Leto LXV
Poštnina plačana v gotovini
tf Ljubljani, v četrtek, dne 13. maja 1937
Stev. 107 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din
SLOVENEC
Ček. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.549 7a inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 59.011. Praga-Dunaj 24.797
Kopitarjevi ui.6/111	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in upraves 29-92, 29-93, 29-94, 29-95. 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga ..Teden v slikali"
Kralj Jurij VI. v kraljevskem ornatu
Včeraj opoldne je bil v starodavni west-minstrski opatiji — nekoč katoliški cerkvi — angleški kralj Jurij kronan za kralja Velike Britanije in posestev onstran morja. Poročila pripovedujejo, da se je drenjalo v Londonu ob cestah, koder se je pomikal veličastni sprevod iz kraljevske palače v opatijo in zopet nazaj v dvor, nad 6 milijonov ljudi, skoraj polovica prebivalstva naše države, ki so vsi hoteli napasti svojo radovednost, a istočasno tudi udariti pečat ljudske privolitve na obrede, s katerimi je princ Albert postal kronani vladar angleškega imperija. Morda ima prav tudi tisti Anglež, ki je zapisal, dn je ljudstvo hotelo predvsem videti in počastiti onega svojega sodržavljana, ki mu je izročilo simbol imperi-jalne skupnosti, ki je v Angliji krona in ne vladarjeva oseba. Kajti vladarji prihajajo in odhajajo v trenju let in v menjavanju političnih okolščin, kronn po ostane in ljudstvo tudi.
V zgodovini angleškega kraljestva, stari skoraj 12 sto let, ni vedno vladala tista eno-dušnost vseh plasti naroda okrog krone, kadar se je oddajala novemu vladarju, kot odmeva danes semkaj od londonskih praznikov. Kako neprijetno se je počutil na prestolu sv. Edvarda na primer kralj Janez Plantagenet, ko so ga pred okroglo 800 leti kronali in ki je med obredi iz cerkve zbežal, ko je skozi okna opatije slišal grmečo nevoljo svojih londonskih podložnikov. Kako neprijetno je bilo pri srcu prvemu hanoverskemu knezu, ki je postal pod imenom Jurija I. angleški kralj, ko je vsak hip pričakoval, da bodo pristaši stranke Stu-nrtov vdrli v cerkev in ga nasilno odstranili. Kronisti pripovedujejo tudi o Juriju IV., predzadnjem iz hanoverske dinastije, kako se je kopal v potu svojega obraza, ko je sedel na prestolu sv. Edvarda in kako so ga morali odnesti v neko stransko kapelo, da si je živce in vest pomiril, zato ker je bil prepričan, da ne bo prišel iz opatije živ v Whitehall, kjer ga je glasno preklinjala londonska množica, saj je ljudstvo sočustvovalo s kraljico, ki pa je kralj ni pustil h kronanju v cerkev. Ko je točno pred sto leti Viljem IV. zatisnil svoje trudne oči in se je angleški narod pripravljal, da krona princeso Viktorijo za kraljico Anglije, se je mnogim modrim državnikom zdelo, da' bo to zadnja kronska slovesnost v opatiji, ki jih je videla že na desetine in so mladi, takrat nekoliko ošabni kraljici na tihem prerokovali, da ne bo imela več naslednika na prestolu sv. Edvarda, tako globoko je padel ugled monarhije in krone med ljudstvom. Jo-seph Chamberlain je takrat odkrito priznal, da
4000 časnikarjev na deta
da nasitijo radovednost sveta
London, 12. maja. AA. Havas: Informacijska služba časnikarskih agencij je tokrat med temi svečanostmi presegla vse, kar se je moglo zamisliti na tem polju. V Londonu je danes nad 4000 domačih in tujih časnikarjev, ki vrše službo »na terenu«.
Mednarodne agencija so tokrat vprizonle med seboj pravo tekmo v iznajdljivosti in v hitrosti dajanja poročil.	, * ,
Za časnikarje je pač najtežje vprašanje, kako se gibati med tolikimi množicami. Policija je sicer vsem razdelila posebne legitimacije, toda kaj pomaga, ko bi pa vsak časnikar potreboval posebnega redarja, ki naj bi ga izvlekel iz gneče, ča je nesrečnež kje obtičal.	.
Lastniki hiš so lahko oddali svoja okna v najem za bajne vsote in nekateri hišni lastniki so ob oknih in balkonih zgradili cele razgledne stolpe, na katerih se že zjutraj kar tare ljudi.
V vvestminskiski katedrali so postavili več telefonskih kabin z razglednimi okni, odkoder bodo telefonirali in speakerji po radiu in telefonu poročali ljudem zunaj vse podrobnosti.
Najbolj originalni so bili pač razni filmski operaterji. Ti vise na nek čuden način nad obalami Temze in nad mostovi Temze, koder bo šel sprevod. Brž ko snamejo približno dolžino filma, ga spuste s posebno pripravo v motorni čoln na Temzi, ki odpelje sneti del filma takoj v podjetje, ki ga tam izdela in razvije.
Kronanje v UVestminstru
v
Sest milijonov ljudi sledi obredom
Manifestacija krščanske demokracije in oblasti božjega izvora
je na evropskem znpndu monarhija postala brezbarvna utvara. Ni še tako daleč za nami tisti znameniti 19. september leta 1870. ko si na Trafalgarskem trgu javno proglasili — sicer res samo za en dan — republiko in s tem napovedali buren konec Viktorijinega vladanja.
Zato pa se danes, ko smo priča svetovnega valovanja, ki ga povzročajo kronske slavnosti v Londonu, priča tudi nepopisnega ljudskega navdušenja, ki je spremljalo kraljevski par v opatijo, da po starodavnih cerkvenih obredih sprejme simbol duhovne avtoritete in neven-ljivih dolžnosti, ki jih ima vladar do svojega ljudstva — zato se danes tembolj in veselo čudimo, da je pritrdilni glas ljudstva tako eno-dušen in tako močnn, ko vemo. da gre za vladarja največje države na svetu, od katere je danes bolj kot kdaj poprej odvisno, če bomo drugi, manjši narodi mogli živeti v miru ali ne. V zadnjih 50 letih se je monarhija v Angliji, ali bolj pravilno rečeno, sijaj angleške krone silno okrepil in osvežil, ker so njeni nositelji znali stopiti iznad pouličnih političnih trenj, kjer jih ljudstvo tudi ne mara videti, ter so v višavah skupnih državnih in ljudskih interesov nepristransko branili ljudske svoboščine, pri tem pa tako živeli, da sijaja krone niso v ničemer omadeževali. Razumeli bomo šele sedaj globino nezadovoljnosti, ki je pred par meseci razgibala zavest angleškega ljudstva, ko je imelo vtis, da ta jamstva več ne obstojajo.
Jurij VI. je bil kralj Anglije takoj po odstopu Edvarda VIII. Po svojih zastopnikih mu
i'e ljudstvo takoj izročilo oblast. Toda šele s ;ronanjem mu je naklonilo tudi svojo ljubezen in spoštovanje. Kralj je bil že po besedilu zakonov o dednem nasledstvu iz let 1701 in 1705, toda šele z maziljenjem je postal »svet in nedotakljiv« in »vladar po milosti božji«, kakor pravi obrednik kronanja. Kako je svoje dni liberalni svetovni nazor, dandanes pa nacionalistični grmel proti vladanju »po milosti božji«! Republike so nam namesto zgodovinsko vzra-ščene in po tisočletjih trajanja etično vzvišene ter religiozno ožarjene državne avtoritete prinesle matematične veličine. Diktature pa so nas osrečile z voditelji, ki so to postali na podlagi »prava pesti« ter so po potrebi nndomestovali celo najvišja sodišča. Toda avtoriteto, ki sega v globine človeške vesti in lahko vodi narod in deželo, pa daje le najvišja Oblast, »per quem reges regnnnt« — po kateri kralji vladajo... Če kje in če kdaj. prihaja ta misel do polnega izraza v Angliji, ki je še vedno najbogatejša in najbolj svobodna država nn svetu, in pri kronanju angleškega kralja, ki jc vse prežeto od misterijev cerkvenega obreda. V starodavni cerkvi polaga nadškof krono sv. Edvarda na glavo kralju, ki mu želi, »naj Te božja roka vodi, da bo prestol trdno stal in z njim dostojanstvo krone in države ter sreča ljudstva«, in »naj Ti Bog utrdi vse kraljevske čednosti za to življenje, da boš vreden zveličanja na
onem«. Po maziljcnju in kronanju pa pristopita oba, kralj in kraljica, k obhajilu, šele ko je od ljudstva potrjeni kralj iz rok cerkve sprejel kraljevsko avtoriteto, ki izhaja od Boga, se kralj vrne med ljudstvo, se mu »pokaže«, kot sc je pokazal nekdaj v starih časih, ko so ga po kronanju in maziljenju dvignili na ščit in ga pokazali ljudstvu. Angleška ljudska monarhija, tako intimno povezana z vezmi verskih resnic, zgodovinskih izročil ljudske rasti ter moralnega zdravja, se svetlo odraža na sodobnem obzorju, iz katerega se sliši grmenje komunističnih in nacionalističnih diktatur.
Našo državo vežejo tako po naši vlndnrski rodbini kakor po srčnih simpatijah in življenjskih interesih globoke zveze z angleškim vladarjem in z angleškim ljudstvom. Ni čudno torej, da vlada za kronske svečanosti v Londonu pri nas takšno zanimanje, kakor da bi se odigravalo dejanje, ki se neposredno tiče tudi naše narodne usode. Teh zvez smo veseli Na nje smo ponosni. Z njimi se čutimo bolj varne. Zato pa angleškemu kralju tudi mi pošiljamo svoje skromne čestitke z željo vred, da bi vedno pravično izvajal oblast, ki od Boga izhaja in ki je namenjena, da z njo ohrani srečo svojega ljudstva, pa ne samo svojega. ampak z njim tudi srečo vseh onih narodov, ki danes v močni, urejeni in krščanski Angliji vidijo edino trdno poroštvo, da bo svetu ohranjen mir po krščansko prosvitljeni demokraciji.
V tvestminslrski opatiji
Začetek svečanosti
glej na strani 6
London, 12. maja. Sprevod vladarske dvojice je zapustil Bučkinhamsko palačo ob 10.13. Na čelu sprevoda jaše poveljnik kraljevega spremstva. Slede mu štirje oficirji telesne straže, nato pa konjeniška baterija z godbo, nakar se vrstita dva eskadrona gardne konjenice. Sprednji oddelek vojske zaključuje baterija konjeniškega topništva. Nato prihaja oficirski 6prevod s škotsko vojaško godbo: indijski ordonančni oficirji Nj. Vel. kralja, kraljevi letalski pribočniki, častni zdravniki teri-torijalne vojske, častni zdravniki redne vojske in častni zdravniki mornarice. Sedaj prihajajo najvišji vojaški dostojanstveniki: maršali, načelniki oddelkov vojnega ministrstva, člani vrhovnega letalskega sveta, člani vrhovnega vojaškega sveta (brez strokovnih članov neoficirjev, ki so mu pri-deljeni), najvišji oficirji mornariškega ministrstva, posebno odposlanstvo kolonijalnih oficirjev, posebno odposlanstvo oficirjev iz angleških domi-njonov, tradicijonalni gardni oddelki, ki opravljajo službo na dvoru, indijski oficirji, prideljeni Nj. Vel. kralju, združena godba gardnih konjeniških polkov, dva eskadrona stalnega osebnega spremstva Nj. Vel. in častni indijski pribočnik vladarja.
