški dom v Celju, kamor naj pošlje vsako združenje svojega zastopnika. Poudarjalo se je, naj kura-torij za vajeniški dom v Celju izvoli iz svoje srede eksekutivo, ta pa bo izvolila predsednika in podpredsednika. Tudi pravilnik naj 6e tema primerno prilagodi. Posebno se je razpravljalo o draginji in odboru za pobijanje draginje in brezvestnih špekulantov v Celju. Zastopniki združenja niso bili zadovoljni, da se ni vpošteval predlog združenja za
imenovanje članov v odbor za pobijanje draginje, ker je to mesto zasedel član, katerega niso izvolila združenja. Govorili so tudi o mojstrskih izpitnih komisijah in o brezplačnih oddajali lokalov in drugih pripomočkov pri opravljanju mojstrskih izpitov. Posebno odločno bodo nastopila združenja proti tvTdkam in tovarnam ,ki nimajo mojstrov, pa eo vzeli v uk vajence.
e Prvodecemberski koncert. Celjsko pevsko društvo »Celjski Zvon«. »Gl. Matica« in »Oljka« prirede tudi letos na praznik narodnega zedinjenja 1. decembra zvečer običajni koncert v Mestnem gledališču.
c Žrebanje efektne loterije v Pstrovčah bo nepreklicno v nedeljo, 26. novembra. Zanimanje za prireditev postaja vedno bolj živahno. Nekaj dobitkov je ZSD razstavila v Mohorjevi knjigarni v Celju. Seveda je to le majhen del dobitkov. Loterija bo nudila res lepe dobitke: motorno kolo, — vredno 8.000 din, dvajset koles, par volov, ovco, prašiča, še dvoje motornih koles, klavirsko harmoniko, sadni mlin, sadno sušilnico, elektromotor, plug, krasne dobitke za hmeljarje, umetna gnojila, šivalni stroj in nad 300 drugih dobitkov, Ne bežite pred srečo, ampak si takoj nabavite srečke v podružnici »Slovenca« v Celju.
c h Galicije pri Celju. Na Pernovem je bil ustanovni občni zb or tamkajšnje MJRZ, na katerem ee je zbralo lepo število fantov iz Pernovega. Zborovanje Je vodil g. upravitelj Bratkovič, udeležil pa se ga je tudi okrajni podnačelnik g. Reya.
6 Cena sadja so ae zvijale v celjskem okraju. Sedaj plačujejo za kg jabolk 2.50 do 3.50 din.
c Nedeljski šport. SK Celje bi moralo nastopiti jutri v pokalni tekmi proti Amaterju, pa je tekma " jjkota
prljate
ma med SK Celjem in SK Jugoslavijo, prvakom
zaradi znanega bojkota odpovedana. Namesto te tekme bo ns Glatiji ob 3 popoldne prijateljska tek-
celjskega II. razreda.
c Zimska pomoč. Da bo mestna občina Imela potrebne sezname za podelitsv kurjave in sventu-elnih drugih daril za zimsko pomoč, Vabimo vae potrebne, da te javijo v sobi It. 31 mastnega poglavarstva, Gosposka ul. It. 20, in sicsr v ponedeljek 13. nov. srtranke z začstno črko A—D, v torek, 14. nov. E—J, v sredo, 15. nov. K—O, v četrtek, 16. nov. P—T, v petek 17. nov, ostali.
c SekiSka SIsriHr.s kcsgrsgacija ima v nedeljo ob 8 v kapelici šolskih sester službo božjo.
e članski aetanek JRZ v Celju bo v ponedeljek, 13. nov. v domu ob 8 zvečer. Na programu zanimivo gospodarsko predavanje g. Aveeneka iz Ljubljane. Na sestanek so vabljeni tudi člani MRJZ ] ter prijatelji organizacij«.
c 79 letni starček pod vozom. Predvčerajšnjim zvečer ob 9 je peljal s kravami 79 letni Vlak Jakob iz Ponikve ob juž. žel. voz proti domu. Med vožnjo je starček padel z voza pod kolesa, ki so šla čezenj, da je diobil hude poškodbe po glavi in obeh nogah.
