GLASILO KOLEKTIVA INDUPLATI JARŠE
DEC. 1958 CENA 10 DIN
IZTEKA SE LETO 11958
žl0»nevi. meseci in leta minevajo in tein6^ vzame samo na znanje, da je bes *a*t0- Vsak novi dan nam pri-ljfi ® neznano, vsako novo leto nove že-v 'n nove naloge. In, ko zatone dan t0 °®* da rodi noč novi dan, se zgodi j. skoro brez posebnega zaznavanja. jau^aee je to, kadar se izteka leto dni, Vsi Jm>stor novemu. Takrat delamo fla’ Včasih celo podzavestno, bilanco bjnspehi preteklosti ter si želimo, da ir, ,. 0 novo leto še uspešnejše, kakor ^lo Preteklo.
|av„.rage sodelavke, spoštovani sodeči^ l_ v Induplati. Ta uvodni sestavek ča”asnjn številke Konoplana je isto-v6(j 0 zaključni za leto 1958, ki se z 0 hitrejšim tempom poslavlja, da s« v pozabo. Samo zapiski vas bodo tabVll.nja,i na pretekle dni in eden phih zapiskov naj bo tudi ta članek. 60u retj 12 meseci smo na istem mestu 'bdi • ',ali važnosti človeka in njegove v,(lualne mentalitete. Pravilnost VSc a^ zapisanega smo poudarjali skozi rai«leto‘ človek je tisti, kateremu mo-'•stv ?aupati> ker je človek tisti, ki ljet) ,arJa. Res je, da naredimo v živ-
naPake, toda tam, kjer se dela hia*0, včasih tudi kaj napak. Ni »alt Vcna ugotovitev, da lahko na-re{ji? Popravi samo oni, ki jo je nase *> niti nam ni neznano dejstvo, da
^•oh <^e*a-'0 P°vs°či tam, kjer se *ak
**' dalje več namen našega članka.
Wi t*ela- Povsod po svetu se delajo to a,e_ in jih bodo ljudje delali. Toda
j/	—.j
6ta*einio si raje uspehe, katere smo Veiti. v našem kolektivu zabeležili v
J' meri.
t>ov„0rba za dvig proizvodnje je bila deja Zana z borbo za dvig storilnosti Vj)jj' Zavidljivo . visoka proizvodnja je iw a*a *udi na finančni uspeh in ta Srcdno na dvig življenjske ravni b0|j5a delavca. V vseh oddelkih je iz-ho j hjc delovnega procesa, racional-koriščanje vseh sredstev dela in <le|a mla, vpeljana stvar vsakdanjega •?v0' "elovna sila, ki sodeluje pri pro-tl^e^hji, se je ustalila, izostanki so se §aia JsaH. Kvaliteta dela se je izbolj-ho j. * eno besedo, tehnično in posred-nančno smo dosegli znaten napre-pV^Uašem delu.
»bočimo vzroke za te uspehe in na-f. ^ru^" s prvo pohvalo proizvajalca, 'Jam e° JPa organe našega samouprav-’ kateri šo v sodelovanju z upravo
podjetja vodili delo. Kot tretji faktor se vključuje socialistična zavest, preko katere se združujemo v milijone, ki na najrazličnejših delovnih mestih opravljajo svoje delo za boljšo bodočnost nove Jugoslavije — za dvig življenjske ravni.
Izven industrijske dejavnosti smo tudi to leto posvečali mnogo pažnje stanovanjski izgradnji, katera bo že v bližnji prihodnosti dala nekaj novih stanovanj ter tako ublažila stanovanjski problem. Na družabnem polju smo v skrbi za človeka nabavili nove leče za naš kino, obogatili smo z nekaterimi rekviziti našo fizkulturno organizacijo Partizan, izboljšali smo zdravstveno postajo v Jaršah, uvedli smo tople obroke malice za delavce na gotovih delovnih mestih ter podobno. V povezavi z našo sindikalno organizacijo smo priredili taborjenje na morju in utrdili domačnost v našem domu na Mali planini. Mladinska organizacija in druge množične organizacije so priredile razne izlete in poučne ekskurzije.
Nekateri člani naše mladinske organizacije so sodelovali na množičnih delovnih akcijah in tako prispevali k slovesu Ljudske mladine Jugoslavije.
V septembru smo najslovesneje praznovali 35. obletnico obstoja našega kolektiva in 8. obletnico samoupravljanja v Induplati Jarše.
Za našo industrijsko gasilsko četo smo nabavili novo vozilo za brizgalno, toda prav v tem letu smo morali zabeležiti tudi večji požar, ki nam je le v pouk, da previdnost ni nikdar odveč. Izurjenost naših gasilcev in požrtvovalnost mnogih naših sodelavcev je omogočila požar zadušiti, četudi je škoda bila že tedaj milijonska.
O vseh teh stvareh smo Vam podrobneje poročali v posameznih številkah našega glasila. Uredništvo Konoplana se lahko podobno kakor ostale dejavnosti pohvali z napredkom, saj smo izdali vse številke vedno na 10 straneh v nakladi 750 izvodov (v dveh primerih še večja naklada) ter vedno vse izvode »prodali« med naše delavce, ki so bili tako po najkrajši poti obveščeni o delu in življenju v Induplati.
Mnogo želja je ostalo tudi letos samo sen, prepričani pa smo lahko, da bomo v prihodnjem letu o treh stvareh napisali obširno poročilo: o realizaciji priprav za gradnjo nove toplarne (ko-
tlarne), o garderobah za spodnjo tkalnico in o novi cesti Domžale—Jarše—Duplica.
Seveda se bo moral kolektiv obvezati za še večjo produktivnost, za zmanjšanje izostankov in za še boljšo kvaliteto. Potem bodo naše želje postale ob podpori gospodarskih in političnih činitcljev resnica, ki bo ugodno vplivala na naše nadaljnje delo.
Zaključno se zahvaljujem vsemu kolektivu, posebno pa organom samoupravljanja ter upravi podjetja ter organizacijam za izkazano pomoč pri izdajanju našega glasila ter želim vsem še nadalje uspešno delo pri izpolnjevanju planskih nalog in pri posredni graditvi socializma.
Urednik
VSEBINA:
Urednik — Izteka se leto 1958
J. Ukmar — Požar, posledice in ukrepi
S. Žagar — . . . nadaljevanje
F. Rebernik — Novost na votkovem avtomatu
Ing. Sazonov — Kako naj pravilno peremo
M. Skrinj ar jeva — O naših oblačilih
0.	Lipovšek — Praktični nasveti
J. Strojan — Nesreče In nekaj iz pravilnika IITZ
J. Strojan — Tudi v športu smo bili uspešni
1.	Sešek — In vsako leto 13
V. Habjan — Personalne spremembe
Izdaja v 750 izvodih kolektiv tovarne »INDUPLATI«.
Odgovorni urednik: Otmar
Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Požar — posledice — ukrepi!