V večji razdalji prihaja sam posebni komisar prestolniškega redastva sir Philip Game. Nato sledi kronska kočija s kraljem Jurijem VI. in kraljico Elizabeto. Spremlja jih general sir William Bird-vvood. Za kočijo nosijo zgodovinski kronski prapor. Sledita vojvoda kentski in gloucesterski. Spremlja ju polkovnik Ilarvvood, z lordom Mountbattenom in grofom Athlonom. Vladarjev sprevod zaključuje vojaško spremstvo: pribočnik kralja ,oficirji kraljev konjušnice, odposlanci generalštabnih in višjih oficirjev, člani vojaškega doma kralja v štirih kočijah in eskadron konjeniške telesne straže. Sprevod je prišel v vvestniinstersko opatijo ob 10.48. Od članov tujih vladarskih domov je prispel v vvestniinstersko ojiatijo med prvimi belgijski princ Karel. Nato je prišla belgijska prestolo-naslednica Julijana s princem soprogom Bern-hardom. Za njima sta sledila knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Potem sta prišla norveški in švedski prestolonaslednik.
Pred spomenikom
neznanega junaka
Preden sta kralj in kraljica stopila v vvestmin-streko opatijo, sta se ustavila pred grobom neznanega junaka v VVhitehallu. Pozornost je zbudilo, da si je kralj Jurij VI posebno ogledoval lepi venec iz naravnih cvetlic, natrganih na nekdanjih bojiščih na Flandrskem, ki so ga danes položili v njegovem imenu na grob Neznanega junaka.
Kraljica Elizabeta je bila, ko je stopala v cerkev, vidno ganjena. Prihod vladarskega para v cerkev je pozdravila pesem impozantnega zbora. Na obeh straneh kraljevskega prestola sta stala dva škofa.
London, 12. maja. c. Ves sprevod je prišel pred vvestniinstersko opatijo malo pred enajsto uro. Iz kraljeve kočije je najprej izstopil kralj Jurij VI. in se podal proti zapadnemu vhodu v katedralo. Posebni paži so za njim nosili 4 metre dolgo vlečko. Takoj nato je izstopila kraljica Elizabeta in najprej so dvignili v kočijo njeno vlečko. Pred vhodom v katedralo je najprej pristopil h kralju maršal dvora in glavni organizator vsega kronanja vojvoda nor-forški, nato pa nadškofje in škofi. Sprevod so takoj razvili po stopnišču in ko ja kraljevska dvojica sto-
pila v cerkev se je dvignilo vseh 8000 udeležencev in pozdravilo tako svojega vladarja. Na koru so zapele ogle, nato pa zadonele fanfare iz srebrnih i:.;bent in zapel je pevski zbor 400 pevcev ob spremljavi orkestra.
Pogled po cerkvi Razpored odličnikov
Preko 24 mikrofonov je bilo montiranih, pred katerimi so stali napovedovalci in opisovali vsemu svetu do največjih podrobnosti vsak gib te starodavne svečanosti. Ves kronski akt obsega tisoč podrobnosti, ki prehajajo iz rodu do rodu od enega kronanja na drugo. Mnogo je bilo truda, predno so se uredile vse priprave za to veliko svečanost, predno so se odstranili neki zastareli običaji te svečanosti, običaji, ki jih nihče več ne zahteva na temelju svojih prastarih pravic. Westminsterska opatija je bila nabito polna. Kronski sprevod je vkorakal skozi novo zgradbo in odšel v cerkev skozi zapadna vrata. Vsi visoki dostojanstveniki, ki imajo pravico prisostvovati kronskim svečanostim v mali cerkvi, so bili že na svojih mestih. Obenem s kraljem in kraljico stopajo v cerkev in zavzemajo svoja mesta samo oni, ki imajo dolžnost spremiti še nekronanega kralja do cerkve in biti ob njem ob času ceremonij.
Pri vhodu na desni strani cerkve so veleposlaniki in poslaniki inozemskih držav, dalje posebni pooblaščenci, indijski princi in drugi. Od vhoda v cerkev na levi strani so ministri britanske vlade, premijeri britanskih kolonij, dominijonov in posestev. Tik pred korom na svobodnem prostoru je prestol za kralja in kraljico, na katerega pa še nimata pravico sesti, ker še nista kronana. Mimo prestola ju vodi pot proti prestolu sv. Edvarda, ki je nasproti velikemu glavnemu oltarju.
Z desne strani med kronskim prestolom in glavnim oltarjem sta dva visoka sedeža, določena za kraljico Mary in prestolonaslednico princezinjo Elizabeto. Kakor je za nji nastal poseben položaj po smrti kralja Jurija V., tako zavzemata tudi v cerkvi na teh svečanostih izjemni položaj. Desno pred kraljevim naslonjačem sta dva visoka naslanjača za dve kraljevi hčerki, izza njih pa so mesta lordov, še bolj na desno pa so zbrani člani britanskega parlamenta. Z leve strani kraljevega prestola so soproge lordov ter soproge članov parlamenta.
Na levi strani velikega oltarja, gledajoč od vhoda, je mesto canterburyskega nadškofa, ki je glavni obrednik na kronskih svečanostih. On je listi, ki prične obred kronanja in proglasi kralja za kronanega. Tri polne ure traja ceremonija kronanja, ki je izredno naporna in polna neverjetnih podrobnosti, ki jih je treba skrupulozno pripraviti.
Začetek obredov
Ko je stopil kralj v cerkev, so mu pokazali mesto pred kronskim prestolom. Na ta trenutek je čakal nadškof canterburyski, ki se je takoj dvignil s svojega mesta in šel proti kralju z velikim številom škofov in visokih državnih dostojanstvenikov.
»Predstavljam Vam
Vašega kralja"
Ko se je nadškof približal kralju, je prebral kratko molitev, tradicionalen uvod v same svečanosti. Potem je pozval vrhovnega viteza reda zlate podveze ter je šel z njimi in enim heroldom [x> notranjosti same cerkve. Po vsakih nekaj korakih se obrača na 8000 navzočih odličnikov in jih vprašuje: »Gospodje, predstavljam vam vašega novega kraija. njegovo zelo spošiorano Veličanstvo Jurija VI. Ali mu boste vdani in zvesti?« Z
vseh strani cerkve se čuje glasen »dac. Ko je nadškof canterburyski obšel vso cerkev in mnogokrat ponovil isto vprašanje, se je končno ustavil poleg kralja ter izgovoril naslednje besede, ki so jih z njim ponavljali vsi navzoči v cerkvi: God save o u r K i n g George VI. (Bog obvaruj našega kralja Jurija VI.).
Prisega
Ko je bil ta del ceremonij končan, jo canter-buryski nadškof stopil pred kralja in ga vprašal: »Ali jc Vaše Veličanstvo pripravljeno položiti prisego?« Kralj je potrdil, da je pripravljen. Nadškof mu je postavil novo vprašanje: Ali hočete obljubiti in priseči, da boste upravljali Veliko Britanijo. Irsko, dominijone, protektorato in kolonije po zakonskih stntutih parlamenta, da boste spoštovali zakon in šege našega cesarstva in da boste za nje? Prisegam, je izjavil kralj. Ali lahko obljubite in prisežete, da se boste vedno pustili voditi po zakonu milosti? Prisegam, odgovarja kralj. Nadškof canterburyski postavlja nato celo vrsto novih vprašanj, ki so jamstvo za državljano Velike Britanijo, da bo kralj izvrševal to. kar je obljubil in na kar je prisegel pred ogromnim številom najuglednejših in najvišjih državnih dostojanstvenikov.
Ko je bilo izpraševanje končano in ko je kralj na vse pristal, je položil roko na staro sveto p i s m o ter jasno in glasno ponavljal za nadškofom besede prisege, ki jo je počasi bral. Takoj po prisegi jo kralj pokleknil pred prestolom in poljubil sveto pismo. Šele tedaj jc poslala prisega polnovcljavna, nakar se jc kralj dvignil in zasedel prostor na prostoru pod balda-hinom iz zlatega hrokata, ki so ga držali štirje vitezi zlate podveze.
Maziljenje
Čeprav je bil kralj utrujen od neprestanega gibanja od rane zore, vendar ni iinel niti trenutek časa, da hi se malo odpočil. Po zelo kratki molitvi se je že zopet približni prestolu canter-buryski nadškof zaradi m a z i I j c n j a. Nadškof je poškropil kralja po glavi z oljem z besedami: »Bodi ponižen kakor vsi naši kralji in veliki preroki!« Nato so cerkveni knezi oblekli kralja v zelo tanko tkanino ter mu izro-
SITO

nn
Kraljica Elizabeta
V trden red
tn v novo moc
Velika Britanija se torej po budib preizkušnjah vrača v trden red monarhičnih in političnih tradicij. Vse je zopet v redu in raste v novo moč in odločnost. Angleška moč se vari od spodaj do
najvišjih stopenj v novih oblikah in današnje kronanje je le znak za novo dobo v angleški politiki doma in v svetu. Angleška demokracija nastopa danes novo dobo ob vseh čudnih pojavih v svetovni in domači politiki. Premagana je vsa dekadenca, ki je bila tako sladka ob koncu Viktoriji-nega vladanja. Mimo je tveganost in elegantno diplomatsko ugibanje iz dobe Edvarda Vil, ko se je Anglija spustila v evropske zveze in se spustila v svetovno vojno, ki bi jo lahko edino ona z bolj odločno politiko preprečila. Mimo je tegobno celjenje ran iz dobe Jurija V, ki je bil vsem oče in nikomur zapovednik. Mimo je burna epizoda Edvarda VIII, ki je skoraj pretresla vse osnove angleškega imperija in je Anglija komaj ubežala po-iitiki najlepših in najdrznejših eksperimentov. Nastopa Jurij VI in napovedujejo, da bo to doba vladanja nekega novega »ordre moral — moralnega reda. »Močna Anglija se vrača najprej sama vase. V takih trenotkih je bila Anglija najmočnejša, najbolj tiha in najbolj odločna.
Slovesen prenos
krone, žezla, jabolka in prstana
London, 12. maja. AA. (Havas.) Med ceremonijami pred slavnostnim dejanjem v westminstr-ski opatiji po prihodu sprevoda je bilo posebno slikovito prinašanje znamenj kraljevskega dostojanstva. Krono Edvarda je nosil kanonik west-minstr6ke opatije, 06tala znamenja kraljevskega dostojanstva, žezlo, križ, kraljičino slonokoščeno žezlo itd., so pa nosili nalašč za lo določeni dvorjani. Na kraljevskem žezlu 6e blesti že nekaj desetletij eden izmed največjih demantov na svetu, »Cullinan«, ki eo ga našli leta 1905. v Južni Afriki in podarili pokojnemu kralju Edvardu VIL Poleg tega žezla je med znamenji kraljevskega dostojanstva tudi golobje žezlo, simbol kraljevske milosti in miru. Vse te dragocenosti so hranili prej v \vestminstreki opatiji, zadnje čase jih pa hranijo v londonskem Tovveru in jih nosijo le ob posebnih priložnostih. Krona kralja Edvarda je izdelana po prvotni kroni iz leta 1000. Čeprav je na njej 227 biserov in 2785 demantov, ni najdragocenejša med kraljevskimi odličji; cenijo jo na 110.C00 funtov. Druga, cesarska krona, je mnogo mlajša in mnogo
dragocenejša; to krono so izdelali leta 1838. za kronanje kraljice Viktorije. Ostala znamenja kraljevskega dostojanstva so kraljevski prstan, kraljevski meči in svetilnica.