c Nesreča savinjskega splavarja v Slavonskem Brodn. V Celje so danes prepeljali 38 letnega po-setnikovega sina Žunterja Ivana iz Rečice pri Savinji, ki je pri oddajanju splava padel in 6i zlomil levo nogo. Oddali so ga v celjsko bolnišnico.
c Huda nesreča pod vosom. V Malem Lipo-glavu se je na slabi cesti zvrnil voz 6ena na 46 letnega posetnika Jož. Petka in ga pokopal. Petku je pri tem zlomilo levo nogo.
c Preiskava proti Grebenlku in tovarišem je zaključena in bo v kratkem na okrožnem sodišču razprava. Trajala bo najbrž več dni, ker bo zaslišanih veliko število prič. Zaradi mladoletnosti Jul-čke Terčičeve bo razprava tajna. Javnost z vso pozornostjo čaka na sodbo, ki bo razjasnila roparske umore v Medlogu in v Seščah in storilce teh zločinov.
Iz Julijske Krajine
Delovanje »Zvete številnih drulin*. Po naroČilu vladnega načelnika se je ustanovila »Zveza številnih družin v Italiji, ki ima odbore po vseh pokrajinah države. Njen smoter je, da zastopa in brani koristi družin, ki imajo vsaj sedem živih otrok. V vsakem deželnem glavnem mestu posluje odbor te »Zveze«, po posameznih občinah pa delujejo zastopniki in skupine. Da ta mikavni, velikopotezni načrt za brambo in okrepitev velikih družin osvetlimo, naj opišemo delo te »Zveze« na Goriškem. — V Gorici posluje pokrajinski odbor, ki mu načeljuje državni pravd-nik komendator Tripini, oče osmih otrok. Ta je izvedel popis družin, ki imajo vsaj sedem živih otrok. Goriška dežela Šteje 200.162 prebivalcev. V vsej deželi je 2620 številnih družin z 21.104 otroki. V goriškem mestu je 384 takih družin z 3049 otroki. V deželi, ki šteje 42 občin, je 32 občinskih skupin. Na prvem mestu je občina Col, kjer pride na 2061 prebivalcev 67 družin s številnim naraščajem. V Cerknem jih je 190, v Dornbergu 67, v Kobaridu 114, v Idriji 139, v Komnu 78, pri Sv. Luciji 79. V splošnem pred-njačijo kmečki kraji v slovenskem goratem predelu dežele. Številno družine so oproščene davkov in šolnin, očetje z družinskimi člani vred imajo prednost pri zaposlitvi ter so v prvi vrsti upoštevani pri nagradah za rojstva in pri raznih drugih denarnih podporah. Nadalje jo »Zveza« dosegla, da imajo pri njej včlanjene družine: 5096 popust pri avtobusnih vožnjah čez vso deželo pri podjetjih Ribi, Gianesini, Rosina in De-vetak; brezplačno pitno vodo v vseh občinah z lastnimi vodovodi In v občinah, kjer daje vodo vipavski vodovod; 50% popust pri kraškem vodovodu; 35% popust pri goriškem vodovodu; 35% pri goriški elektriki in plinu; 2 do 2.4% popusta pri nakupu v zadrugah, ki so včlanjene pri fa-šistovski nacionalni zvezi (Ente naztonale fascista della cooperarione); 10% popust pri nakupu blaga pri tvrdki Beltrame. če se plača v gotovini; 20% popust pri splošnih zdravnikih, 25% pri specialistih. 20% v lekarnah In 20% pri sindikatu babic. Vse te In ie kakšno manjšo ugodnost Je izposlovala »Zveza« svojim članom. Priznati moramo, d« je njeno delo smotrno in da v marši-*pm »fllo blagodejno olaišuie težke akrbi staršev, ki jih je Bog blagoslovil s Številno deco.
iz Bruslja — glede prihodnjih olimpijskih iger zavzel svoje stališče fn izjavil, da so vesti, da olimpijskih iger ne bo v Hilsinkih, preuranjene. Po poročilih, ki jih ima on s Finske, se organizacijski odbor še naprej trudi, da izvede igre. Vse naprave, razen plavnega stadiona, ki bo šele pomladi gotov, so že danes tako daleč napredovale, da se takoj lahko uporabljajo.
Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora je tudi izjavil, da se je pred nedavnim glede tega s posebno okrožnico obrnil na člane mednarodnega olimpijskega odbora, katerim je stavil naslednji dve vprašanji:
1.	Ce naj se igre prihodnje leto kljub temu vršijo, četudi ne bo še vojna končana.
2.	Ce bodo zainteresirane države v primeru, če bi Finska vztrajala pri izvedbi iger, kljub temu poslale svoje tekmovalce v Helsinki?
Doslej še niso dospeli odgovori, kakor poroča predsednik mednarodnega olimpijskega odbora. Nasprotno se je pa pojavil nov kandidat za izvedbo iger. Olimpijski odbor Združenih držav Severne Amerike je namreč zaprosil, da se prenesejo olimpijske igre v Ameriko, za primer, če bi Jih Finska ne mogla ali ne hotela izvesti. Te igre naj bi bile v tem primeru v Detroitu ter bi ae Jih udeležili Amerikanci, Japonci, Skandinavci in drugi nevtralci.
Bjorn Borg Je v sijajni formi
Švedski plavalhi prvak Bjoern Borg ter evropski prvak v krawlu, se je sedaj vrgel na hrbtno plavanje, v katerem se hoče specializirati ln je že takoj ob početku dosegel velike uspehe. V Stockholmu je namreč na 400 m postavil nov evropski rekord s časom 5:15,9. Stari rekord je bil postavljen v času 5:21,8 ter ga je do sedaj branil Nemec Schlauch. Borg ima sedaj te-le evropske rekorde: 200 m krawl v času 2:11,9, 200 m hrbtno v-času 2:26,9, 400 m hrbtno v času 5:15,9.
O priliki mednarodnega srečanja v Kopen-hagnu je dosegel ta odlični plavalec še nekatere druge dobre rezultate. S časom 6:01,3 se je pri plavanju v krawlu na progi 500 m zelo približal evropskemu rekordu, ki ga Je branil Taris sedem let. Samo eno desetinko sekunde mu je manjkalo do tega rezultata. Borg je dalje zmagal v hrbtnem plavanju na 100 m v času 1:09,7. Dvakrat je zmagala tudi danska plavalka Ragnhild Hveger in Bicer v krawlu na 100 m s časom 1:07.7 in v Hravlu na 400 m v času 5:25,7. Nov švedski rekord je postavil v prsnem plavanju na 400 m Goete Erikson, ki je porabil za omenjeno progo 5:58,4 min.
Konferenca nogometašev v Belgradu *
Na pobudo Madžarske se vrši danes v Belgradu zelo važna konferenca nogometnih predstavnikov Italije, Madžarske, Romunije ter Jugoslavije. Na tej konferenci bodo namreč razpravljali o osnovanju podonavskega pokala, pri katerem bi sodelovale vse zgoraj omenjene države. Ta pokal, ki pa še nima definitivnega imena, naj bi, zamenjal srednjeevropski pokal, za katerega zaradi razmer ni mogoče igrati.
Drobno novice
Zadnja jesenska prireditev na Stadionu. — Jutri ob 9.30 se vrši na Stadionu dolžnostni lahkoatletski miting SK Korotana. Prireditev se bo vršila le ob primernem vremenu. Prosimo sodnike, da bodo pravočasno na mestu. Pojasnila se dobe tudi po telefonu St. 41-63.
lahkoatletski sodniiki zbor v Ljubljani. Za meeting SK Korotana v nedeljo, dne 12. t. m. ob 9.30 na Stadionu se odrejajo naslednji sodniki: vrhovni Hvale, voditelj tekmovanja Polajnar, starter Vidic; sodniki: Finec, Safošnik, Stropnik, Pollak, Nagy. — Za meeting SK Litije v nedeljo, dne 12. t m. ob 9.30 je določen gosp. Zupančiča.
Dirkatem na Velnl poti v vednost. Prireditelj sporoča, da bo oficielni trening za dirko na Večni poti v nedeljo, 12. t. m. od 9 naprej. Športna tehnična komisija bo poslovala na kraju samem od 11 naprej.
ASK. Ko stopamo v novo Šolsko leto, kliče Akademski športni klub vse delavne slovenske-kafollške akadeftiike-športnlke v svoj krog. — Točka 5. pravil ASK pravi: »Namen kluba je, da goji med akademsko mladino pravo in zdravo telesno ozgojo v smislu krščanskih vzgojnih načel ter se s primernimi sredstvi bori proti nezdravim izrodkom v današnjem športu. V dosego tega cilja goji klub vse zdrave in koristne športne panoge.« — Pod okriljem ASK delujejo lah-koatletska, telovadna, plavalna, smučarska, plesna, damska in teniška sekcija, ki se že lepo udejstvujejo, v kolikor že pridejo v poštev. Zdi se nam predvsem na mestu, da poudarimo veliko važnost telovadbe. Naj se udejstvuje kdo v kateri koli športni panogi — telovadba mu je »con-dicio sine qua non«. Zato bodo deležni raznih ugodnosti in popusta pri smučanju, plavanju itd. le tisti, ki redno obiskujejo telovadbo.
Redna seja ASK je danes, 11. novembra ob 13 v Akademskem domu. Za člane upravnega odbora in načelnike sekcij je udeležba strogo obvezna,
V nedeljo, 12. nov. ob 10 dopoldne bo na igrišču SK Reke druga poskusna tekma med SK Slavijo in SK Vičem.
^trosk^kotiče^
SLON SAMBO
(135) Kralj ptičev je bil hud, ker gi on dobil čepice, a zoper sodbo se ni smel pritožiti. Tukana pa je Bambo odgnal v ječo. Filip je prosil milosti za Tukana, pa ni nič zaleglo. Zvečer se je splazil k Tukanu in mu obljubil, da mu bo pomagal. >Bodi previden, fant moj,« je rekla luna, ki je vse videla.
(136) Medtem Je Ml Jan že okreval. Sicer je še komaj obul nogavico in čevelj, vendar se je odpravil na pot, da bi Filipa poiskal. Ves je bil vznemirjen, saj Tukana nI bilo nazaj. Zdaj pa Mlaj je zaklieal Filipa po imenu a razen odmeva z gorskih sten, ni bilo nobenega glasu.
TOVARNIŠKI! RAZPRODAJA IHOTORHIH KOLESI		
	^^^^^^ Vsak dan, dokler traja zaloga, se 1 ^^^^^^ Špedicije Turk v Ljubljani, Kotnikov!	>odo prodajala motorna kolesa 200 ccm Ardie v javnem skladišču i ulica 12 in to po izredno znižani tovarniški ceni Din 5.980'- v gotovini
Dom in šola
Ljubljana, 10. nov.
Te dni je bil občni zbor »Doma in šole< pregled socialnega dela za dijake na IIL realni gimnaziji za Bežigradom. Velika risalnica je bila nabito polna staršev. Iz poročila predsednika g, prof. Stoparja je bilo razvidno, da je tudi v tem letu društvo odlično vršilo svoje socialno poslanstvo za revne dijake. Nad 10.000 din je izdalo za podporno knjižnico, ki šteje sedaj že 1800 rednih knjig. 6000 din je izdalo za kuhinjo, v kateri je dobivalo 35 najpotrebnejših zajtrk, 4000 din je izdalo za dnevno zavetišče, v katerem so bili pod nadzorstvom zbrani tisti dijaki, ki se morajo voziti v šolo z vlakom. Poleg tega daje pa še polno drugačnih podpor. Seveda je društvo vse. to moglo le z velikodušno podporo oblasti in društev ter s članarino imovitejših staršev, ki se svojih socialnih dolžnosti vedno bolj zavedajo. — Vsem se je predsednik toplo zahvalil.
Društvo »Dom in šolat je tudi drugače skušalo pomagati pri vzgoji dijakov največje gimnazije v državi. Priredilo je dva roditeljska večera, na katerih je bil govor o pomoči pri učenju, o srčni kulturi ter o športu in mladini. — Vzdrževalo je pedagoško čitalnico in za počitnice izdalo dijakom posebna navodila za življenje.
Po dobro uspelem občnem zboru, ki je vse to delo vzel z odobravanjem na znanje, se je pričel I. roditeljski večer, na katerem je preda-val g. ravnatelj dr. Pečovnik o stikih med domom in šolo. Navodila preskušenega šolnika so navzoči starši s hvaležnostjo sprejeli in izrazili željo, da bi se skoraj zopet mogli udeležiti takih vzgojnih prireditev.
Vsak udeleženec te prireditve je mogel dobiti vtis, da je tudi v teh časih mogoče marsikaj storiti na srednji šoli za telesni in duhovni napredek naše mladine.
Glavna kolektura Drž. razr. loterije
VRELEC SREČE
Alojzll Planlnšek
Ljubljana, Beethovnova nliea 14
javlja, da so bili dne 10. novembra izžrebani sledeči dobitki II. razreda, 39. kola:
Premijo 301.000 din je zadela št. 56910. 100.000 din št. 3060, 80.000 din št. 45404, 50.000 din št. 67739, 30.000 din št. 89720, 25.000 din
št. 76265.
10.000 din št. 25279, 29292, 29727, 66925, 84377. 5.000 din št. 3515, 10227, 15599, 34283, 41498, 46892, 51516, 69936, 75449, 81645.
3.000 din št. 5328, 15223, 15406, 9820, 21926, 26497, 28454, 31747, 35483, 45160, 45508, 46735, 49008, 53316, 63915, 71169, 71860, 81546, 88536, 92969
liooo din št. 7121, 10881, 13431, 13741, 6638, 27841, 29932, 30496, 38579, 48529, 53853, 56204, 57800, 58683, 61011, 62933, 69833, 73199, 75952, 78057, 78812, 81442, 80408, 84266, 85878, 86925, 94751, 99077, 99303.
Dalje je bilo izžrebanih še 1430 dobitkov po 600 din. Vsi, ki so zadeli v moji kolekturi, lahko dobitke takoj dvignejo. Žrebanje III. razreda 39. kola bo 7. decembra 1939.
MALI OGLASI
V malih oglasih vel)« vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede te računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglat 15 din. — Mali oglati te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaje te računa enokolontka, 3 mm vltoka petltna vrstica po I din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
iluzbeiičejo
Cerkovnik
samski, 3 S let star, lSSe službo. Zmožen tudi vrtnarstva. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mežnar« 17.670.	(a
1000 din dobi,
kdor ml preskrbi stalno službo v LJubljani. Položim kavcijo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stalna služba« 17.566. a
Gospodična
Inteligentna, strogo krgč. vzgojena, b malo maturo ln enoletnim trgovskim tečajem, zmožna strojepisja in pisarniških del, ižčo primerno službo. — Gre tudi en mesec brezplačno. Ponudbe upravi »Sloven.« pod »Marljiva« 16.094.	(a
Sluibodobe
Krojaškega pomočnika
sprejme Kocjan. Dolenjska cesta 23.	(b
Dekle z dežele
takoj sprejmem za vsa hiSha dela k dvema otrokoma. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Samostojna« 17.742.	,<b
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Prodamo
ii
Najugodnejši nakup
mosktb oblek nudi Preaker. 8v. Petra a. 14, Ljubljana.