23. oktobra je v kletnih prostorih predilnice izbruhnil požar. O tem smo med seboj mnogo govorili. Poglejmo še, kaj se iz tega lahko naučimo in kaj je DS na zadnjem zasedanju začrtal gasilski službi in nam vsem v pogledu preprečevanja sličnih nezgod.
Brez dvoma nas vse najbolj zanima vzrok požara. Ta pa, žal — še ni ugotovljen. Skrben pregled električnih naprav nam je odvzel edino otipljivo možnost za ugotovitev vzroka. Vse ostalo so samo domneve in ugibanja, ki jim nismo kos. Posledice požara niso majhne. Skoda je po temeljitem pregledu in sortiranju uporabnega od neuporabnega dokončno ocenjena na znesek 7 250 000 dinarjev. Sem so poleg uničenega materiala vštete tudi delovne ure za kasnejše sortiranje vlaken, beljenje prostora, za poškodovano električno napeljavo, uničene lesene pode itd. Skoda je v celoti krita s strani DOZ-a. Poglejmo pa, kakšne posledice bi lahko nastale, če se ne bi naši delavci in gasilci že takoj v začetku tako požrtvovalno spoprijeli z ognjem. Samo v prostoru, kjer je gorelo, je bilo vskladiščenega 66 ton lanenega in konopljenega prediva v vrednosti 35 milijonov din. Ce predvidevamo, da bi se požar lahko razširil še v sosednje oddelke, bi katastrofa lahko bila tu.
To nas sili, da varnostno službo v podjetju še bolje organiziramo. Lahko rečemo, da tudi doslej ni bila slaba, kar se je posebno izkazalo prav pri požaru. Odkrili pa smo dejstva, ki jih prej nismo poznali in na katera moramo biti bolj pripravljeni. Evo nekaj
ukrepov, ki jih je tozadevna komisija predlagala v odobritev:
1.	Prepoved kajenja v vseh obratnih prostorih, h ^ se bo ob popolni varnosti smelo kaditi, bo točno ločeno v HTZ pravilniku.
2.	Takojšnja nabava Drager aparatov in moča baterijskih svetilk. Prepričani smo namreč, da so o čajne plinske maske pri gašenju stebelnih vlaken, P določenih pogojih, popolnoma neuporabne.
3.	Izdelati plan gašenja za vsak posamezni o lek posebej in temu tudi prilagoditi naše gasilske v® Ni namreč vseeno, ali se gase surovine, kemikaW 1 strojne naprave, klasičen požar itd.
4.	Močneje izolirati obstoječe električno omre
za razsvetljavo, kable v kleteh pa vklopiti v jekle cevi.	*
5.	Montirati vse predvidene hidrante v obrat
prostorih.	..j
Poleg teh najvažnejših nalog je treba preure ’ tudi še nekaj ventilov pri stenskih hidrantih, nare 1 ^ zasilni izhod iz predilnice in preiti na postopno z° steklitev obratnih prostorov z mrežastim steklo ^ Zelo važno je tudi, da se vsi, ki se bavijo z varnost® službo v podjetju, usposobijo v telefonski službi. sten pa je tudi predlog, da se obnove gasilske v® delavcev po tako imenovanih mojstrskih partijah, seči moramo namreč to, da ne bo nobenega med na ki ne bi znal v primeru potrebe ravnati vsaj z osno nimi gasilskimi pripravami.	J.
Sprejem novih delavcev v podjetje
Priliko, ki se nam ponuja, zlasti takrat, ko delavec nastopa delo, moramo čim koristneje uporabiti. Posebno skrbno in nevsiljivo mu zagotovimo možnost, da si pridobi čimveč konkretnih vtisov o podjetju. Vtisi morajo biti realni in za njegovo stopnjo dojemljivosti njemu sprejemljivi. Čas, ki ga bomo uporabili za tako seznanjanje, naj bi ne igral poglavitno vlogo. Od teh vtisov je za bodoče delo v proizvodnji odvisno marsikaj. Čim močnejši in živi so ti vtisi, tem več garancije imamo, da bo novi delavec sprejel bodoče okolje za svoje in bo s stopnjevanim interesom uporabljal svoje moči pri odrejenem delu. Takega delavca sprejme skupina naj ožjih sodelavcev resnejše, aktivnejše in dostopnejše ter mu že v samem začetku nudi svojo pomoč. Kakšne važnosti je pomoč za novega delavca, mislim, da je vsako nadaljnje utemeljevanje odveč. Prijazna in resna beseda pomeni zanj, vsaj takrat, skoraj vse.
Spomnimo se, kako nam je odleglo, ko smo pomoč resnično dobili in kako odvratno in zavračujoče se človek vključuje v delo, kadar tega ni, ali pa je vsa pomoč skrčena na grobe, odrezave in včasih celo za-smehovalne ter odsekane ukaze. V takih primerih se zaskrbljenost stopnjuje pri delavcu in končno tudi pri tistih, ki delo odrejajo.
Oseba, ki neposredno vodi uvajanje, priučevanje ali učenje, se mora prav zaradi tega prenesti, ali bolje
n3
rečeno, vživeti v položaj človeka, ki prvič stopa delo v podjetje. Zamisli naj se v to, kako bi se 5 počutil in obnašal, če bi se znašel v novem oko) med nepoznanimi ljudmi, obdan z dogajanji in °a nom dela, ki mu še sploh ni znano. Za tako vživlja se mora vodilna oseba ne samo dobro pripraviti, a^, pak tudi človeško poglobiti v osebno doživljanje lavca. Pri tem je vsekakor bistveno važen kateremu pravimo — osebni kontakt s človekom, tega kontakta si težko predstavljamo nadaljnje slS matično vodenje, priučevanje in dokončno preph® nje samostojnemu delu.
Ne smemo pozabljati, da je način sprejema ^
naČiO’ 0reZ
delo prva stopnja, ki jo moramo temeljito in hurna. izvesti. Če je sprejem slab, bodo nadaljnje stop uvajanja na delo, ki so prav tako potrebne, dol ^ teže izvedljive in bomo ravno zaradi slabega spreje
porabili v naprej mnogo več dragocenega časa.
ofs
Zatorej zaključimo. Sprejem delovne sile P1' (j biti skrbno in temeljito pripravljen. Vedno račhn^ na to, da mora biti pri sprejemu naš nastop JaS prepričljiv in človeški, vedno resen in zahteven, v . dar zelo potrpežljiv. Le na ta način bomo do pripravili človeka na delo.
Žagar Slavk0
Rebernik Franc
PO STAŽU NAJSTAREJŠI IN NAJMLAJŠI DELAVCI V POSAMEZNIH ODDELKIH
Tov. Rebernik Franc je nastopil delo v podjetju 19. I. 1926. Danes opravlja posle tehničnega vodje podjetja.
Tov. Kočar Milena je bila sprejeta na delo 15. X. 1958. Zaposlena je v sekretariatu.
Kočar Milena
t-etnar Franc
Tov. L e t n a r Franc je vstopil v Induplati 18. I. 1936. Na delo je bil sprejet kot kurjač in to delo opravlja še danes.