Med znamenji kraljevskega dostojanstva je edino kraljevski prstan, ki se pa ne podeduje. Ta prstan se vselej izdela za vsakega vladarja posebej. Ljudska vera pravi, da bo vladanje novega kralja tem daljše, čim bolj bo prstan tiščal vladarjev prst. Ta ljudska vera se je posebno izpolnila pri kraljici Viktoriji, ker je, kakor govore, pri kronanju leta 1888. komaj spravila prstan po končanem lfronanju s prsta. Znano je, da je kraljica Viktorija vladala 64 let, od leta 1837. do leta 1901.
Od štirih kraljevskih mečev je eden simbol kraljevske oblasti, drugi simbol kralja kot poglavarja anglikanske cerkve, tretji simbol pravice in četrti milosti. Glede na ta simbol je pri poslednjem meču ost odbita. Pravijo, da izvira ta meč še od Edvarda Pobožnega.
Italija in Nemčija skušata razkrojiti MZ
Moderna dama:
Razlika mika. Kdo se še veže na eno samo? V ČOKOLADNEM KOLU* so tri različne čokolade, to je nekaj za nasl
V čokoladnem kola* »o 3 koti različnih čokolad (mlečna, mlečna s kavinim okusom, mlečna z lešniki), vsaka v posebnem stanijolu. Prijetni in različni okusi zadovolje vsakokratno razpoloženje in priliko. — Zavitki po Din 3'—, 6 —, 12-—.
MIRIM
KRALJICA ČOKOLADE
čili znake njegove moči: zlate ostroge, kraljevski inež, državno jabolko, lezlo in površnik. Šele nato je kralj, držeč v rokah žezlo, sedel na p r e -stolsv. Eduarda.
Kronanje kralja
Westminsterski dekan je prinesel najprej z oltarja krono sv. Eduarda nadškofu. Nadškof je postavil krono počasi in s spoštovanjem na kraljevsko glavo ter govoril: Bog te krona s krono slave in pravičnosti, da s pravo vero in mnogimi dobrimi deli dosežeš večno kraljestvo Onega, katerega kraljestvo večno traja.
Kronanje kraljice
Nadškof je pristopil nato k oltarju, z njim pa je šla kraljica v spremstvu dvornih dani, ki so držale plašč čez njo. Kraljica je pokleknila poleg oltarja, nakar je bila poniaziljena kakor
kralj. Kraljica se je nato dvignila, dobila v desno roko kraljičino žezlo, v levo pa palico iz slonove kosti z golobico. Z žezlom in s palico v rokah ter s krono na glavi je kraljica odšla izpred oltarja ter sedla na prestol poleg kralja. V trenutku, ko je dobila kraljica krono na glavo, so soproge lordov svoje diademe, ki so jih imele doslej v rokah, postavile na glavo. Istočasno dviganje rok in lesketanje dragega kamena ter šum svilenih oblek je napravil na vse navzoče nenavadno globok vtis.
Služba božja
Najbolj simboličen in najbolj tradicionalen akt pa je bila služba božja ob ča6U kronanja z izročitvijo prstana kralju. Ta prstan so za vsakega kralja izdela posebej. Prstan je simboličen znak, daje kralj poročen z narodom in cesarstvom. Po legendi je Edvard Pobožni nosil tak prstan in ga izročil beraču, ki pa je bil v resnici 6veti Ivan apostolski, ki ga je vrnil kralju po dveh duhovnikih, ki sta obiskala sveto zemljo.
Kralju prisegajo
Toda ceremonija še vedno ni bila končana. Že so se približali predstavniki dnhovništva, ki so izročili kralju svoj posebni dar, staro sveto p i s mn. v katerem je vsebovana vsa modrost Boga. Takoj nato je šel canterburyski nadškof z vsemi škofi h kralju ter položil prisego zvestobe. Za njimi so sledili princi, člani plemstva, visoki dvorski funkcionarji, visoki uradniki in drugi. Nadškof canterburvski in princi poljubljajo levo roko kronanega kralja, z desno pa sc nalahko dotikajo njegove krone, ki jo ima na glavi.
Kralj in kraljica
pri obhajilu
Kralj in kraljica sta nato odložila žezlo in krono. Dva škofa sta prinesla kruh in vino kralju iz kapele sv. Edvarda. Kralj je podaril krub in vino nadškofu, ki je vse skupaj položil na oltar. Nato je kralj pokleknil na prag oltarja in sprejel kruh od nadškofa in vino od dekana vestminstrskega. Nato pristopi kraljica in sprejme obhajilo. Kralj in kraljica si zopet nadeneta na glavo kroni in vzameta žezli v svoje roke ter se vračata na prostor, zbor pevcev pa zapoje »Te Deum«. Tu je kraljevski par sprejel poslednji blagoslov.
Nazaj v Buchingham
Nato so so pričele priprave za povratek v buckimghamsko palačo. Kralj si je oblekel površnik iz škrlatnega veloura, snel krono sv. Edvarda in si nadel cesarsko krono. Namesto žezla je vzel v svoje roke jabolko. Ceremonija je končana. Počasi se premika sprevod s kraljem in kraljico iz cerkve. Takoj za kraljem nosijo državni meč. Izhod je bil pri zapadnih vratih na ulico. Kralj Jurij VI. s kraljico je stopil iz \vestminstrske opatije kot nepreklicen kralj pred narodom in Bogom. Heroldi so pred cerkvijo oznanili narodu, da je dobil svojega kronanega kralja. Med množico je zavladalo ogromno veselje in navdušenje in z vseh strani so se slišali vzkliki: »Naj živi kralj!« (God save the King).
Ko se je kralj « kraljico pojavil v ornatu na pragu cerkve, se je dvignilo silno vzklikanje množice, ki je čakala po tribunah in ob ulicah pred katedralo. Počasi so privedli pred vrata kraljevski voz in sprevod se je začel vračati proti buckinghamski palači. Koder se je pojavil kraljevski voz, je množica začela peti državno himno in vse se je odkrilo. Med petjem pa se je razlegalo nepretrgano vzklikanje vladarjema, ki sta neprestano odzdravijala na vse strani. Sprevod je bil tokrat le v toliko spremenjen, da so glavni zastopniki tujih držav in tujih vladarskih hiš odšli iz cerkve za vladarsko dvojico.
Knez-namestnik Pavle
Kmalu za kraljevsko dvojico sta prišla iz katedrale knez namestnik Pavle in kneginja Olga.
Knez namestnik je bil v paradi uniformi generala	■
kraljeve garde, kneginja Olga pa je nosila obleko	;
iz zlatega lameja s hermelinovo vlečko. Na glavi jo	:
imela diadem, okoli vratu pa veliko biserno vrat-	!
nico. S knezom namestnikom je bil njegov adjutant	'
Že navsezgodaj s i je pričelo za kralja Jurija trpljenje, ki ima simbolični pomen. Ves dan kronskih svečanosti nima kralj niti trenutka za sebe. On se mora brez prestanka žrtvovati. To pomeni, da on od trenutka, ko stopa kot kralj na prestol, ne more nič več imeti svojega osebnega življenja, ker mora biti vse njegovo življenje žrtvovano samo čuvanju ustave, pravic in svoboščin svobodnim britanskim državljanom. Komaj se ji zdanilo, se je v njegovi spalnici pojavil vrhovni komornik in ga zbudil ter imel za kralja govor, v katerem je po-vdarjal zgodovinski pomen današnjega dne. V odgovor je kralj vrhovnemu komorniku po stari šegi daroval svojo posteljo in posteljnino. Kralj se s tem dnem odreče vsega v privatnem življenju. Ponoči bo spal že na državni postelji, znak, da je on pravi sluga svojega imperija, da je vse državno in nič njegovega. Ko je komornik opravil svoje delo, je kralj sprejel druge visoke funkcionarje, ki mu pomagajo pri oblačenju. Naslednjega dne po kronskih svečanostih bo vsak izmed teh funkcionarjev dobil dotični kos obleke, ki ga je pomagal kralju obleči.
Obleka, ki jo nosi danes kraljica, se razlikuje od one, ki jo je nosila kraljica Mary, ki je bila kronana pred 26 leti. Razlika je v tem, da so bile
general Hri6tič. v drugem avtu pa sta se vozila minister dvora Antič in dvorna dama gospa Loza-nič. Nato so bili v drugih avtih angleški člani iz suite kneza namestnika Pavla.
Množice pozdravljajo
Kraljevska dvojica se je pripeljala nazaj v dvorec Buckingham ob 16.04. Takoj šla odšla oba na balkon dvora s svojima hčerkama in člani kraljevskega doma. Množica je več minut vzklikala, nato pa zapela državno himno. Kralj in kraljica sta morala še več minut ostati na balkonu in od-zdravljali navdušenju, ki se je zgrinjalo okoli Viktorijinega spomenika pred dvorom. Praznik angleškega imperija se je tako počasi nagibal h koncu.
V sprevodu je iz cerkve spremljal kraljevsko dvojico tudi ministrski predsednik Baldwin z ženo. Vozil se je na čelu sprevoda, ki so ga tvorili ministrski predsednik dominijonov in samoupravnih kolonij. Občinstvo je hitro spoznalo njegovo kočijo in ga povsod spoštljivo pozdravljalo. Stari državnik je moral spremljati današnje dogodke pač s posebnimi občutki. Sledeč velikim državnikom Molbourneu, Disraeliju, Gladstoneu in drugim je pač hudo posegel v tradicije angleške dinastije in vse težave razvozlal tako, kakor to zahteva moč in priljubljenost dinastije v angleški demokraciji.
Pariz, 12. majnika. TG. r,Echo de Pariš« objavlja izviren dopis iz Londona, v katerem navaja iz verodostojnega vira, da sta Italija in N e m č i j a vztrajno na delu, da si usidrata svoj vpliv v srednji Evropi.
Tako je med drugim znano, da jo na pobudo Italije in Nemčije m a d j a r s k i ministrski predsednik napravil j u g o s lo -v a n s k i vladi zelo jasno ponudbo, da je Mad-jarska pripravljena priznati nedotakljivost jugoslovanskih meja, ako Jugosla-vija ž njo sklene pogodbo, v kateri ho na podoben način, kot sc jc to zgodilo v jugoslovansko-itali-janski pogodbi, madjarski narodni manjšini v Jugoslaviji prizna gotove jasno določeno pravice. S tn ponudbo se je Madjarska hotela oei-vidno odreči vsakemu revizionizmu na škodo Jugoslavije, toda z jasnim namenom, da hoče Jugoslavijo ločiti od Češkoslovaške in Romunije, napram katerima bi se revizionizmu ne odrekla. Jugoslovanska vlada jc Madjarski odgovorila, da njena ponudba zaenkrat n e more priti v obzir, ker se je Madjarska s paktom Zveze narodov itak obvezala, da bo spoštovala jugoslovanske državne meje, v kolikor pu tiče madjarskih narodnih manjšin je vsemu svetu znano, da se jim v Jugoslaviji zelo dobro godi in da tudi no gre, da bi Jugoslavija svoje notranje zadeve urejevala v mednarodnih pogoilhah.
Ko je ta italijansko-neinški poskus v Belgradu propadel sta sc obe zaveznici obrnili na Romunijo ter tamkaj poskušali doseči, da bi Romunija sklenila posebej prijateljsko pogodbo z Italijo. S tem bi bila tudi tukaj Češkoslovaška osamljena in takorekoč iztrgana iz Male zveze. Na francoski pritisk so morala pogajanja nehati.