Naprodaj
6000 m' rezanega lesa za posekat. Naslov v upravi »Slovenca« pod 17.746. (1
PFAFF
šivalni stroj mora v vsako hišo! - Milijonkrat preizkušen in priznan. Na ugodna mesečna odplačila I
Veletrgovina
Ign. Vok
Ljubljana. Tavčarjeva ul.7
je nekaj dobro ohranjenih baročnih in renesančnih peči češkega izvora. Ponudbe je nasloviti na upravo »Slovenca« pod »Originalne peči« 17.730,
Šivalni stroj
malo rabljen — ugodno prodamo. Nova trgovina, TyrSeva c. 36 (nasproti Gospodarske zveze). (1
Orehova jedrca
med ln vosek dobite najceneje i Medarna, Ljubljana, Židovska ulica t,
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, šutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.
Velika izbira
najnovejših modelov ra-dio-aparatov. Oglejte si jih brezobvezno pri Tehnik J. Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20.	(i
Continental
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
Zahvala
Ob' bridki izgubi naše iskreno ljubljene, nepozabne sestre, svakinje, sestrične in tete, gospe
Amalije Jeglič
rof. Globocnik
podpolkovnikove vdove
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ji lajšali trpljenje v njeni bolezni, izkazali svoje sočustvovanje, jo spremiii na njeni zadnji poti in poklonili prelej>o cvetje. Železniki, dne 10. novembra 1989,
Jožef in Marta Globočnik
V imenu sorodstva
Blago za
zimske suknje
kamgarni, športni
ševioti za fine obleke
R.
»PRI ŠKOFU«
L3UBE3flHfl
Lingarjeva ulica 3, Pred škofijo 8
Solidna postrežba I
Oitajte »Slovenca«
Patent »Kraljica peči«
Id se naloži le enkrat dnevno In gori ve« dan, je v zalogi v vseb velikostih pri A. Semenlfl tn drug, železnlna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15, telefon 22-21.	.(1
Razno
Gumbnke. gumbe, pllse,
monograme, entel, ažur *ino ia hitro izvrši
Matek t Mikei
Ljubljana, FraaOIkaaska aRu
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
IBSEBI1
ANTENE
proti radio motnjam
postavlja
RADIOVAL = Ljubljana
Dalmatinova ulica 13 telefon 33-63
fl
Pohištvo!
Stanovanjsko opravo
staro, dobro ohranjeno* prodam. - Požar Ivanka, Ljubljana, Poljanski nasip 10/11., desne stopnice.
Ako pohištvo zdaj kupiti
■1 denar prihranite. — Kljub podraženju materiala nudim na staro ceno S—10Vt popusta, i V zalogi: spalnice, jedilnice, kuhinje ln gosposke sobe. Malensek, Celovška cesta 258.	,<<
BTffffHB^
Vsakovrstno ZlatO
srebro in briljante kupuje vsako količino pa najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. /
Posestva
Stavbna parcela
pod Rožnikom, 1672 m«,-naprodaj v bližini dentra ln na lepem položaju. -Pojasnila daje dr. Maček, odvetnik, Ljubljana — Dalmatinova 10. (p
Zahvala
Nag nad vse ljubljen! mož, brat, svak m stric, gospod
trgovec
nas je zapustil za vedno. Ob težki izgub! smo prejeli številne izraze iskrenega sočustvovanja in sožalja. Številni darovani venci pa so zasuli
prerani grob. .Vsem izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo.
M i si in j a, dne 8. novembra 1939.
Žalujoča iena In sorodniki
Arnold Fredericks:
29
Svetlobni znaki
Detektivski roman. — Priredil Fr. Kolen«.
Sedaj je sedel k mizi, pred seboj je razprostrl karto Pariza in je na papirju začel risati in računati. S tem delom je bil zaposlen do pozne noči.
XIII.
Bilo je nekako ob desetih zvečer, ko se je voz, na katerem se je peljala Gracija, ustavil ob poti na kraju, ki je bil približno za štiri milje oddaljen od mesta proti Versaillesu. Gracija ni mogla natančno določiti šoferju mesta, kam naj jo pelje; naročila mu je, naj jo pelje kar naprej, dokler mu ne pove, naj obstane. Prejšnji dan je hodila tukaj in je s pomočniki natančno preiskala soseščino, tako je torej ta kraj dobro poznala.
šofer je bil precej presenečen, ko je videl, da je potnica na tem, nekoliko zapuščenem kraju izstopila, toda s pravo pariško ravnoduš-nostjo je skomignil z ramo, spustil v žep prevozno nagrado, ki mu jo je dala potnica, potem pa je oddrvel.
Ko je Gracija tako stala sama ob potu, se je začela bati, da je storila kako neumnost. Sedaj, ko je bila tu, ni prav vedela, česa naj se loti.
Ko se je ozrla krog sebe, je med drevjem videla temne obrise hišic, vmes tu in tam samotno svetlobo, kar je pričalo, da tam pozno legajo k počitku.
V tej okolici gredo vaščani, po večini vrtnarji s cvetlicami in sočivjem, ali pa kravarji, navadno s kurami spat, ko v Parizu sedajo k večerji. Tihoto je včasih pretrgalo žalostno pasje tulenje, drugače pa je bilo vse mirno.
Noč je bila jasna in iz bledih zvezd na vzhodni strani je Gracija sklepala, da se izza dreves kmalu prikaže luna.
Ob poti je našla majhno klop, usedla se je nanjo in se zamislila.
Pasje tuljenje ji je vzbudilo misel, da bi morda našla hišo, v kateri je vsaj začasno bil zaprt Stapletonov sinček. Na nobeno stvar se ni mogla spomniti, ki jo je v vrtu videla in je imela tudi v sobi, v kateri je bila ujeta, le nejasno sliko; toda pes, ki se je v vrtu igral z otrokom, se ji je dobro vtisnil v spomin. Natančno se je spominjala, da je bil koder; večji del jeimel črno, fino nakodrano dlako, slično astrahanskem krznu in šiljast nos.
Dobro je vedela, da je mnogo takih psov; ta pa jc_vendar imel nekaj posebnega, kar je
zbudilo Gracijino pozornost, in čutila je, da tega psa gotovo spoznala, ako bi ga zagledala. Imel je dolg, košat rep, ki je bil črn, kakor ves pes, na koncu pa se je svetlikal šop bele dlake. Pri francoskem kodru je to nekaj nenavad-
nega. Prej Gracija tega ni videla, dasi je psa zelo ljubila in je tudi to vrsto dobro poznala.
Ob priliki prejšnjega preiskovanja je skrbno iskala tega psa, a ga ni mogla najti nikjer. Pravljica o ubegli strupeni kači pa je pripravila okoličane do tega, da so spravili jim ljube živali v hišo. Sedaj pa je Gracija upala, da najde tega psa in po njem zasledi hišo, v kateri je bila ujeta. Potem pa — no, potem Stori vse, kar bo v njeni moči.
Sedaj se je domislila, da črnega kodra ne bo mogla najti, ako bo le sedela na klopi. Lotiti pa se še ničesar ne more, dokler luna ne bo stala dovolj visoko, da bi ji razsvetila pot. Nekako čez eno uro se je za krono dreves prikazal krajec srebrnega kroga in nekoliko pozneje so postajale sive sence krog nje bolj svetle in so se spremenile v bele lučice, žive plotove in v raznovrstne druge oblike.
Od glavne ceste se je odcepila ozka steza, obrobljena na obeh straneh z vrsto lip in topolov. Ob stezi so se vrstile hiše, nekatere bližje steze, druge bolj oddaljene.
Gracija je vstala in se polagoma premikala po stezi naprej.
Kakor je upala, so se oglasili različni psi, ko se je bližala le prvi hiši. Neki mali foxter-rier je med glasnim lajanjem letel k vrtnim vratom. Nekoliko dalje se je zaslišalo zateg-njeno tuljenje nekega psa.
Dva enako velika kodra, en bel in en črn, sta skakala ob ograji, ko je šla mimo in zdelo se je, ko da se hočeta igrati. Iskanega psa ki ga je iskala, pa ni videla nikjer.
Steza je peljala navzgor na neki hrib, na katerega vrhu je stala hiša, s pripadajočimi poslopji skupaj nekoliko večja od ostalih. Vsi znaki so kazali, da se tukaj pečajo s kravje-rejo. Ob stezi se je vlekel šipkov plot in majhna ograja.
Ko se je Gracija bližala, je slišala na drugi strani ostro lajanje, nakar je'obstala in se ozrla v tisto smer. V senci je stal črn koder; toda Gracija ni mogla spoznati v temi, ali ima na repu znak, ki ga išče. Gracija je nalahko sunila vrata, nakar so se počasi odprla.
Pes je skočil na pot. Ko je šel preko mesta, ki ga je mesec obsijal, je Gracija spoznala, da je pri cilju. Prepričana je bila, da je to tisti pes in tista hiša.
Naslednje vprašanje je sedaj bilo, kako priti v hišo. Iskala je izgovor, s katerim bi razložila, kako opravilo da ima ponoči v tako oddaljenem kraju, toda ni našla ničesar primernega. Da so hišni stanovalci zdavnaj legli k počitku, so pričala temna okna in mir, ki se je razlegal nad vso hišo.
Gracija je pogledala okrog. Na drugi strani pota, prav nasproti železnim vratom, je stalo neko poslopje in se jc brez prave oblike raztegovalo med temnosenčnata drevesa. Gra-
cija je šla tje m je dognala, da je to majhna kolmca. Vrata so bila odprta V kolnici je stal zelo razklopotan star voz. Bil je zelo prašnat in po vsej priliki že dolgo ni bil rabljen.
Kolnica je. bila za Gracijo pravo zatočišče in navdalo jo je čustvo, ko da je že pri cilju in ne več potnica v temni noči, ki išče sled.
Ni ji preostajalo drugo, ko da počaka jutra. Splezala je na škripajoči voz in se used-a na sedež. Tako naslonjač kakor sedež je pokrival star strgan žamet. Gracija se je naslonila nazaj v senco in je zaprla oči. Hoja in nočni zrak sta jO utrudila. Iz daljave je še dolgo slišala pasje lajanje. Pogledala je uro. Polnoči.
Na kar se je Gracija potem še spominjala, ie bilo glasno lajanje nekega psa. Vstala je, bila je odrevenela in jo je zeblo. V vratu in v levi rami je čutila bolečino. Pogledala je skozi vrata kolnice in videla, da je še noč, toda slabotno bledo svetlikanje v zraku, je napovedovalo jutranjo zoro.
Vsa otopla je zlezla z voza in je zopet pogledala uro. Bilo je ob štirih. Skozi zaprašeno okno na levi strani kolnice je videla vzhodno nebo, ki so ga žarki vzhajajočega sonca rdeče pobarvali.
Ko je postalo bolj svetlo, je videla psa, ki jo je zbudil. Pred nasprotno hišo je skakal v travi. > dnevni svetlobi se je videla hiša mnogo bližje, kakor ponoči. Gracija je pozorno gledala psa. Beli šop na repu, s katerim je v jutranji sveflobiveselo mahal, ji je kazal, da je tisti, ki ga je iskala.
Gracija se je skrila v senci na pol odprtih vrat in je opazovala, kaj da se godi krog nje. Na desni strani je hodil med nizkimi poslopji neki mož. Slišala je, da govori, toda v začetku ni razumela ničesar. Kravje mukanje, ropota-nje vedra, ki so ga vlekli na škripa jočem kolesu navzgor, ji je pojasnilo, da je mož zaposlen s kravami.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jojta Kramar!!
izdajati!j: inž. Jože Sodja
II___i— li. _ nn.i m. vim
urcuiim: umor i>encu