Tov. Č u s t i č Ante je bil sprejet na delo 22. X. 1958. Kot dvoriščni delavec dela v pogonskem oddelku.
čustič Ante
Roncilja Ivan
Tov. Koncilija Johan je prišel v Induplati — predilnico —
6.	IV. 1937. Že dolgo vrsto let opravlja posle mojstra pred-predilnice.
Tov. Š k o r n i k Matilda je prišla v predilnico 20. avgusta 1958. Zaposlena je v mokri predilnici.
Skornlk Matilda
^argt Ignac
Tov. 2 a r g i Ignac se je zaposlil v tkalnici 22. IX. 1924. Danes dela na strižnem stroju.
Tov. Štrukelj Franc je prišel v pripravljalnico 1. X. 1958.
Štrukelj Franc
Tov. Š t e b a 1 Franc dela v oplemenitilnici od 7. IX. 1927. Danes je vodja impregnirnega stroja.
Tov. Divjak Franc je prišel v oplemenitilnico 16. julija 1958. Zaposlen je v skladišču barv in kemikalij.
Stebal
Divjak Franc
Tov. Sešek Ivo je najstarejši delavec v naši filmski tiskarni. Na delo je vstopil 19. decembra 1952.
Tov. Tomažič Ivan dela v tiskarni od 20. III. 1957. Zaposlen je kot parilec tkanin.
Veščina motiviranja
Kako spodbuditi delovnega človeka, da bo dosegel
najboljše delovne rezultate
Glavni princip je: verujte v ljudi in v njihovo sposobnost
Ena najvažnejših veščin dobrega vodenja je, da zna vodilna oseba svoje podrejene motivirati, to se pravi, spodbuditi jih, da dajo pri delu od sebe vse, kar največ morejo. Toda, premnogi tega niso dovolj razumeli. Pa vendar je motivacija (ta je v svojstvu psihološka) tista, kateri smo dolžni največ zahvale za vse naše uspehe.
Zakaj je veščina motiviranja važnejša kot vse ostale vodilne sposobnosti? Zato ker vloži povprečni delavec ali uslužbenec na katerem koli delovnem mestu navadno v delo le del svojih sposobnosti. Glavni vzrok temu je dejstvo, da še vedno nismo dovolj vešči motivirati ljudi za doseganje kar najboljših delovnih rezultatov.
Kako bomo torej spodbudili ljudi, da bodo dali od sebe največ kar zmorejo? GLAVNI PRINCIP JE: VERUJTE V LJUDI IN NJIHOVO SPOSOBNOST! Kadar smatra vodilna oseba, da njegovi podrejeni ne morejo izvrševati svojih nalog boljše in prevzemati večje odgovornosti, takrat je skoraj gotovo prav ona tista (vodilna oseba), katera jim ne daje dovolj možnosti za doseganje boljših uspehov.
Važno pri tem, je da daje vodilna oseba sama dober zgled, kar pozitivno vpliva na podrejene. Vsak dan mora vodilna oseba vložiti v svoje delo toliko truda, kolikor želi, da ga vložijo tudi njegovi podrejeni.
Sodelovanje (participacija) je tretji princip pra' vilnega motiviranja. Redkokdo bo pripravljen na izredne napore, če ni sam sodeloval pri sestavljanja plana v pogledu nalog, katere mora opraviti.
Četrti princip pravilne" motivacije je nagrada za trud in uspešno izvrševanje nalog. Če se ta princip izvaja kakor je to potrebno, bo že sam po sebi močan stimulans za povečanjd naporov. Razumljivo je, da pravilno nagrajevanje vključuje tudi možnost za napredovanje.
Peti princip motivacije je priznanje za dosežen® uspehe. Najvažnejše priznanje je priznanje osebne važnosti in človeškega dostojanstva.
Končno je zelo važno, da ljudje delajo na delovnih mestih, kjer delo lahko opravljajo in ne smatrajo* da je to delo izpod njihovega dostojanstva. Znati morajo nadalje oceniti, koliko doprinašajo skupnosti i° kateri so splošni cilji njihovega podjetja.
Ko dosežemo veščino pravilnega motiviranja, srn° dosegli veščino dobrega upravljanja.
NOVOST NA VOTKOVNEM AVTOMATU
Tovarna za izdelavo tekstilnih strojev W. Schlaf-horst v Nemčiji ima tudi v Ameriki tovarno pod istim imenom, ki je prigradila na votkov AVTOCOPSER napravo, s katero se navite volkove cevke zbirajo v Draper - magacinu. Tako napolnjeni magacin prenese raznašalec votka k avtomatskemu tkalnemu stroju in ga vstavi na mesto sedanjega bobnastega ma-gacina. SERVOLOOM naprava avtocopserja, opremi vsako cevko z rezervo, ki se nahaja na konici cevke. Rezervo primejo organi spremenjenega Draper-avto-matskega tkalnega stroja in cevko potisne kladivce na običajni način v čolniček. Obstoječe avtocopserje tovarne Schlafhorts je tudi mogoče opremiti z opisano napravo.	Iz TEXTIL-PRAXIS
INDUSTRIJA LANU IN KONOPLJE V ANGLIJI
Industrija lanu in konoplje, ki zaposluje 55 000 ljudi, je skoncentrirana v Severni Irski. Od skupnega števila zaposlenih jih dela 82 % v Irski. Od 280 industrijskih obratov jih je v Severni Irski 208, nadaljnjih 58 obratov z 8200 zaposlenimi se nahaja v Škotski. Obrati lanu in konoplje so po večini manjši in srednji obrati. Samo 5 podjetij s 6400 zaposlenimi spada v skupino obratov s 1000 in več delavci. Ostanek odpade na manjše obrate, pri katerih so skupine s 50 do 299 zaposlenimi. Teh manjših obratov je 156, ki zaposlujejo skupno 22 900 delavcev. Pomembnejšo industrijo lanu in konoplje pokaže sledeča struktura:
•	Število podjetij	Število zapo- slenih	Neto vrednost produkcij3^ na posamez' nika v ang]®' ških funtih .
Skupaj 	 od tega predilnice lanu	208	45 040	365
in konoplje		42	19 843	321
tkalnice lanu in konop.	78	15 382	349
podjetja gotov, izdelkov	79	8 064	480
sulcančarne lanu . . .	9	1 751	488
Surovine si mora ta industrija nabavljati iz uvoza-Površine za pridobivanje lanu, ki so obsegale Pr® začetkom druge svetovne vojne 8000 ha, so se razširil do leta 1944 na 74 000 ha. Zasejane površine so se P vojni zopet znižale in so obsegale v letu 1957 sam še 1000 ha. Predelano vlakno še z daleka ne zadostuj za kritje potreb in je uvoz lanu porastel. Uvožeh® količine se gibljejo v višini 45 000 ton, od katere kol1' čine znaša uvoz iz SSSR ca. 25 °/o. Dočim se lan v Pr® malih količinah še pridobiva doma, se mora konopU v celoti uvažati.