Tretji poskus sc nanaša zopet na Mad-jarsko. Madjarska je baje eni izmed podonavskih držav odkrito rekla, da ne bo še naprej prenašala, da hi ona bila edina dražva na svetu, ki se še pokori predpisom mirovnih pogodb glede oboroževanja in da bo v kratkem objavila svojo voljo, da se oboroži brez ozira na kakšne
obleke, ki jih nosi sedanja kraljica, izdelane od svile, pridobljene in tkane v Angliji. Angleži polagajo na to največji pomen. Tradicionalna obleka angleške kraljice ima 4 m dolgo vlečko karminaste barve, ki tehta 28 kg, sama obleka pa je od velour-ja iste barve. Vlečka in obleka sta obrobljeni s hermelinom in zlatimi čipkami v obliki hrastovega listja. Na koncu obleke in vlečke je širok pas belega hermelina, ki je obrobljen s črnim hermelinom. Vlečke so bogato vezane z zlatim sukancem in nosijo rožo Anglije, vresje Škotske, deteljo Irske in zvezdo Indije. Sredi je kraljičin monogram v zlatu s krono. Naslov dvorskega maršala je deden v družini Norfolk, sedanji vojvoda norfolški pa je katolik. Čudna usoda ga je doletela, da je moral on kot katolik poslušati tradicionalno prisego angleških kraljev, da bodo ostali zvesti protestantski cerkvi in se odrekli vsemu, kar je katoliškega. Povprečno cenijo vrednost dragega kamenja in nakitov, ki je bil uporabljen pri kronskih svečanostih, na milijardo 250 milijonov Din.
Ko se je kralj oblekel, je sedel v sijajno stekleno zgodovinsko kočijo, ki jo je vleklo 8 parov konj proti westminsterski opatiji.
mirovne pogodbe. Madjarska je baje pristavila, da ne mara svojih sosed presenetiti, kot je to storila Avstrija, marveč jih v naprej obvešča o svojih namenih in jih hoče vprašati za njihovo mnenje. Toda sosede Madjarske dobro vedo, da je dejansko že oborožena in da ima vse orožje, ki ga ji prepoveduje trianonska mirovna pogodba. Sosedi Madjarske pravijo, da bi torej sprememba bila samo teoretična. Odgovorili so budimpe-štanski vladi, da so pripravljeni dovoliti Madjarski. da se oboroži, pod pogojeni, da z njimi podpiše splošen pakt o nenapadanju. Toda madjarska vlada je kajpuda takšen pogoj takoj zavrgla. Ravnotako je zavrgla tudi predlog, da podpiše napadalni pakt še le potem, ko bo objavila svojo voljo, da so svobodno oboroži.
Tudi »Tcmps« ima podobna poročila o oboroževanju Madjarske in pristavlja, da je verjetno, da bodo države Malo zveze nastopile sloino, če do tega pride in bodo priložnost izkoristile, da se tudi ono osvobodijo nekaterih obveznosti napram Madjarski, kar ho slednji bolj v škodo, kot v korist.
Hude bitke
Salamama, 12. maja. AA Havas: Uradno poročilo objavljeno snoči ob 20. uri pravi:
Na baskovski fronti se nadaljuje naša sijajna ofenziva med Guernico in Amorebljete. Doslej smo popolnoma zavzeli gorovje Biscardi in zavzeli smo zadnje močne utrjene postojanke. Popolnoma smo uničili sovražni bataljon in povsod smo prizadejali sovražniku hudo škodo. Jetniki potrjujejo polom med vladnimi četami. Potrdili so ludi, da je nad 1000 sovražnikov obležalo mrtvih, 2500 vojakov pa je ranjenih. Popoldne so sovražniki izvršili protinapad, toda brez uspeha. Na bojišču je obležalo 125 mrtvih.
K dogodkom v Senju
Gospič, 12. maja. m. Radi krvavega dogodka, ki se je odigral pri Senju, je policija uvedla najstrožjo preiskavo, da ugotovi prave krivce. Zagrebška policija je v tej zadevi mogla zvedeli naslednje podrobnosti, ki se nanašajo na same dogodke. Med umrlimi in ranjenimi, od katerih je bila večina znanih po svojem protidržavnem delu so tudi: Franjo Jelača rodom Iz Gospiča. ki je bil dosedaj večkrat policijsko kaznovan radi komunistične akcije, Marko Smolič iz Ceslarice, občina Karlovac, ki je bil kaznovan po zakonu o zaščiti države ter je bil pogojno odpuščen kot mladoletnik. Nikola Bevandič. prav tako rodom iz Gospiča. Ta je bil izključen iz vrst bivše hrvatske seljačke stranke ker se je ugotovilo, da je komunist. Pozneje je bil jiogojno zopet sprejet v stranko. Nadalje Tomo Nikšič, prav tako iz Gospiča, bil je obsojen na eno leto zapora od državnega sodišča za zaščilo države, in Branko Milin-kovič, ki je bil kakor smo že poročali vmešan v dogodke, ki so se odigrali v Gospiču 3. maja lanskega leta in je bilo iakrat umorjenih prav tako 6 oseb. Doznavu se. da je sorodnik znanega Juce Rukavina, ki je bil obsojen na smrt. Policija je s svojo dosedanjo preiskavo ugotovila, da so bili to glavni krivci spopada.
Dunajska vremenska napoved: Močno oblačno, ponekod dež z nevihtami, padec temperature brez nevarnosti slane.
Zagrebška vremenska napoved: Naraščanje oblačnosti.
Hitler v Benetkah?
Dunaj, 12. maja. c. Dunaj je imel danes to srečo, da je lahko za en dan mučil 6vet z redko senzacijo Gre za Hitlerjev obisk v Benetkah Mus-soliniju ali pa Mussolinijev obisk Hitlerju v Berch-tesgadenu.
Danes zjutraj je železniško ravnateljstvo v Inn6brucku prejelo obvestilo, da pride v soboto dopoldne ob 9.15 v Innsbruck nemški posebni vlak sestavljen iz petib salonskih voz. Ta posebni vlak bo takoj odšel v Benetke, kamor bi prišel ob 14 dne 15. maja.
»Innsbrucker Zeitung« je prva objavila to vest in pravi, da je možno, da se ta dan Hitler pelje skozi Avstrijo v Benetke k Mussoliniju. Ni pa izključeno, da se s tem vlakom pelje v Benetke general Goring. V Benetkah bi vstopil v vlak Mussolini, ki bi se takoj vrnil z Gdringom na obisk v Berchtesgaden, kjer je sedaj Hitler.
Okoli poldne se je že izvedelo iz Berlina, da je resnična vest o nemškem posebnem vlaku, vendar so baje dunajske domneve o potnikih v vlaku brez podlage.
Za dejstvo 6amo bi bilo jjomembno le to, da je avstrijska vlada pustila ravnateljstvu v Inns-brucku, da lahko objavi vest o naročilu nemškega posebnega vlaka. Naročilo je bilo gertovo dano v zaupni obliki. Avstrijska vlada je torej hote spustila to vest v svet. Hotela je najbrž ugotoviti, kako daleč sega intriga, ki se spleta med Italijo in Nemčijo najprej proti komu...
Najbrž je malo verjetno, da bo kdo še kdaj iz Berlina potoval s posebnimi vlaki skozi Avstrijo na zaupne sestanke v Italijo. To je najbrž pouk te dogodivščine.
Drobne vesti
Strahoviti snežni viharji divjajo ▼ Sibiriji. Bur&n, kakor se imenuje tak vihar, je podrl veliko hU, pri čemer je veliko oseb bilo ubitih in ranjenih. Temperatura je padla na 30 in .40 stopinj pod ničlo. V mnogih krajih je železniika zveza pretrgana. Volkovi v velikih krdelih napadajo vasi, oziroma živino. V Primorju pa, kakor poročajo iz Vladivostoka, trpi ljudstvo od velikih povodenj. Škode je v Primorju več ko za 50 milijonov rubljer. Tudi v Georgiji divja burin in ruii vasi.
Italijansko - jugoslovanski odnoiaji se bodo kmalu uredili od stalne komisije, ki bo imela seje v Opatiji. Sedaj je bil imenovan njen predsednik, in sicer dr. Pilja, načelnik v zunanjem ministrstvu.
Italijanska živinorejska zveza je sklenila, da kupi veliko število telet simentalske pasme v Jugoslaviji. Razdelili jih bodo v goratih krajih Pie-monta, kjer se je v zadnjih letih število goveje živine iz raznih vzrokov zelo zmanjšalo.
Propadanje kmetskega stanu v Franciji je čedalje bolj rapidno. Na občnem zboru Kmečke zveze v Parizu so ugotovili, da «e je od leta 1900 dalje zmanjšalo število kmečkih družin za en milijon 700.000, ki jih je požrlo mesto.
pri Bilbau
Na madridski fronti je sovražnik začel zbirati svoje sile. Po hudem topovskem ognju so sovražni oddelki prešli v napad. Pred pehoto je prodiralo 12 tankov. Sovražnik je petkrat napadel brez uspeha. Njegove izgube so velike. Lahko se reče, da je sovražnik izgubil nad 3000 mrtvih.
Na bojišču pri Cordobi je bil odbit napad sovražnika, ki je pustil na bojišču 75 mrtvih. Šest sovražnih letal je poletelo v smeri proti Cadixu. Metali so bombe na samostan Sacro Monte v Granadi. Bomba je ubila triletno dete. Poškodovan je tudi spomenik Nacion.
Osebne vesti
Za pogodbeno poštarico v Markovcih je postavljena Marija Vesenjak, poštna odpravnica v Središču.
Belgrad. 12. maja. AA. Za kontrolorja sedme skupine splošnega oddelka ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani je postavljen Lovrenc Poljak, doslej kontrolor kurilnice v Ljubljani.
Belgrajske vesti
Belgrad, 12. maja. m. Rezultati današnjih tenis tekem so naslednji: Šmid (Romunija) je premagal Radovanoviča z 6:1, 6:1, 6:0 — 1 za Romunijo Punčec proti Karaluli (Romunija) 4:6, 6:3, 6:3, 6:2 — je enako 1 za Jugoslavijo. Celoten rezultat je 1:1.
Belgrad, 12. maja. m. Ob drugi obletnici smrti poljskega maršala Pilsudskega je bil danes v cerkvi Kristusa Kralja v Krunski ulici slovesen requiem-
Belgrad. 12. maja. A A. Od 17. do 22. t. m. l>o v Parizu zasedala mednarodna interparlamen-tarna konferenca za trgovino. Našo delegacijo bo vodil predsednik senata dr. Zelimir Mažuranič.
Belgrad, 12. maja m. V petek 14. t. m. bo v Banjaltiki konferenca vseh ravnateljev vseh higi-jenskih zavodov v državi.
Belgrad, 12. maja m. Nocoj bo v Belgradu prva nočna nogometna tekma v letošnjem letu in sicer prijateljska tekma med BSK-otn in znanim madžarskim klubom UJPEŠt.
Belgrad. 12. maja. m. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici je postavljen v V. skupino tukajšnji svetnik v strojnem oddelku ing. Sancin. dosedanji višji tajnik pri dri. železnicah v Petrov gradu.
Kako so kralja in kraljico zbudili in oblekli
Delo banovine za zaščito otrok
Ljubljana, 12. maja 1937.
V	dečjih dnevih, ki jih 6eda| prireja Unija za zaščito otiok v Ljubljani, je prav. če si ogledamo raz6ežno delo banske uprave za zaščito otrok. Banovina je dolžna skrbeti za zanemarjeno in v slabih socialnih razmerah živečo mladino, vendar si le malo-kdo predstavlja, kako veliko je to njeno delo in kako velike gmotne žrtve zahtevajo napori banovine, da našemu najmlajšemu rodu pomaga na noge povsod tam, kjer je to najbolj potrebno. Oguljena krilatica o bodočnosti in mladini še vedno velja, in gotje narodu, ki zanemarja svoje mladinsko skrbstvo.
Svojo težko nalogo opravlja banovina pri zaščiti otrok in mladinskem skrbstvu v dveh smereh. Na eni strani je dana možnost za zaščito dece v banovinskih dečjih domovih, kjer pomagajo banovini na tem polju tudi številne karitativne organizacije. Na drugi strani pa banska uprava zlasti podpira družinsko vzgojo otrok in sirot na deželi.
V	takih primerih jemljejo kmečke družine otroke na svoj dom in jih odgajajo z svojimi otroki. Poleg tega pa srbi banovina tudi za zdravstveno zaščito mladine na ta način, da omogoča oddajanje slabotni otrok v rejo družinam v zdravih gorskih krajih; za časa šolskih počitnic pa jih pošilja v počitniške kolonije v gorskem zraku ali pa v dečja okrevališča ob morju.
V	dečjih domovih
Banovina oskrbuje dva dečja zavoda in sicer Dečji dom v Ljubljani in Dečji dom v Mariboru.
V	ljubljanskem zavodu je prostora za 30 otrok iz predšolske dobe, v mariborskem pa je prostora za 120 oskrbovancev. Med temi je do 70 šoloobveznih dečkov, ostalih 50 pa so otroci, večinoma deklice, v starosti od 2 do 14 leta. Oba doma sta po svoji


Dečji dom v Ljubljani.
notranji ureditvi, opremi in vodstvu popolnoma primerna in odgavarjata vzgojnim in higijenskim zahtevam sodobnosti. Vendar je naloga obeh zavodov v glavnem le ta, da služita kot matična zavoda za sprejemanje otrok, ki se na to oddajajo rejnikom na deželi. Mariborski zavod sicer oskrbuje otroke tudi do 14. leta in jih v tem primeru oddaja
i vb učen je raznih obrti, odnosno jim preskrbi delo. Poleg oskrbovanja in vzgoje svojih lastnih gojencev svojega ozemlja, nakazujeta prispevke in vodita ^nadzorstvo nad rejniki in rejenci. V ob-iflSčftf^fflMjanskega dečjega doma opravlja te nadzorstvene posle glede na izredno veliko število otrok tudi banska uprava po svojih organih. Dečji dom v Mariboru služi poleg tega tudi kot prehodni zavod za otroke, ki se vračajo iz tujine v domovino. Iz zavoda se nato taki otroci oddajajo v oskrbo pristojnim občinam ali pa svojcem. V letu 1936 sta oba zavoda sprejela 163 otrok in jih oddala v rejo 119, 15 otrok pa je bilo sprejetih iz tujine ter izročenih svojcem.
V zasebnih zavodih
Dočim ima mariborski dečji dom več oddelkov, v katerih 60 ločeno nastanjeni dečki in deklice, kakor tudi vzgajališče za moralno ogroženo mladino, ljubljanski dečji dom teh oddelkov nima, ker ima prostora le za otroke iz — predšolske dobe. Radi tega se oddajajo v ljubljanskem območju dekleta v oskrbo zasebnih zavodov in sicer v Lichtcntur-nov zavod v Ljubljani, v zavod šolskih sester v Repnjah pri Vodicah, v mladinsko zavetišče na Viču, v otroški dom v Domžalah in sirotišnico Vincencijeve družbe v Kranju. Prav tako se oddajajo šoloobvezni dečki iz področja ljubljanskega dečjega doma v oskrbo v Marijanišče in v zavod šolskih sester v Št. Vidu nad Ljubljano. Na ta način je bilo v lanskem letu oskrbovanih s podporo banske uprave v vseh teh zasebnih zavodih 59 šoloobveznih dečkov in deklic, pri čemer oskrbnina v teh zavodih na osebo ni presegla oskrbnine v banovinskih dečjih domovih. Za vzgojno zane-
•Timotej:
Fiores M ar lani
13. Matija Jeriha
4. marca 1906.
To je bil Marijin romar.
Iz pisem, ki jih je pisal svojemu prijatelju, povzamemo, da je mnogokam in mnogokdaj potoval po svetu. Bil je na Marijinih božjih potih v Italiji, Švici, Nemčiji. Franciji. Klečal je ob milosti polni podobi Marije Snežnice v Rimu. poklonil se je nebeški Zaščitnici v Altottingenu, videl je našo ljubo Gospo od Zmage v Parizu in v Einsiedlu je večkrat opravil duhovne vaje.
Akoprav je mnogo potoval po svetu in obiskal veliko lepih in slovečih cerkva, 6e je v svojih hvaležnih spominih vendarle najraje mudil v 6tolni župniji ljubljanski, kjer je bil rojen, in v stolnici, kjer je prejel vse svete zakramente in v kateri je 1851 na praznik sv. Jožefa opravil prvo daritev sv. maše. Za obnovitev ljubljanske stolnice je malo pred smrtjo poslal precejšnjo vsoto.
Dve Marijini podobi v stolnici: Naše ljube Gospe in Marije Pomočnice sta ga večkrat privabile pred svoj oltar. Z otroškim veseljem je 1870 iz Loke prihitel v Ljubljano, ko je slišal, da so v stolnici nad stranski oltar ob zakristiji postavili novo Marijino podobo.
>Ako hočeš tudi po 6mrti peti slavo Marijino na zemlji«, je svetoval svojemu prijatelju in sodelavcu v pastirski službi, »potem poskrbi, da pridobiš Cerkvi novega duhovnika.« Jerihov prijatelj se je ravnal po tem opominu in je sedem dijakov vzgojil in pridobil za duhovniški stan.
Duhovniki nam prehitro mro, drug za drugim. In kdo pride za njimi? V takih tesnih okoliščinah bi moral Elija vedno najti Elizeja.
marjene in moralno ogrožene in šoloobvezne dečke pa vzdržuje banska uprava še vzgajališče na Selu pri Ljubljani.
Na kmetih
Olavna skrb banovine je v tem, da se kolikor mogoče veliko število siromašne mladine iz kmečkih družin ohrani kmetijskemu stanu in domači grudi. To je mogoče doseči zlasti z oddajanjem otrok v rejo na deželi. Deloma sprejemajo družine otroke v rejo proti plačilu večje ali manjše oskrbnine, deloma pa brezplačno. Za vzgojo otroka nastopa v teh primerih važno dejstvo, da živi otrok na kmetih v moralno zdravi, patriarhalični in verni družini, ki zelo hitro in kar najboljše vpliva na otroško dušo. Za bodočnost rejenca je tudi važno, da dobi zgodaj priliko pomagati pri delu in se tako navadi dela, ki mu v prosti naravi krepi zdravje. Taka mladost je za otroka lepa priprava za težave v kasnejšem življenju; otrok postane trdnejši in odpornejši za življnsko borbo, hkrati pa si krepi samozavest. Duhovna in 6tvarna korist, ki jo ima rejenec od svojega bivanja na kmetih, pa ni edina. Včasih ima ubožen, a pošten rejnik od rejenca tudi gmotno korist. Marsikdaj mu služi oskrbnina, ki jo prejema za otroka, kot nujna pomoč pri nabavljanju življenskih jx>trebščin, ki jih mora kupovati, za katere pa 6icer morda ne bi imel denarja. O lepem sožitju rejencev z družinami, v katerih žive, dokazujejo zlasti številni primeri, ko obdrži rejnik doraščaiočega otroka po končani šoloobveznosti v svoji družini. Včasih ostane tak rejenec kot plačana nomoč pri gospodarstvu ali gospodinjstvu, včasih pa se celo adoptira.
Gmotne žrtve banovine
Sroške za preskrbo otrok v dečjih domovih, kakor tudi v zasebnih karitativnih zavodih in pri rejnikih na deželi nosi približno tričetrt banska
uprava, četrt pa odpade na pristojne občine, oziroma svojce. Mesečni oskrbni prispevek banske uprave za otroke, ki 60 v reji na deželi, znaša od 100 do 200 Din. Lansko leto je bilo v območju mariborskega dečjega doma v reji 46 otrok, v ljubljanski okolici pa 190 Za V6eh teh 236 otrok je žrtvovala banovina v enem samem letu nad 300.000 Din, pri čemer je poleg mesečnih osrbnin nakazovala rejnikom po potrebi tudi oblačilne predmete ali celo šolske potrebščine za otroke. Vkljub težkim gospodarskim razmeram pa se Še vedno najdejo dobrotniki, ki sprejmejo sirote in zapuščene siromašne otroke brezplačno v oskrbo. Takih primerov je bilo lani 41 in V6e priznanje in javna zahvala gre usmiljenim družinam, ki so to storile. Prepričani smo, da je prav v tej smeri mogoče storiti za ohranitev naše mladine še mnogo več. Usmiljene družine morejo z neprevelikimi žrtvami lepo podpreti stremljenje banske uprave, pri čemer jim bo vedno ostala zavest, da so pomagale reševati usmiljenja in pomoči potrebno zapuščeno mladino. Neupravičen je strah, ki ga imajo morda mnoge družine pred tujim otrokom. Vsak otrok 6e vživi v družino tako, da je prav gotovo v veselje rejnikom in zato je neupravičena bojazen, ki mnoge odvrača od tega, da bi pomagali lajšati nesrečo nedolžnih otrok, ki jo sami niso niti najmanj zakrivili. Prispevajmo za to vsi, ki smo jx> svojih razmerah za-to poklicani, da tako rešimo del naše mladine od propasti.
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Joselovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. res. 8. br. ItUUttl.
Sin umorit očeta in mater
Maribor, 12. maja.
Iz Muretincev na Ptujskem polju poročajo o groznem zločinu, ki je pretresel snoči ves ptujski okraj. V Muretincih živi družina posestnika Franca Žnidariča, pri kateri sta na prevžitku njegov oče Franc Žnidarič, star 66 let in mati Marija. Tako je pri nas žalibog malokje soglasje, kjer so pri hiši prevžitkarji. S skrbjo sta gledala oče in mati, kako propada lepo imetje, ki sta ga s toliko muko spravila skupaj ter ga v najlepšem stanju izročila sinu. Na žalost pa sin ni hodil po poti svojih staršev in ker je bil znan kot nasilen in grozovit človek, ki se nikogar ne boji, ga nista opominjala. Pred leti je bil obtožen zaradi umora svojega sorodnika, bil pa je oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Končno je pa vendar starima dvema pošlo potrpljenje zaradi nezakonskega sina, ki ga je Žnidarič dobil. Da bi se izognil plačevanju in vzdrževanju nezakonskega otroka, je dal mladi Žnidarič prepisati posestvo na ime svoje žene. Za trdno kmečko hišo, kakor je bila Žnidaričeva poprej, dokler so še stari gospodarili, je bila to velika sramota, ko se je raz-vedelo za sinovo nezakonsko očetovstvo, še večja sramota pa mu je bila bojazljivost, s katero se je skušal izmakniti posledicam svoje lahkomišljeno-sti. Oče je zahteval od sina. da popravi sramoto ter vzame nezakonskega otroka v hišo in oskrbo. Iz tega so se izcimili hudi prepiri, ki so dobili svoj odmev pri sodišču. Včeraj se je stari Žnidarič mudil v tej zadevi pri svojem odvetniku. — Zvečer se je vrnil domov, kjer pa ga je čakal njegov sin in prepir se je zopet pričel.
Da bi 6e prepir končal, sta se stara dva okrog 7 zvečer umaknila v 6vojo kamro. Sin pa, v katerem je vse vrelo, je vdrl za njima in se prepiral dalje ter končno dejansko navalil na očeta. Začel ga je pretepati, nakar sta se stara dva v 6trahu za varnost in življenje umaknila iz hiše ter hotela zbežati k sosedom. Sin jima je ves razkačen 6ledil in med potom zgrabil v veži za sekiro, ki je ležala na poti. Ko je dohitel očeta nekaj korakov proč od praga, ga je udaril z vso močjo po glavi. Presekal mu je lobanjo in 6tarček se je sesedel brez besed in obležal. V smrtnem strahu je mati zbežala pred divjim sinom in se hotela rešili skozi vrt, ki pa je bil na njeno nesrečo zaklenjen. Medtem ko se je trudila, da bi vrata odprla, jo je že zadela smrtonosna sekira sinova. Zgrudila 6e j« pod udarcem in obležala mrtva. Bliskovito se je raznesla vest po Muretincih o strašnem dejanju, ki 6e je odigralo pri Znidaričevih. V teku nekaj minut se je zbrala v6a vas na dvorišču, kjer 6ta ležala oba starčka z razbitima glavama Medtem p je nečloveški morilec zbežal iz vasi, boječ se razjarjene množice ter hitel na orožniško postajo v Gorišnico, kjer se je prijavil. Ljudje, ki so prihiteli k Znidariču, so opazili, da starček ni mrtev, da mu še bije srce. Naglo so poklicali reševalni avto iz Ptuja, toda preden je pomoč prišla, je starečk umrl. Obe trupli so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Marjeti, kjer je bila danes sodna obdukcija, ki je ugotovila dejanski 6tan. Morilec je sedaj v zaporih v ptujskem sodišču, od koder ga bodo prepeljali v mariborske preiskovalne zapore.
Iz Julijske krajine:
Žrtve vojnega streliva
Gorica, 10. maja.
Kmalu bo dvajset let. odkar je na Goriškem prenehala vojna vihra, žrtve pa še vedno zahteva. Grmade vojnega streliva in drugega železja, ki 60 ostale po soških bojiščih v zakopih, jarkih, kaver-nah in sploh v podzemlju, zapeljujejo zlasti mladino. Zaslužek, ki ga vrže težko izkopani vojni materija!, omamlja; nihče ne misli na nevarnost, nihče 6e ne ozira na oblastvene predpise: lire vabijo in zvabijo marsikoga v smrt ali pa v življensko nesrečo — v pohabljenost. Skoro nedoumno je, kako so ljudje hladni, kako jih ne presune in ne prestraši nobena, še tako grozna nesreča. Vsa povojna leta 6e mesec za mesecem, teden za tednom, včasih dan za dnem čuje o žrtvah, ki jih zahteva pobiranje in iskanje voinega streliva, kljub temu ljudje ne odnehajo. Nasprotno, vrste iskalcev vojnega »zlata« se množe in grozne nezgode tudi. Zadnji teden je v goriški okolici zopet zahteval tri mlada življenja.
V	Lokah pri Krombergu je 16-Ietni Volk Albin prinesel od nekod staro avstrijsko granato na domače dvorišče, kjer jo je hotel odpreti. Starejši brat, ki je poznal granato in vedel, kako zahrbten je njen ustroj, ga je svaril; ko pa je brat odšel, se je Albin zopet lotil usodnega dela: s kladivom je skušal odpreti vžigalnik. Nenadoma šibek pok in Albin je ležal ves razmesarjen mrtev na domačem dvorišču. Kos vžigalnika se mu je zaril v oprsje in izstopil na hrbtu, drugi kos mu je odprl lobanjo in razbil obe očesi. Nesrečnež je bil mrtev, samo: »mama« je še v grozi zaklical. 56-letni Volk Jožef je v tistem času pri nekem hlevu na dvorišču nekaj delal. Ni stal daleč od sina, a ni videl kaj ta dela. ker mu je obračal hrbet. Deli razpočenega vžigalnika so ga zadeli v noge in mu odnesli vso meso z meč. Prihiteli so sosedje in našli Albina mrtvega, očeta pa vsega zmešanega in okrvavljenega v bližini hišnih vrat. do kadrih je bil oče pritekel. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je šele po dveh dneh prišel »oliko k sebi, da je vprašal, kako je z Albinom — bil je že pokopan. Ker je zgubil mnogo krvi, ie njepovo stanie obupno. Albin je bil zelo priden fant. ki je skrbno pomagal pri domačiji. Tisti predpoldne se je bil vrnil že iz Gorice, kamor je nesel mleko, in se je šele potem lotil smrtnega dela.
V	Mirnu pri Gorici je pa drugi dan strelivo zahtevalo dve mladi žrtvi. 18-letni Lado Lestan s Peči in 16-Ietni Mili Živec iz Japnišč sta na pobočju Krasa iskala vojni materijal. V Škarjah nad Vrtočami, nekoliko vzhodno od Mirenskepa gradu, sta našla granato, katero sta hotela odpreti. Kako sta delala, ve samo nebo. Gotovo je, da je granata nepričakovano eksplodirala in ju dobesedno raznesla. Njune smrtne ostanke so v kosih prenesli v dolino in jih pokopali na mirenskem pokopališču.
Vojno strelivo nam ne jemlje samo mnogo življenj, nam ne pušča 6amo številnih pohabljencev, amjjak ustvarja še drugo hudo zlo: kvari, zastruplja mladino. Z iskanjem in pobiranjem vojnega železja in streliva se v prvi vrsti pečajo dečki in fantje. Ker je povpraševanje po tem blagu v zadnjem času zelo živo — v Gorici in okolici 6e je v zadnjih mesecih par novih tvrdk začelo baviti s tem poslom —, gre hitro in dobro v denar. Dečki in fantiči zaslužijo na ta način lepe zneske. Res, naše družine so siromašne, potrebe so večinoma povsod velike, zato ni čuda, če 6tarši dopuste, da se njihovi otroci bavijo z nevarnim delom. Neredko se zgodi, da zbira in išče podzemeljske zaklade vsa družina z očetom na čelu vred. Vse to je sicer bridko, toda razumljivo in deloma opravičljivo Zlo. ki se vedno bolj širi, tiči drugod. Negodni fantiči pridejo s prodajanjem tega streliva do denarja. Mislite 6i: pobiči. ki so komaj odrasli šolskim klopem, ki bi se morali učiti kake obrti ali bi morali pomagati pri domačem delu, postanejo »samostojni delavci« z večjimi zneski lir v žepu. Kjer ni očetova ali materina moč dovolj krepka, se začne gorje. Mlečnozobi prično zahajati v gostilne, kadijo, preklinjajo, govore nedostojno in 6urovo ter se vdajajo najrazličnejšim pokvarjenostim. Ce jih starši ali drugi odrasli ljudje spravljajo domov, če jim pošten gostilničar noče dajati pijače, ker so že vinjeni, si nabavijo vina v steklenicah in hajd v hrib, kjer jim ni nihče za petami in kjer nihče ne vidi. Tako hite v mo-
(D a,
na pasta
Obloge proste s zobe s penečo 8 Odol pasto I Odol & zobna pasta od- || strani oblogo z 3| Vaših zob i
ična pasta za zobe
ralno in telesno propast. Ko bo nehala cveteti »mu-nicija«, ne bodo za nobeno pošteno delo. Ker ne bodo nič znali, bodo imeli izprijene zahteve in bodo s svojimi pajdaši dobri za vse nerodnosti; uboge družine in uboge vasi. kjer se bodo razbohotili taki malopridneži. Nujno potrebno je, da starši, ter cerkvena in svetna oblast skupno poskrbe, da se mladina očuva nevarnosti.
Nemško priznanje
Ugledna nemška katoliška revija »Stinimen der Zeitc piše v poglavju »Katoliški obzornike (Katholische Kulturschau) o Mednarodni katoliški propagandi s sedežem v Ljubljani, takole: Med gibanji, ki se pojavljajo proti brezboštvu, se zadnji čas odlikuje po svoji gorečnosti najbolj iz Jugoslavije izhajajoči »Regnum Christic. To je navdušen bojni poziv mednarodnega odbora za katoliško propagando, ki se vodi iz Ljubljane. Gibanje, ki hoče pridobiti požrtvovalne katoličane vsega sveta za duhovni boj za Kristusa. Da gibanje prihaja od čisto preprostega slovenskega duhovnika, ki je pod prejšnjo jugoslovansko vlado za svojo vero trpel v ječi, to po skušnjah cerkvene zgodovine govori bolj za kakor zoper uspeh. Že ima navdušen odziv iz številnih dežela. In na kongresu, ki bo koncem junija t. 1. v Poznanju pod protektoratom poznanjskega, dunajskega in pariškega kardinala, se imajo najti potrebam sedanjega časa primerni ukrepi za praktično delo v tem smislu. Sicer skromen izkaz darov večjezičnega ljubljanskega lista »Regnum Christi« priča, da je voditelj te križarske vojske pri duhovnikih in lajikih od vzhoda do zahoda Evrope našel zaupanjo.
Esperantska ura
v ljubljanskem radiu
Zadnja esperantska oddaja z dne 15. aprila t. 1., ki jo je pripravil in izvedel Klub esperanti-stov v Ljubljani pod naslovom »Ljubljana, srce Slovenije«, je dokazala kako so take oddaje v radiu potrebne in koristne tako za razvoj tujskega prometa kakor tudi za medsebojno sjx>zna-vanje narodov sploh.
Na to zadnjo oddajo je prejela uprava radio-oddajne postaje v Ljubljani nič manj kot 40 espe-rantskih dopisov z nad 200 jKKlpisi iz tu- in inozemstva. Dopisniki-esperantisti iz Avstrije, Nemčije, Italije, Belgije, Češkoslovaške, Švice, Anglije, Irske, Egipta itd. se zahvaljujejo za lep in zanimiv večer, prosijo za nadaljnje oddaje v espe-rantskem jeziku, bi radi še kaj slišali o naših krajih, ljudeh in običajih, bi radi še slišali naše narodne pesmi itd.
Zato je Klub esperantistov zopet pripravil za četrtek, 13. t. m., esperantsko uro pod naslovom »Slovenska letovišča in zdravilišča«. Oddaja, ki se prične ob 22 in konča ob 23 bo obsegala sledeče zanimive točke: 1. Slovenska letovišča in zdravilišča. Predavanje. 2. Bled, biser Slovenije. Dialog. 3. Romantični Bohinj. Predavanje. 4. Izlet v Rogaško Slatino. Trialog.
Ves spored predvajajo člani kluba esperantistov v Ljubljani.
Pošta v Dravljah
. Ni je še. — Tudi ne vemo, kdaj bo. Vemo samo to, da je za nas nujno potrebna in jo zato moramo dobiti. — Mi vsi — prebivalci Dravelj in drugih z nami vred k mestni občini ljubljanski priključenih naselij z našimi posestvi vred smo sedaj sestaven del Velike Ljubljane. Pošto imamo pa še vedno v podeželski občini Št. Vidu. — Ali ni to nenaravno in proti zdravemu razumu? — Ali ni že nekoliko smešen sam naslov na pismu: Ljubljana—Dravlje, pošta: Št. Vid pri Ljubljani. Skoro bi bilo tako, kakor če bi dejal Ljubljana pri Št. Vidu. — Davno že je bila po krajevni organizaciji JRZ iz Dravelj vložena prošnja, da bi dobili samostojno pošto. Izvršile so se intervencije po in pri raznih tako zvanih »merodajnih«, a zdi se, da brezuspešno. — Ali res ni mogoče, da bi se dalo dobiti pri več nego deset- ali enajst-milijardnem proračunu tistih borih par desettisočev za kake tri osebe, ki bi zadostovale za naš poštni urad? — Saj je prošenj za službe pri pošti menda samo iz Slovenije kakega pol tisoča.
Ljubljana se zadnje čase širi prav v smeri proti Dravlja m. Kako pa tudi ne? Saj imamo tu zdravo lego in zdrav zrak, polno sonca, bodisi od vzhoda ali juga, od polhograjskih dolomitov ali »od straže hrvaSke«, kakor je pel naš sosed prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik.
Končno pa: kako pridemo mi, ki naj oddajamo svojo pošto v Št. Vidu, ali oni, ki nam pišejo na ta naslov, da moramo ali morajo plačevati višje pristojbine za frankiranje, nego veljajo za krajevni okoliš (za pisma 1 din 50 p namesto 1 din). — Bežigrajski okraj ima svojo poŠto žo zagotovljeno. Dajte jo tudi nam! Saj jo bomo plačevali sami a poštnimi pristojbinami.
Tragična smrt v transmisiji
V opekarni na Pragerskem je jermenje raztrgalo mladega delavca
Maribor, 12. maja.
Danes zjutraj okrog 9. so bili mariborski reševalci telefonično klicani na Pragersko, ker se je v tamošnji Steinklauberjevi opekarni ponesrečil neki delavec. Jedva pa je bil avto pripravljen na odhod, je po preteku 3 minut prispelo poročilo, da reševalcem ni potrebno več priti, ker je ponesrečeni že podlegel poškodbam O tragični nesreči smo dobili naslednje poročilo:
V Steinklauberjevi opekarni na Pragerskem je bil zaposlen 33-letni delavec Franc Puklič iz Vrh-loge pri Pragerskem, oženjen in oče dveh nedolet-nih otrok. Bi! je zvest in priden delavec, priljubljen pri svojih tovariših in cenjen pri delodajalcu, Pu-Idiča je danes okrog 9. dopoldne zadela nesreča. Ko ie še! mimo velikega stroja, mu je zdrsnilo, da '
je padel, pri tem pa je omahnil na transmisijo in se nekako instinktivno prijel za jermene stroja, ki je bil v pogonu. Transmisija ga je v hipu zagrabila ter ga treščila med kolesje, ki je nesrečnika strahovito razmesarilo. Odtrgalo mu je levo roko pri rami, izpahnilo desno nogo ter mu vse telo pre-mečkalo. Dobil je tudi hude notranje poškodbe. Ko so ga tovariši izvlekli iz stroja, je bil že nezavesten. Zdravnik je bil sicer takoj na mestu nesreče ter se je trudil, da bi ohranil nesrečneža pri življenju, vendar je bilo vse zaman. Zaradi notranjih poškodb in izgube krvi je Puklič v nekaj minutah izdihnil.
— Pri zaprtju, motnfah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jose! gr»nčice«.
Drobne novice
Koledar
Četrtek, 13 maja: Servacij, škof; Robert, Belarmin.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl gosp. Josip Kraljic, zvaničnik drž. železnice. Pokopali ga bodo danes ob 2. popoldne. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje I
P':o]ti. zaprtju so Leopilule blago in zanesljive učinkujoče odvajalno sredstvo iz samih rastlinskih sestavin, ki je popolnoma neškodljivo tudi pr trajni uporabi. Leopilule sc se izvrstno izkazale cele v kroničnih slučajih. Dobiva se v vseh lekarnah. 0qia*
reg. S. br. 31.430 dne 24. XII. 1935
Osebne vesli
= Iz vojaške službe. Ostavka na državno službo je bila sprejeta pehotnemu podporočniku Dušanu Vrhovcu in lekarniškemu poročniku Benjaminu Orielu. — Odlikovani so z redom belega orla petega razr. Zvonimir Megler, pogodbeni uradnik v štabu zrakoplovstva vojske; z redom jugoslovanske krone četrtega razr. Alfred King, odvetnik, in dr. Stane Rape. šef letenja; z redom jugoslovanske krone petega razr. topniški major Franjo Korda: t redom sv. Savo drugega razr. Tadija Sonderma-jer, podpredsednik Aerokluba; z redom sv. Save tretjega razr. Rado Hribar, industrijalec; z redom sv. Save četrtega razr. kapelan korvete Julio Sak6 in dr. Anton Kuhelj, inženjer; z redom sv. Save petega razr. Franjo Valner, učitelj, Martin Osvald, privatni uradnik, Ivan Mrak, šef zrakoplovnega centra, Franjo Pivka, uradnik mestnega poglavarstva, Stanko Raznožnik. privatni uradnik, Boris Cijan, inženjer. in Kristina Gorišek, poštno-tele-grafska uradnica; z zlato kolajno za vestno vršenje službe orožniški narednik vodnik II. razr. Franc Urleb; s srebrno kolajno za vestno vršenje službe zrakoplovni naredniki Alojz Slražišar, Josip Horvat, Matija Miheuc in Herbert Kranjc, in s kolajno za vojaške vrline poročnik fregate Milan Luger.
Vsakemu ni mogoče iti o kopališče,
vendar
more usak žrtvovati Din 100 — (20—25 velikih steklenic) ler mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito
RA DENSKO z rdečimi srci!
—	Občinske volitve za novo občino Kranj bodo v nedeljo, dne 20. junija t. 1.
—	Na Kofcah bo na oba binkoštna praznika sv. maša. Ob domu je kopno in vse v cvetju, pod grebeni Košute, zlasti na Velikem vrhu, pa še izredno dobra smuka.
—	Stavka usnjarskih delavcev v Konjicah. Pri podjetju Josip Lavrih v Konjicah je včeraj izbruhnila stavka. V tem podjetju dela okoli 200 delavcev. med katerimi je okoli 120 včlanjenih v Zvezi združenih delavcev. Podjetnik je te dni odpustil 38 delavcev, ter jih 17 takoj izplačal. Mezdne raz mere v podjetju 60 slabe, odpust teli delavcev pa je še bolj ogorčil ostalo delavstvo, ki je takoj pričelo s stavko. Tovarno pa je zasedlo 40 neorganiziranih delavcev, kalerim podjetnik pošilja hrano v tovarno. Organizirani delavci, ki so stopili v stavko pa so postavili pred tovarno močne straže. Ne iste nobenega iz tovarne in nobenega v tovarne. Ko so vozniki pripeljali premog za tovarno, so se 6tavkujoči delavci vlegli pred vozove tako, da so preprečili dovoz premoga. Po Konjicah vlada silno razburjenje radi te stavke. Drugi delavci, zaposleni pri družbi Alfa, so nameravali tudi stopiti v mezdno gibanje, toda družba je bila uvidevna ter je sama povišala mezde delavstvu. V torek in sredo 60 bile obravnave v 6mislu uredbe o poravnanju v mezdnih sporih. Vsakokrat pa je bil rezultat negativen, ker je podjetnik nepopustljiv in noče priznati organizacije.
VELIKA IZBIRA VOLNE, SVILE .., OGLEJTE SI IZLOZBEI
—	III. Jugoslov. protituberkulozni kongres.
Letošnji protituberkulozni kongres 6e bo vršil 23. in 24. maja v kopališču v Arandielovcu. Kopališka uprava bo nudila udeležnikom kongresa največjo ugodnost ter bo deloma dovolila tudi brezplačno prehrano in stanovanje. Najbrž bo dovoljena tudi četrtinska vožnja jx> železnici. Želeti bi bilo, da se tudi članstvo krajevnih protituberkuloznih lig v dravski banovini v čim večjem številu udeleži tega kongresa.
—	Odbor Mednarodno zveze akademsko izobraženih žen ima letos sestanek v Parizu od 15. do 19. junija Istočasno 6e vrši kongres za srednješolski pouk, posebno za žive jezike ter zgodovino. Na udeležbo vabljene vse članice. Na francoskih železnicah je 50% popusta. Prijave do 15. maja na naslov: ga. Zamboni, Belgrad, Dobračina 39. — Holandska ZAI2 ponuja pomoč 150 florinon (nekako 4500 Din) za poletni tečaj, ali od 5. do 30. julija ali od 2. do 27. avgusta, ki se vrši na Akademiji za mednarodno pravo v Haagu. Prijavijo 6e lahko kandidatke s pravno fakulteto. Poleg prijave je treba poslati kratek curriculum vitae in povedati, zakaj žele obiskati Holandsko. Prijave poslati do 20. maja na zgornji naslov.
—	Izlet planincev v Grčijo priredi Slovensko planinsko društvo v Ljubljani v času od 30. junija do 13. julija. Planinci se bodo pod vodstvom in v družbi grških planincev povzpeli na vrhove Olimpa in Parnasa, si ogledali Delfe in Atene ter se lz Pireja vrnili z udobnim parnikom Jadranske paro-plovne družbe v Split ter odtod z brzovlakom nazaj domov. SPD je potom grškega planinskega društvo preskrbelo planincem razne ugodnosti. Iako da bodo 6troški sorazmerno nizki. Ker le odhod določen že na 30. junija ob 9. predpoldne, se
morajo vsi interesentje prijaviti do 31. maja v pisarni SPD v Ljubljani. Aleksandrova ceata 4.
—	Na binkoštno soboto, t. j. dne 15. t. m., denarni zavodi v dravski banovini ne poslujejo. — Društvo bančnih zavodov za dravsko banovino.
—	Usoden strel. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela 17-letnega Ferdinanda Korena z Jesenic, ki ga j« njegov znanec ustrelil s pištolo v glavo in ga smrtno nevarno ranil Koren je bil nezavesten ter zato ni mogel izpovedati ali ga je njegov znanec obstrelil nalašč ali pa se je pištola sprožila po nesreči. Korenovo stanje je smrtno nevarno.
—	Nesreča v tovarni. V tovarni motvoza na Grosupljem se je včeraj pri delu ponesrečila 23-letna delavka Marija Brlanova iz bližnje vasi Luče. Stroj jo je zagrabil za levo roko ter jo ji je močno poškodoval. Brlanova je morala v ljubljansko bolnišnico.
Vaša koža ne bo razdražena, če uporabljate pri solnčenju Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	V Postojnsko jamo v nedeljo, dne 23. maja.
Velezanimiv izlet v Postojnsko jamo z ogledom te edinstvene jame. Vozi se istočasno r. motorno podzemsko železnico Radi obsežnih priprav prijavite se takoj pri prireditelju: Združenje žel. uradnikov v Ljubljani, Kolodvorska 43, vsak dan od 17.—18. ure ah v trgovini Tičar, Ljubljana, Šelenburgova, Goreč, TyrSeva cesta. Izrabite to priliko prvega društvenega izleta, katerega se udeleži lahko vsakdo. Radi velikega zanimanja se naročite tudi na rezervirano kosilo. Vse prijavljencc obveščamo, da se lahko na kosilo še naknadno naroče. Prijave se sprejemajo do 15. t. m.
'SOSOSOSOSOSOSOSOSOSOSOSOOOiSOSO©*
Oglase 30
binkoštno izdajo
„Slovenca"
sprejema naš oglasni oddelek v Ljubljani, Mariboru in Celju do sobote opoldne, vendar bo pa mogoče željam cenj. inserentov v polni meri ustreči le tedaj, ako nam oddajo svoja cenjena naročila za nedeljsko veliko izdajo že v četrtek ali petek.
—	Vreme. Evropa. Visok pritisk s pretežno vedrim vremenom nad jugovzhodno in vzhodno Evropo. Jugoslavija: Poblačilo se je v dravski, savski in vrbaski banovini in na Primorju. Delno oblačno je v ostalih krajih države Toplota se je zvišala skoraj po vsej državi. Minimalna toplota je v Ljubljani: 5 stopinj, maksimalna v Belgradu 23 stopinj. Napoved za danes: Oblačnost se bo povečala nad severno polovico države. Tu in tam bo dež in nevihte. Toplota se bo znižala v severnih in zahodnih krajih. V ostalih delih države pa se bo toplota zvišala.
—	Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno
svežost.
—	Možje morajo hiti močni! žene hočejo močne može. Delodajalci hočejo močne roke. Študij hoče močne glave. Šport hoče močno srce in pljuča. — Težki časi? Slabotni prvi pade. — Na tisoče zahvalnih priznanj za mladostno moč po Biomalzu. Poizkusna doza Din 12.50 v lekarnah.
Gledališče
Ljubljana
Četrtek, 13. maja.
Drama. Četrtek, 13. maja: Rivala. Red Četrtek. — Petek, 14. maja: Peter in Aleksej. Red A. Sobota, 15 maja: Rivala. Red B.
Opera: četrtek, 13. maja: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Red C. Znižane cene. —- Petek, 14. maja: Zaprto. — Sobota, 15. maja: Car Kalojan. Premiera. Premierski abonma.
Predavanja
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi v okviru tečaja o tbc. XLVII. znanstveni sestanek v petek, dne 14. maja ob 18. v predavalnici internega oddelka splošne državne bolnišnice v Ljubljani s predavanji ge. dr. Petrovič-Valetinčič o novejših izsledkih o tbc. bacilih in ge. dr. Kristan-Lunaček o tuberkulozi v šolski dobi. — Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci!
Bsperantsko društvo »Zelena zvezda« vabi svoje člane, da se udeleže predavanja angleškega somišljenika Yellanda, ki bo danes zvečer ob 8. v prostorih esnerantskega kluba Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7-1. — Tajništvo.
Sestanki
Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Drevi ob 20. vaja vsega mešanega zbora. — Odbor.
Naše dijaštvo
Binkoštna duhovna obnova za akademičarke in akademično izobražene žene bo v petek 14. t. m. ob 6. zvečer v kapeli uršulinskega zavoda. V soboto ob pol 7. zjutraj sv. maša in sv. obhajilo.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Ure za birmo Doxa. Ornega, Eterna
Schaffhausen, po zelo nizkih cenah
OJCIffmannJ
Ljubliana, Mestni trg 8.
1 Obletnice smrti maršala Pllsudskega se je
spomnilo tudi tukajšnje Društvo prijateljev poljskega naroda. Božje službe, ki jo je daroval v trnovski cerkvi g. župnik Finžgar, sta se udeležila poljski konzul g. dr. Štele in predsednik društva g dr. Mole z odborniki in prijatelji Poljske. — Dr. Mole je imel v radiu spominski govor.
Preko 10.000 zdravniških priznani I
Zeleznato
KINA-VINO
ZA OKREPITEV SLABOTNIH, SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV.
Izvrsten okus — Dobiva ae v vseh lekarnah po naslednjih cenah : litrska steklenica Din 77'-,
pollitrska Din 48'-, četrtlitrska Din 32'». Kcr. S. br. w id -J4, n. isss.
1 Maša zadušnica za blagopokojnega ravnatelja Mateja Hubada bo jutri v petek, dne 14. t. tn. ob 7. zjutraj v ljubljanski stolnici pri velikem oltarju.
1 Nova cesta v Tivoliju. V Tivoliju grade novo sprehajalno cesto, ki bo podaljšek Lattermano-vega drevoreda proti jugozahodu do ceste v Rožno dolino. Nova cesta bo namenjena samo pešcem. Široka bo 12 m ter bo šla čez sedanje igrišče kluba »Atene«. Ateni je namreč dosedanji njeni športni prostor odpovedan, ker ga je imela le njen športni prostor odpovedan, ker ga je imela le zemljišče za svoje športne namene. Novo sprehajalno cesto gradi mestna vrtnarija v lastni režiji in z brezposelnimi delavci, ki so pri tej cesti našli potrebno zaposlitev. Šele s to cesto bo odprt ljubljanskemu občinstvu velik del tivolskega parka, namreč trikot med tivolskim ribnikom, med glavnim drevoredom in pa med železniško progo. V tem trikotu je zasajenih že nekaj mladih kostanjevih drevoredov, ki pa niso bili v polni meri na razpolago občinstvu, ker je bil dohod in izhod od njih zelo neroden. Sele ko zgrade novo cesto vzdolž proge, bo ves prostor občinstvu lahko dostopen. Pripraven pa bo tudi za ljudi, ki hodijo recimo iz Šiške v Rožno dolino ali obratno, ker bo pomenjal za nje lepo bližnjico. Nova cesta bo seveda primerno okrašena z različnim zelenjem in cvetjem. Za tivolski park pomenja nova cesta lepo pridobitev.
1 V novo preurejeni restavraciji Llojd vsak četrtek in petek sveže morske ribe.
I Kmetska katastrofa na Barju. Neugodna mrzla in deževna pomlad je letos povzročila barjanskim kmetom pravo katastrofo. Po navadi barjanski kmetje sejejo in sade običajno že meseca marca, takoj ko se Ljubljanica in drugi njeni pritoki odtečejo. Letos pa so barjanski kmetje v zamudi za najmanj 8 do 9 tednov ter sploh niso mogli še nič sejati ali saditi. V torek je bila na Barju posebna komisija, ki jo ie poslala tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice ter je preiskala vodne razmere na Barju. Na travniku ob Peruzzijevi poti ie ta komisija ugotovila, da že v globini 30 cm stoji talna močvirna voda. V Bevkah ie voda sicer zalila nekaj travnikov, vendar prave povodnji ni. Barjani pa dobro vedo, da je zanje boljša nagla povodenj, ki se hitro odteče, da jim pa onemogoča vsako poljsko delo stalen dasi skromen dež, ki povzroča stalno podtalno vodo na njihovih travnikih in njivah. Kmetje ne mrejo niti voziti gnoja na njive. Ker ie Barje polno vode, se kljub poznemu času v pomladi ne more nadaljevati regulacija Ljubljanice. Ljubljanica je sedaj v zadnjem Stadiju končne ureditve, toda začudo je prav zadnji štadij najbolj dolgotrajen zaradi izredno deževnega leta. Približno 16.000 ha zemlje na barju je tako prepojeno z vodo, da se podjetje Dukič nikakor ne more odločiti, da bi zaprlo zatvornico na Spici, ker potem bi se voda iz Barja še bolj počasi odtekala. Podjetju Dukič je terenska sekcija podaljšala termin do kdaj mora dokončati regulacijo Ljubljanice, namreč do 15. septembra.
Trajen spomin na birmo
ie dobro
nalivno pero
IV. BONAC
Ljubljana, Šelenburgova 5
1 Bufet »Rio« toči izvrstno zagrebško pivo, črno in belo. Vrček Din 4.50.
I Stanje Jesenovca se boljša. Znani športnik Jesenovec, ki se je ponesrečil pri motociklistični nesreči v nedeljo v Poljanski dolini, je že prišel k 6ebi in zdravniki upajo, da bo kljub nevarni poškodbi na glavi okreval. Enako se je tudi močno zboljšalo stanje mlade 161etne deklice Erženove iz Poljanske doline.
Ceiie
c 0 sedanji občinski upravi dobivamo polno priznanj iz občinstva, ki se zahvaljuje, da se sedaj vendar do skrajne možnosti skrbi za škropljenje cest in ne tako, kakor se je v prejšnjih letih JNS-arskega gospodarstva godilo, da se je ljudstvo, prihajajoč iz dežele v mesto, dušilo po prašnih cestah. Gospodom je bilo malo mar, da se odjioniore, kadar je treba in so se šele navadno proti koncu junija, ko so prihajali tujci, nekoliko spomnili tudi na neznosen prah, a v ni-kakšni primeri s sedaj, ko občinska uprava res po vsej moči skrbi za pobijanje največje vročinske nadloge, praliu.
c Pevsko društvo »Oljka« prične z rednimi vajami v torek, 18. maja ob 20. Od tega dne bodo redne vaje ob torkih in petkih v društvenem prostoru v Obrtnem domu, Gledališka ulica. Vodstvo zbora je prevzel g. Ciril Pregelj. K pevskemu društvu »Oljka« lahko pristopi vsakdo, ki ima veselje do petja.
c Zapiranje in odpiranje trgovskih lokalov. Gremij trgovcev v Celju je prosil kr. bansko upravo v Ljubljani, naj bi se red odpiranja in zapiranja trgovin v Celju nič ne izpreminjal in naj bi ostal v poletnem in zimskem času enak. Ker je po odloku dravske banske uprave sedaj red povsod enak, se je lotila celjskih trgovcev, predvsem pa trgovskih nameščencev, precejšnja ner-voza, češ zakaj ne ostane le pri 9 urnem dnevnem delu. Želeti bi bilo, da bi se to vprašanje rešilo kakor želijo celjski trgovci in nameščenci.
c Kopališča ob Savinji se bodo letos odprla že s 15. majem.
c Godbeno društvo železničarjev v Celju priredi na binkoštni ponedeljek celodnevni izlet na Goro Oljko. Odhod z jutranjim vlakom do Šmart-nega ob Paki. Za razvedrilo bodo poskrbeli godbeniki, za ostalo pa vsak sam. Vabijeni vsi prijatelji narave.
c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »Tarzan zmagovalec«.
c Odletel je mal ptiček (Tlgerfinck), rdeče perje in kljunček. Najditelj se naproSa, da ga odda proti nagradi v naši upravi.
Mariborsko olcdaUltc
Četrtek, IS. msjs ob 28: Dolarska princ««. R*.j B. PMck, 14. inaja: Zaprto.
Maribor
ra Sv. birma ▼ stolnici. Na binkoštno nedeljo ob 8. bo po slovesnem vhodu prevzviSenega g. kne-zoSkofa najprej cerkveni govor, nato pa slovesna pontifikalna sv. maSa. Po končani pontifikalni sv. maši se začne okrog pol 10. birmovanje otrok i* treh mariborskih župnij. Birmanci z botri naj se v ta namen postavijo pred birmovanjem v vrsto ob klopeh presbitenja, potem pa dalje ob stenah pres-biterija, obeh kapel in stranskih ladij, in sicer dečki na listni ali moški strani, deklice pa na evan-geljski ali ženski strani. Po sredi cerkve med klopmi se ne bo birmovalo. Ko bo prva vrsta birmana, se bo dalo znamenja z velikim zvonom. Vsi, ki so dotlej že bili birmani, se zberejo zopet v cerkvi, da se opravijo zanje sklepne molitve in prejmejo birmski sv. blagoslov, nakar šele lahko odidejo domov. Okoli 11. se začne birmovanje znovega. Ob koncu se bo dalo zopet znamenje z velikim zvonom za sklepne molitve in birmski blagoslov. — