Občani, ki ne morejo živeti brez alkohola v Napačno usmerjen standard Mesec november je namenjen posebnim prizadevanjem pri preprečevanju in odpravlja-nju alkoholizma. Zato je prav, da se vprašamo, kakšne so razmere pri nas in kaj lahko stori-mo, da bo med nami manj te medicinsko-soci-alne bolezni. Leta 1970 so pri centru z'a socialno delo Ljubljana-Šiška v sodelovanju z zdravstvenimi delavci evidentirali alkoholike-bolnike v naši občini. Našteli so 471 občanov, ki ne morejo živeti brez alkoholnega apoja. Zdaj — po de-setih letih — vemo, da je bilo takrat in je tu-di danes to število mnogo višje. O tem smo se prepričali ob prvih srečanjih z alkoholi-kovo družino. Zvemo, da je nekdo prekomer-no popival in se asocialno obnašal že deset in več let. Zaradi družinskega in poslovnega ugleda so to prikrivali tako doma kot v de-lovnem okolju. Sanacije socialnih razmer in zdravljenja pa nikakor ne velja odlagati. Pri centru za soci-alno delo so v letu 1979 obravnavali 182 .alko-holikov, še več pa njihovih družin. Od teh je v tem času umrlo 12 alkoholikov, ki so bili stari poprečno samo 52 let in sedem mesecev. Vemo pa, da se naša življenjska doba pomika že proti osemdešetejnu letu. 2e mnogo prej kot alkoholiki pa so v raz-valinah njihove družine. Najbolj so seveda prizadeti otroci. Pravimo, da imajo srečni star-ši tudi srečne otroke. Kaj pa, če ni tako in je zraven še alkoholizem? V spisih centra za so-cialno delo beremo: —¦ pred odhodorn na večerno popivanje je oče preveč radovednega šoloobveznega sina »uspaval« z udarci. Otrok nekaj dni ni mogel govoriti; — s pretresom možganov in drugirhi po-škodbami je bila v klinični centef pripeljana mladoletna hčerka, ki je očetu premalo solila kosilo; — pred odhodom na zmenek uspava mati svoja predšolska otroka s sesanjem žgane pi-jače; — foolestno ljubosumen oče je zaklenil družino v stanovanje, rezal ženino garderobo in kričal otrokoma: »Najprej zrežem njelie cu-nje, nato pa še vajino mamo!« — mož izsiljuje ljubezen od svoje v treh izmenah zaposlene žene tudi takole: »Kakor hočeš, če ne, bom pa šel v posteljo k hčerki« (11-letni); — mati je svetovalki-psihologinji pojasni-la, da sta otroka zbegana od zadnjega potre-sa dalje. Dejansko pa ta mati s šolo obvezni-ma otrokoma velikokrat prenočuje izven do-mače hiše-— pri sosedih ali v drvarni'ci,.. .. . in še bi lahko naštevali, saj so krutosti alkoholizma brezmejne in vsakpdnevne. Kaj pa posledice? Nekateri od teh otrok zaradi zavrtosti nikoli ne bodo razvili vseh svojih sposobnosti. Nikoli ne bodo povsem svobodni in samostojni, kakršne želimo v naši samo- . upravni socialistični družbi, ali pa bodo zvesto posnemali svojega očeta alkoholika. Kaj pa družbena samozaščita? Ne, niso vsi občani , ravnodušni do nasilja v sosedovem stanovanju. Nekateri le sežejo po telefonu in pokličejo postajo milice, center za socialno delo, zdravstveni dom . .. šolo. Tako tudi star-ši oziroma trezen roditelj, le da bi ta moral to storiti že dosti prej. Ža začetek obravnave in nudenja ustrezne nematerialne socialne po-moči- so potrebni dokazi in dejstva. KAKOZAJEZITI UNlCUJOCl POHOD ALKOHOLIZMA Obravnavani primeri kažejo, da se naš družbeni standard razvija očitno tudi v na-pačno smer — v alkoholizem. Prizadeti naj-večkrat pričalcujejo, da bo nevzdržne alkohol-ne razmere mogoče sanirati z zakonskimi re-presalijami in podobno. Dejansko pa imamo veliko drugih možnosti za preprečevanje in odpravljanje alkoholizma. Vedno več je neza-poslenih alkoholikov, ki jih vzdržujejo starši, žene ali prijateljice. Ali pa nekateri leto jn več služijo samo za svoj alkoholni opoj. Od neplačane komunalne potrošnje: stanarine, elektrike, plina in podcvbno — številke o dol-govih smo prebrali v časopisih — je odločno preveč denarja bilo porabljenega za uničujoči alkohol. Zadnji čas je že, da postane stanova-nje dobrina, ki je ni mogoče »dobiti« brez lastnih prispevanih sredstev. Stanovalce, ki »zastonj« bivajo v baraikah, ni mogoče čez noč pripraviti, da bodo po preselitvi v »soli-darnostno« stanovanje dajali npr. četrt dril-žinskega dohodka za stanovanje."Na to bi jih morali že prej pripraviti z namenskim varče-vanjem. Neka delovna organizacija v Siški je z najboljšim naraenom »gratis« dodelila sta-novanja najbolj socialno ogroženim delav-cem. Po preselitvi se je pokazalo, da je bil vir ogroženosti pri nekaterih tudi v prekomernera popivanju in nesmotrnem trošenju zaslužka. Vinjenost med delom velja za hujšo krši-tev delovnih dolžnosti. Neka delovna organi-zacija ni disciplinsko obravnavala svojega de-lavca, čeprav so ga ie dvakrat odpeljali na klinično treznitev — z delovnega mesta. Znan je primer, ko je alkoholik prepričal sodelavce, da so mu izglasovali plačan počitek v počit-niškem domu in še nekaj denarja je dobil za povrhu, da bi si odpočil od »histerične« žene. Dejansko pa ta žena ni vedela, kako naj pre-živi nekaj otrok le s polovico moževe pla-če ... Prav zdaj smo v zagonu za gospodarsko stabilizacijo. Res bo lepo, če bo ta stabilizacija. najprej prizadela alkoholno potrošnjo. Nekaj bodic je naštetih v tem prispevku. Veliko bo-mo prispevali s tem, če se bomo kot samo-upravljalci obnašali in odločali tako, kot to želijo trezni, prizadevni delovni ljudje. Zakon-ske represalije pa pustiijio samo za izjemne primere. Uspeh gotovo ne bo izostal. Jože Posavec NOVI PRIZNANJI ZA TEKSTIL TOZD GALANT (mlv) Tretji jesenski beograjski med-narodni sejem usnja in obutve je bil ponovno zelo uspešen za našo šišensko delovno organizacijo Tekstil TOZD Ga-lant, saj je v močni mednarodni konku-renci dobila dve najvišji priznanji. Stro-kovna žirija za blagovno grupo »dopol-nilni asortiman« je podelila za njihovo razstavljeno »usnjeno torbico za kozme-tiko« ZLATO KOSUTO, avtorici, kreator-ki Meti Železnikar pa osebno priznanje — prstan »Zlata košuta«. Združenje kreatorjev in modelarjev obutve, usnje-ne konfekcije in galanterije Jugoslavije UKIM pa je z anketiranjem potrošnikov, obiskovalcev sejma, podelilo ZLATI KI-PEC UKIM za razstavljeno žensko tor-bico. Čestitamo!