Produkcijski program industrije lanu je zelo širen in zajame tudi najfinejše damast tkanine, katei plasirajo tudi v inozemstvu. To velja predvsem 1 proizvode iz Irske. Približno V4 skupnega izvoza 0 , pade na Združene države Amerike. Izvozne kvote zna šajo pri komadnih tkaninah 55 %>, žepni robci ca. J' in jadrovine približno 36% ter laneni sukanci ca. 40 celoletne količinske proizvodnje. Lastna industrij krije domače potrebe v celoti predvsem v kosovrV tkaninah.
Iz strokovne revije Der Spinner und Weber november 1958
O našif> oblačilit>
v Pri nas v tovarni ni redko obolenje prehlad, zroki za takšno obolenje so zelo vidni. Lahko je to eiovno mesto, ki je v zvezi s prepihom, nato pota, ** Povezujejo različne oddelke med seboj (hodniki), elo vidni in najpogostejši vzrok pa je obleka, ki jo n°simo v službi ali drugje.
. Podnebje naših krajev zahteva, da si telo zava-uJemo pred mrazom in vročino. To dosežemo le tako, ki Se s Primerno obleko prilagodimo klimi. Higiensko oblačilo je tako, da slabo prevaja toploto — pozimi bas ščiti pred veliko oddajo toplote, — poleti pa zava-ki6 Prec* sprejemanjem obilne toplote. Enako nas °bleka varuje tudi vlage, raznih poškodb, vetra in
Prahu.
Naši letni časi so nekako nesporazumni med seboj, o se vidi v tem, da ni več prehodov iz enega letnega asa v drugega — pač pa lahko opazimo v toplejšem ctnem času zelo mrzle dni in kasneje, ko je po kole-. Orju zima, toplejše dni. Težko se torej oblečemo po °tncm času. Silno težko se je sprijazniti z mislijo recb julija — ko zasledimo deževne in ohlajene dni T~ da bi si obuli dolge nogavice, toplejšo obleko, ki j® Pripravljena za jesenske dni. Toda, ako cenimo lubo zdravje, nam to ne bo delalo posebnih težav.
Zimska obleka ima dvojno nalogo, ohranjuje temperaturo, ki jo proizvaja naše telo in preprečuje do-toP mraza do našega telesa. Prepuščati mora zrak in mogočati izhlapevanje s pomočjo zraka, ki je v tka-'hi sami in pa zraka, ki je med obleko in našim tele-'0rn- Na ta način vzdržuje enakomerno 'toploto, ki se v?rmaln° giblje med 30 in 33° C. Obleke iz živalskih Jaken so navadno iz volne, živalskega krzna in svile. , p rastlinskih vlaken pa se največ uporabljajo obleke J* bombaža in lanu. tudi barva obleke ima svoj po-‘Pen. Pozimi nosimo temnejše obleke zaradi tega, ker emna barva lažje sprejema toplotne žarke.
. _ Letna oblačila pa naj bi bila iz materiala, ki hi-reje oddaja toploto. Taka tkanina je bombaž. Pred-
nost tkanine je v tem, da se lahko in dostikrat pere. Ker je to gladka tkanina, in ako se na nas premoči, saj ima to dobro lastnost, da dobro vpije vodo in vodne hlape — mora voda iz nje izhlapevati. Organizem oddaja zato več toplote in tako dobimo občutek mraza. Torej zelo prijetno počutje v hudi pripeki. Poleti nosimo svetlejša oblačila zato, ker slabše sprejemajo toploto.
Obleka nas ne varuje samo pred mrazom in toploto, kakor smo to že omenili, temveč tudi pred poškodbami in vlago.
Poškodbe, ki nastanejo na primer pri ubodu, ugrizu živali, mrčesa, pri padcih in podobnem so manjše in manj nevarne, če se izvršijo skozi obleko.
Pomen obleke pri zaščiti pred vlago je večje važnosti, ker smo pač bolj izpostavljeni dežju in snegu. Voda in vlaga hitreje prevajata telesno toploto, zaradi tega se v mokri obleki lažje prehladimo. Da se zaščitimo pred vlago in vodo, uporabljamo impregnirana ali gumijasta oblačila, ki nas izvrstno zavarujejo — slaba lastnost teh oblačil pa je, da ne prepuščajo zraka in vodnih hlapov.
Svoj pomen ima tudi kroj obleke, ki mora biti primeren telesu. Obleka vsebuje raznovrstne bakterije, med njimi tudi take, ki povzročajo bolezen. Z obleko se prenašajo tudi nalezljive bolezni kot na primer: ošpice, škrlatinka, norice. S perilom pa lahko prenesemo tifus, grižo, garje, črevesne zajedavce in še kaj. Perilo moramo menjati najmanj enkrat tedensko — po predhodnem kopanju. Obleko moramo večkrat temeljito očistiti prahu in madežev, jo prezračiti, da nima neprijetnega duha po potu in drugem. Včasih jo prelikamo preko mokre krpe, ker vroča para hitreje uniči bakterije. Pozabiti ne smemo izprazniti žepe in jih zlikati. Sveži robec moramo vtakniti v svež žep.
Pokrivalo glave spada tudi k oblačilu. Večina ljudi uporablja pokrivalo, ker je glava občutljiva na mraz
kako naj pravilno peremo, Čistimo
IN RAVNAMO S TEKSTILNIMI IZDELKI
(Nadaljevanje)
Kakor smo videli iz prejšnjih izvajanj je veliko , ■'•rokov, ki lahko povzročijo poškodbo tekstilnih izdelki če ne ravnamo z njimi pravilno. Zato je zelo yžno, da vsaj na splošno poznamo najenostavnejša Pravila za ravnanje z njimi. Za sedaj bi še rad omenil Rr°dpise, ki jih za pranje perila priporočajo Nemci. , se vrste perila pri njih, ne glede na surovine, iz ka-?re je ta ali ona vrsta izdelana, so razdeljene v tri khpine, in sicer:
L Pralna skupina: Belo in grobo perilo, j a) Namakanje: po možnosti čez noč. Namakanje . v mlačni, nikakor pa v vroči vodi. Dobro premo-h° perilo olajšuje pranje in skrajšuje njegov čas.
b) Pranje naj se vrši brez pretirano močnega
j °hcanja. Vsako krtačenje in močno ožemanje ško-hje perilu. Kuhanje perila naj se vrši v dovoljni °ličini pralnega luga. Najboljše je, če perila ne ku-j arn° več kot 15 minut. Daljše kuhanje ne koristi in Zato nepotrebno.
v c) Izpiranje naj bo temeljito in z mnogo izpiralne Sg6 in to tople, mlačne in mrzle. Če le mogoče, naj vzame mehka voda, n. pr. deževnica.
2- Pralna skupina: Pisano oziroma pestro perilo: hj, a) Predhodno namakanje, a le kratkotrajno in Kdar z vročo vodo.
bil Pranje naj se vrši še bolj previdno, kakor je Un° navedeno v prejšnjem odstavku. Najbolje je, če porabljamo mehko vodo. Vsako kuhanje je nedo-,Ujfno. Dobro je če peremo z mnogo vročega pralnega 8a- Na splošno mora perilo v lugu plavati, bil ,C)Po Pranju naj se perilo temeljito izpere v topli, abni in mrzli vodi. Pralnih voda mora biti dovolj.
Mokrega perila ne smemo pustiti da leži na kupu, temveč ga moramo takoj razobesiti in posušiti.
3. Pralna skupina: Fino perilo.
Pranje naj se vrši s toplim pralnim lugom, ki ga človeška roka lahko prenese (40° C). Vsako mencanje te vrste perila je skrajno škodljivo. Najbolje je, če perilo večkrat pomočimo in ga s pestjo iztisnemo, nikdar pa ožemamo ali zvijamo. Boljše je če uporabljamo za pranje specialna pralna sredstva in to strogo po navodilih.
b) Izpiranje naj se vrši z mnogo mlačne in hladne, po možnosti mehke vode, in to dokler ne odteka bistra voda.
Tkanine in nogavice po pranju lahko takoj obesimo, druge izdelke razprostremo na primerno podlago (tkanino) ali pa jih v njo zavijemo in razvijemo. Pletenine in vezenine raztegnemo v prvotno obliko.
Pred likanjem, če je potrebno, perilo navlažimo. Likamo na spodnji strani. Likalnik pritiskamo na rahlo.
Glede likanja je še treba omeniti, da so se v zadnjem času tudi pri nas pojavili modernejši električni likalniki. S to preprosto napravo nam je omogočeno likanje različnih tekstilnih izdelkov pri temperaturah, ki so primerne za to ali ono vrsto.
Ta kratek pregled navodil oziroma priporočil za pravilno pranje nam jasno kaže, da tudi v državah z višjim življenjskim standardom polagajo veliko paž-nje na povečanje trajnosti tekstilnih izdelkov, ker se zavedajo dejstva, da kateri koli prihranek tako pri posamezniku, kakor tudi pri skupnosti vodi k nadaljnjemu dvigu življenjske ravni.
(Konec)
Ing. Sazonov Sergej
ali vročino. Enako tudi varuje glavo pred prahom. Pokrivala se sicer ne priporočajo, ker navadno varujejo glavo lasje. Ako pa se pokrivalo uporablja, naj ne bo neprestano na glavi in naj bo čisto.
Delovna obleka ima važno higiensko nalogo. Razlikujemo več vrst delovne obleke n. pr. obleke delavcev v tovarni, raznih delavnicah, trgovinah s prehrano, brivnicah, zdravstvenih ustanovah itd. Obleka mora biti primerna okolici, v kateri delamo. Obenem ima nalogo, da naše dnevno oblačilo ali perilo zaščiti pred zunanjimi škodljivimi vplivi.
Iz vsega tega razvidimo, da nehigiensko oblačilo lahko škoduje našemu organizmu na različne načine, da lahko povzroči različne bolezni in nas tako za krajši ali daljši čas odtegne delu za skupnost.
Majda Škrinjarjeva
PRAKTIČNI NASVETI
(Po »Tovariški besedi«, Moste 6-7)
Tokrat si oglejmo praktično uporabo kuhinjske soli, katero brez dvoma vsi poznate. Sol se da koristno uporabiti tudi za sledeče stvari, ki ti bodo prišle morda v rešitev in ti bo ta nasvet koristil in pomagal iz stiske.
Sol vzemi:
—	če hočeš očisti umazano košaro;
—	za krtačenje preprog. Potrosi preprogo s soljo in preproga se bo lepo svetila, dobila bo lesk;
—	in nekoliko salmijaka ali običajnega špirita za čiščenje mastnih madežev iz oblek;
—	za očiščenje tintnih madežev. Takoj, ko si dobil madež, potrosi le tega s soljo in sol bo tinto vpila;
—	za grgranje, če te boli v požiralniku;
—	kadar imaš nahod. Slana voda, vsrkana skozi nos v kratkih časovnih obdobjih deluje blažilno;
—	da ugotoviš starost kurjih jajc. Položi jajca v raztopino 50 gr soli v 1 litru vode. Ako jajce takoj potone je sveže, ako se delno pogrezne, je nekaj dni staro, če pa plava na vrhu, potem to ni sveže jajce;
—	kadar te piči čebela ali kakšna druga žuželka. Solna kaša preprečuje otekanje;
—	pri pečenju. Sol v manjši količini dana v ponev preprečuje prasketanje masti;
—	pri pranju perila pozimi. Dodatek soli vodi za zadnje izpiranje perila preprečuje nezaželeno prezgodnje zmrzovanje perila preden se osuši;
—	vzemi sol za čiščenje oken;
—	pomešano z jedilnim oljem ter z njo otri poli-tirano pohištvo. Politura bo dobila zopet svoj sijaj;
—	in kis. S to mešanico boš brez truda očistil medeninasti pribor;
—	če hočeš odstraniti zadah po oljnatih barvah. Sol deni v skodelico in to postavi v prostor, katerega želiš očistiti slabega vonja;
—	pri stepanju beljaka v sneg. Majhen dodatek soli omogoči pripravo lepega snega.
7® htešeča v mesec
KAKO SMO DELALI V MESECU OKTOBRU 1958
Izpolnitev količinskega plana:
predilnica.............................90,1	%
tkalnica..............................110,8	%>
gasilske cevi..........................41,8	%
Izpolnjevanje norm je bilo sledeče: predilnica	119,3 %	—	v	normi	delalo	288	delavcev
tkalnica	114,2 %	—	v	normi	delalo	405	delavcev
oplemenitil.	110,2%	—	v	normi	delalo	68	delavcev
tiskarna 100,0% — v normi delalo 11 delavcev Povprečno doseganje norm za celo podjetje je bilo 115 % in je v normi delalo 772 delavcev.
Konec oktobra smo imeli vseh zaposlenih 1104 in 11 vajencev.
Do 13. oktobra je trajala še redukcija električne energije za 200 KW, zaradi česar je bil izpad produkcije v predilnici. Ostali oddelki so obratovali neprekinjeno.
NESREČE IN NEKAJ IZ PRAVILNIKA HTZ
V času od 23. oktobra do 1. decembra smo zabeležili 12 obratnih nezgod in od teh:
8 v predilnici;
2 v tkalnici;
2 v pogonskem oddelku.
Ena od teh 12 nezgod se je zgodila na poti v službo.
Če malo od bliže pogledamo te nezgode, vidim? naslednje: Štiri nezgode moramo pripisati višji sili; Ob požaru v predilnici, kjer so se gasilci zastrupil* s plinom, ki se je razširil v gorečem prostoru. Nesreča v kurilnici se je zgodila zaradi neupoštevanja navodili da se ne sme shranjevati v kurilnici lesa.
Ostale nezgode, ki so posledica zastrupitve, zahtevajo posebno pozornost. Prva pomoč pri urezih in vbodih je potrebna in nujna, ker zasledimo vedno vec primerov zaradi posledic takšnih, na videz majhnih nezgod. Da bi končno prišli pri teh nezgodah na zeleno vejo, je v novem pravilniku HTZ zastopano načelo takojšnje prijave vsake nesreče. Da bi ne prišlo do neljubih prerekanj, bom navedel kaj zahteva novi pravilnik v zvezi z nesrečami.
Pri vsakem primeru pa tudi pri najmanjši praski ali vbodu mora ponesrečenec iskati prvo pomoč Pr* mojstru. Mojster ga mora vpisati v evidenčno knjig0 nesreč. S tem omogoči evidenco sebi, ponesrečencu Pa takojšnjo pomoč in po potrebi okrevanje. Vsakomur, ki ne bi poiskal takojšnje pomoči in zato ne bi bu evidentiran v knjigi prve pomoči, se v primeru posledic ne more kasneje priznati obratna poškodba. Vsako izgovarjanje, da se je vbodel, opekel ali padel pred toliko in toliko dnevi, se bo v bodoče smatralo za neutemeljeno, če prizadeti tega ni takoj prijavil.
Vse poškodbe na poti na delo ali z dela je treba takoj prijaviti. Prijava se mora izvršiti v roku 24 ur, sicer se prijava ne bo upoštevala. Vsaka poškodba na poti na delo ali z dela mora biti dokazana s pričami; To so določbe, ki bodo v veliki meri pomagale, da si bo ponesrečeni poiskal pravočasno prvo pomoč. S tem bodo odpadle tudi razne zastrupitve, ki zahtevajo pr°' cej bolniškega staleža.
Prepričan sem, da boste z razumevanjem prečitali te vrstice in se po njih tudi ravnali.
J. Strojan
IZ UREDNIŠTVA
Uredniški odbor je na svoji zadnji seji izžrebal kot prvo tri nagrade a din 500.— za razpečevale0 našega glasila. Iz predilnice prejme nagrado Koncilij9 Johan, iz tkalnice Šarc Ana in iz ostalih oddelkov Ulčar Mimi. Prosimo izžrebance, da dvignejo nagrado (v kolikor je še niso prejeli) pri blagajniku našeg9 glasila.
Uredniški odbor je na isti seji sklenil, da bo Konoplan izhajal tudi prihodnje leto za isto ceno kot doslej (a din 10.—).
Novost prihodnje leto bo, da bo imel Konopl90 poleg običajnega naslova na naslovni strani še slik0 preko cele strani. Tekstni del našega glasila se b° pričel tako šele na drugi strani.
Pod rubriko »vsak mesec ena« bomo prihodnje leto objavljali slike predstavnikov naših gospodarskih in političnih ter množičnih organizacij.
Uredniški odbor Konoplana je sprejel med svoj0 člane tovariša Žagar Slavkota kot rednega člana uredniškega odbora na mesto, katerega je doslej zaseda* tov. Stele Janez,
Urednik
ŠPORT IN ŠAH
tudi v Športu smo bili uspešni
Naša športna dejavnost je bila v tem letu zelo uspešna. Pregled storjenega dela nam pokaže, da smo v1" na vseh popriščih uspešni. Število tekmovanj pri-Ca’ da smo bili uspešnejši, kakor v prejšnjih letih. ■ Takoj po novem letu 1958 so se razgibali smučarji, Kateri so se udeležili številnih tekmovanj, sami pa Priredili dvoje tekmovanj, organizirali so štiri izlete n dva tečaja. Eden od naših mladincev pa je bil na ečaiu za voditelja v Planici.
Ko se je poslovila starka zima (s svojim muhastim retnenom), je pričela vabiti zelena poljana. Pričeli so Usi atleti s štafetnim tekom in s Tednom mladosti.
slednjem so se pomerili strelci, odbojkaši, igralci ahiiznega tenisa in balinarji, poleg atletov seveda. s V času med Tednom mladosti in tradicionalnim UPl-jem so bili uspešni odbojkaši, kateri so poleg Učiteljskih tekem igrali še 12 ligaških v okviru kam-iske lige, katera je bila ustanovljena prav na pobudo Bralcev iz našega kolektiva. Odbojkaši so bili aktivni in* v°Znc ieseni| vendar ne morem pohvaliti stalnost r; kvaliteto našega moštva. Zaradi nekaterih nespo-azumov je nekaj članov moštva sredi dela odstopilo, t ®a.dar je večina zavestno nadaljevala delo in bila udi v nadaljevanju uspešna.
Naš tradicionalni športni teden je bil uspešen ° ede kvalitete doseženih rezultatov, nikakor pa ne , ^aSledu števila tekmovalcev. Tudi spored tekmovanj ^ kil na letošnjem (VIII.) STIPI-ju okrnjen, kar ne 'natram za pravilno, ker zgubi tekmovanje na vred-ji?sti in ni več tisto, čemur je bilo namenjeno. Razno-Kost in pestrost disciplin, katere so zahtevale od tekmovalcev vsestransko sposobnost in dale istočasno več . ?2n°sti za borbo vsakega posameznega plasmana, so tek8* °dPadle- STIPI je letos prešel v čisto atletsko j kniovanje in so posamezni favoriti postali brez težav {ki zmagovalci. Vsestransko tekmovanje nam je dalo, ep Vem° iz: praktičnih izkušenj, vedno več tekmoval-v> kakor strogo kategorizirano.
Strelci so v letošnji sezoni pokazali, da vkljub Rednim vajam lahko posežejo v širšem merilu s svo-
Jimi
sposobnostmi med najboljše. Naši standardni tek-
°valci so v letošnjem letu dosegli pomembne uspehe m Duplici in v Domžalah. Tudi rezultati v Tednu iadosti so bili zavidljivi. Delo te sekcije lahko brez-Otnno pohvalimo.
^ Atleti so se pomerili v Tednu mladosti in na uJDl-ju so poleg tega organizirali res pohvale vredno Kihovanje v atletiki med tekstilnimi tovarnami Slo-s bije. Tekmovanje je bilo res kvalitetno in prepričan a J?)’ da bo služilo to tekmovanje kot vzgled za nadnje delo.
f , igralci namiznega tenisa niso pokazali razen v dnu mladosti tekmovalne aktivnosti vkljub temu, s° mlajši igralci vadili skozi vse leto. gj V svojem članku nisem navajal številk, toda pre-d dela in nekaj kritike je potrebno.
Ijj Če pogledamo ta tekmovanja podrobneje in ljudi, o pri tem sodelovali, moramo ugotoviti, da imajo v 'l tekmovanja največ tekmovalcev, kjer so tekmo-Cl že davno vrnili mladinsko izkaznico in ki imajo (je]6dk° že sive lase. Šport in ustvarjanje v športu je barv ^udi> mladine, polne poleta in elana. Lahko bi tejU*S£d> da so bili rezultati, doseženi na posameznih
te^d?°vanjih, odlični, če bi znala naša mladina razviti sv .Je v športni dejavnosti, kjer bi našla ravno tako s6 izpopolnjevanje. Nimam namena grajati, vendar
O zdi, da bi morala mladinska organizacija voditi je ,.e banice in člane tudi na prosto v naravo, kjer SamtaV zanie predviden vozni red. Delo mladine ni jirrUč Prirejanje izletov in organizacija plesov, čeprav $tU0tudi tega nihče ne odreka. Potrebno je samo, da vsestranski in ne enostranski.
Mladina v našem podjetju je krenila v zadnjem času na novo pot in njih delo je polno vsebine ter se bistveno razlikuje od prejšnje, želim le da bi bila v novi vsebini napisana tudi beseda — šport.
J. Strojan
SMUČARSKI KOLEDAR
Težko je predvideti spored tekmovanj, najtežje brezdvomno za smučarje, ki so tako zelo navezani na vremenske prilike. Skušal ga bom opisati le okvirno.
Naša smučarska sekcija si je za letošnje leto (1959) zadala naslednje naloge:
Tečaji naj bi obsegali nekajdnevne treninge naše ekipe na Mali planini ob žičnici.
Tečaj za mladino naj bi bil v prvi polovici januarja 1959.
Tečaj za otroke za tem na Mali planini.
Drugi del programa naj bi bil izpolnjen s tekmovalnim sporedom, povezanim z množičnimi izleti.
Pričetek tekmovanj je predviden za konec januarja in februar ter marec. Prvo tekmovanje naj bi bilo meddruštveno tekmovanje na Slevem in v Kamniku, sledilo bi naj meddruštveno tekmovanje ha Do-benu in tekmovanje na Mali planini konec meseca februarja. Razen tega bi se naj naše moštvo udeležilo alpskega tekmovanja v Medvodah v organizaciji Okrajne zveze Partizan Ljubljana. Priključili se bomo tudi raznim tekmovanjem, ki jih bodo organizirali smučarji iz Kamnika. S Kamničani imamo že od prej dobre stike.
Pri organizaciji posameznih tekmovanj se bomo vedno ozirali tudi na ljubitelje zimskega športa, ki pa sami ne bodo sodelovali kot tekmovalci. Le-te že tokrat iskreno vabimo na ogled tekmovanj.
J. S.
m
§B
PRVIČ V ŠOLI. ..
Mali Tonček je šel prvikrat v šolo. Mama mu je v ta namen kupila nove čevlje, nove hlače, srajco in kapo. Bil je ponosen in rad je šel v šolo in še bolj ponosen je prišel po prvem pouku zopet domov.
Prihodnje jutro ob času, ko je bilo potrebno vstati in iti v šolo, je še trdno spal.
Mama ga je zbudila, češ, v šolo moraš, pa je vprašal Tonček presenečeno: »Kaj, je treba danes zopet v šolo?«
VESEL ZAKJUCEK VESELJA ...
Po nekem zabavnem večeru se vrača domov gruča precej okajenih moških. Ustavijo se pred stanovanjem gospoda Mlinarja ter zvonijo na vratih. Po daljšem času se v prvem nadstropju prižge luč in skozi okno pogleda gospa Mlinarjeva, pa vpraša: »Kaj pa je, zakaj me budite?«
Iz gruče se oglasi eden: »Prosimo vas, gospa Mlinarjeva, pridite doli in povejte, kateri je vaš mož, da lahko gremo ostali drugam domov.«
PISMO IZ ONOSTRANSTVA...
Poštar prinese neki stranki črno obrobljeno pismo. Naslovljenka ga prevzame in zajoka rekoč: »Joj, moj brat je umrl.«
Poštar jo potolaži, češ, saj še pogledali niste, kaj v njem piše. Naslovljenka mu odgovori: »Saj ja vem, saj poznam njegovo pisavo.«
VESELA KRONIKA
V	zadnji številki sem hudo opletala, posebno mi je bil všeč kino in njegove pridobitve. Seveda kina še sedaj nisem sita in bi le rada vedela, kaj se nam je tako mudilo nabaviti lečo za cinemascop filme, ko pa jih ne predvajamo.
Takole samostojno razmišljanje je nerodna reč, raje si pomagam s predavanji in lepa reč, če slišite, da obstojajo možnosti za verjetnost, izraženo v številkah 10—13°. Iz izkušenj vem, da imajo naši asi srečo in lahko to možnost obrnejo v 10 +130. Rezume: zato so hauptmani.
Ježeš Marija, pan D je prišel v kino, da si ogleda film »Evo me, spet sem tu«, kakor se je najavil Švejk ondan v kinu Induplati. Ta dogodek je neverjetno pretresel biljeterko kina Induplati in če smem biti radovedna, naj izvolijo povedati, če se je treba pri njej predhodno prijaviti, preden se gre v kino.
V	Ljubljani so organizirali razstavo »sodobna elektronika« in šli smo si jo masovno ogledati. Več od razstave so imeli brez dvoma moški, ki so si lahko na potu domov v avtobusu ogledali še »sodobne frizure«, katere so si dale delati izletnice (ne vse) v času, ko so moški ogledovali elektronske aparate.
Prav imajo tisti, ki večno tarnajo, da je veza z Ljubljano problematična kot ne vem kaj. Če bi naš DS sprejel predlog, da bo v letu 1959 vozil naš avtobus 1-krat tedensko v Ljubljano, bo s tem DITTS razbremenjen za eno nalogo, ker doslej nemalokrat vozi izletnike v Ljubljano in ne na predavanja ali strokovne ekskurzije.
Zlobneži menijo nadalje, da bodo novi prostori nad skladiščem gotovega blaga samo toliko časa imeli strop, dokler opažev ne odstranijo, potlej se bo pa vse skupaj zrušilo. Tako hudo menda ne bo in se raje priključim onim, ki v deliriju v menzi pozabljajo, da se jim lahko podro tla pod nogami in ne strop nad glavo.
Pripomba, da odgovorni ljudje niso poskrbeli vse za pogostitev naših gasilcev, ki so se posebej izkazali ob priliki zadnjega požara v Induplati, tudi ni povsem umestna, ker so prvo mišljeni postopali z izvršilcem naročila kot ogenj z gasilci, ki ne pove, koliko bo gorelo, ne kdaj in ne kje.
Listke za malico pa naj tovarišice le do 7. ure dvignejo, ker jih kasneje dobijo le fantje. Ne pozabite torej drage zamudnice v izrednih primerih ob prekoračenju tega časa obleči — moški gvant.
Če bomo platno kdaj nehali izdelovati, se pa k filmanju podajmo. Sophio Loren že imamo, saj takšnega mnenja je ena naših sodelavk in kaj nam še
Prodajalec papig: »Draga gospa, papigi prodam le skupaj ker govori ena samo francosko druga je pa za tolmača!«
VSAK MESEC ENA
Majda Skrinjarjeva:
Naša največja sreča je naše zdravje
manjka, če so že take zvezde pri hiši — nič drugega kot pričeti s snemanjem.
Govoricam, da bodo prihodnje leto modernizirali cesto Domžale—Duplica, čisto ne verjamem. Če bi se pa kaj takega res zgodilo, predlagam da zaščitijo blato pred našo postajo kot krajevno zanimivost, ker je stanje, kakršno je, res nekaj posebnega in podobnega ni mogoče najti tri dni hoda naokoli.
Glavni vhod v predilnico pa preuredite na selen-sko odpiranje, ker bodo sicer ostala tudi cele dneve v najhujšem mrazu vrata odprta. Foto celica jih bo pa zaprla za vsakim posebej.
Naš Konoplan se imenuje za nekatere »pomočnik«' saj tako je napisal tov. S ter se podpisal oziroma naslovil svoj prispevek pomočnikovemu uredniku. Naj prizadeti ne zameri, vendar bodo rade volje še nadalj6 sprejemali tudi njegove prispevke.
Seveda ga skupaj z uredništvom tudi v tiskarn) svirajo in kar poglejte si eno takšnih arij na 7. stran1 v 11. številki našega glasila. Naslikan je mož z dvern® levima rokama. Samo pri nas mogoče in brez nadalj' njega komentarja.
Če vam bo pa kaj dolg čas, pa tako naredite kot oni v našem paviljonu v Zagrebu jeseni letos, ko s? karte vrgli za pare. Bil je kar lep kupček na mizl’ vse je bilo v redu, samo — bank ni bil moj.
Za konec leta smo se pa dogovorili, da »škis« ostala in bilo je treba pohiteti, ker bi skoro šiht zarr"jl dila z drugimi vred. Ja karte martrajo, včasih cel celo noč.
Za prihodnje leto pa ponovimo sklep sindikalnega občnega zbora iz leta 1957, da bomo veliko pisali Konoplanu. Za tolažbo naj povem, da se ta skleP lahko mirne duše sprejme, ker izvedel se itak ne b > kakor se ni zadnji.
S tem zaključujem svoje izvajanje za vse letOj 11-krat sem vas zabavala in marsikoga zadela, nik°g gar slabonamerno. Za dobro voljo in za lepoto s vedno malo potrpi, to je bilo tudi moje vodilo. Vse spoštovanim bralkam in vsem cenjenim bralcem rnOJ rubrike želim ob vstopu v novo leto
veselo in srečno, zdravo in humorja polno NOVO LETO 1959
Vaša Špele®
in vsako leto 13
Vsem cenjenim bralcem v kolektivu In drugod želi uredništvo Konoplana
srečno
in jadovoljno OJ ono leto 1959
PERSONALNE IZPREMEMBE
PRATIKA
Vstopi:
1.	Mrvar Štefan, telefonist, z dnem 15. XI. 1958. Izstopi:
1.	Obreza Mihaela, tkalka, z dnem 25. X. 1958, izstopila zaradi bolezni;
2.	Lučič Paško, dvor. delavec, z dnem 23. X. 1958, izstopil na lastno željo;
3.	Bolte Frančiška, tkalka, z dnem 6. XI. 1958, upokojena;
4.	Nemec Ana, previjalka, z dnem 10. XI. 1958, izstopila na lastno željo;
5.	Vamberger Kati, navijalka, z dnem 15. XI. 1958, izstopila na lastno željo;
6.	Vilar Leopold, predilec, z dnem 21. XI. 1958, odpuščen.
Poročili so se:
1.	Jemc Malka, iz mokre predilnice, poročena Levec;
2.	Šime Lojzka, iz mokre predilnice, poročena Knez;
3.	Velkavrh Marija, iz tkalnice, poročena Hacin;
4.	Gorta Slavka, iz predilnice, poročena Orehek;
5.	Lovša Tilka, iz motovilnice, poročena L e t n a r ;
6.	Benda Marta, iz tkalnice, poročena Korbar;
7.	Požar Zina, iz motovilnice, poročena L e t n a r ;
8.	Klopčič Vika, iz pripravljalnice, por. Prosenc.
Pravijo da gruden ni ravno vljuden, a čim več ivja obesi na veje,
bolj se spočije delavec truden, bolj brez skrbi se ob letini smeje.
SPORED FILMOV KINA »INDUPLATI«
13.	—14. dec. 1958 »NA OVINKU REKE«, amer. film 17—18. dec. 1958
20.	dec. 1958 »MLIN LJUBEZNI«, franc. barv. film
21.	dec. 1958 »ALEKSA DUNDIC«, jugoslov. film 24. dec. 1958 »H-8«, jugoslovanski film
27—28. dec. 1958 »ZVEZDA INDIJE«, angl. barv. film
Srečno in veselo »NOVO LETO 1959« želi vsem obiskovalcem kina
Uprava
3,— 4. jan. 1959 »LJUBAVNA LEGENDA«, češki barvni film
7.— 8. jan. 1959 »POSLEDNJI LOV«, ameriški barv-cinemascop
10.—11. jan. 1959 »PETORICA IZ BARSKE ULICE«, poljski barvni film
14.	—15. jan. 1959 »DŽUBILI«, ameriški barvni film
Uprava kina Induplatl
St. 12	»KONOPLAN«	Stran 11
		
Vsem članom kolektiva želita novih uspehov in delovnih zmag		
v houun letu 1959		
•	UO in DS INDUPLATI	—
	■ Srečno In zadovoljno ter delovnih zmag polno	
■ —	Novo leto 1959 želi vsem delavcem v induplati UPRAVA	
Srečno in zadovoljno Novo leto
1959
pri nadaljnji izgradnji socializma
čeli vsem članom Z K in delavcem v Induplati
Mnogo osebne sreče in de/ovnih zmag v letu
1959
Vam želi
IO sindikalne podružnice
OO ZK v Induplati

Zdravo in uspešno
leto 1959
želi vsem članom TVD Partizan in celotnemu delovnemu kolektivu
Uprava TVD Pertizan JarSe
l/ Vl^ue*n teiu 1959
želita vsem članom kolektiva veliko zdravja Splošna in zobna ambulanta Induplati
Svojim članom in sodelavcem v Induplati Jarše Seli srečno, zdravo in zadovoljno
Novo leto 1959
Mladinska organizacija Induplati
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1959 ŽELI SVOJIM ČLANOM IN VSEMU KOLEKTIVU
D1TTS podr. Jarše
Vsem abonentom in ostalim članom podjetja Induplati Jarše želi
uspeha polno Novo leto 1959
Kolektiv obratne menze Induplati Jarše
ter se še naprej priporoča z dobro jedačo, predvsem pa z dobro kapljico iz Brd
I
Srečno novo leto 1959
Vam želijo
Ključavničarji
Srečno, zadovoljno in uspeha polno
NOVO LETO 1959
želi vsem članom kolektiva
Uprava kina Induplati
Srečno in zadovoljno Novo leto 1959 želijo
gasilci v Induplati
ZDRAVO IN SREČNO NOVO LETO 1959
želi vsem članom ZB kakor tudi vsem ostalim sodelavcem v kolektivu
Pododbor zveze borcev Jarše
SREČNO ZDRAVO TER ZADOVOLJNO NOVO LETO 1959
ŽELIJO SVOJIM NEKDANJIM SODELAVKAM IN SODELAVCEM
Upokojenci iz Induplati
Srečno novo leto 1959
Vam želijo Vratarji in čuvaji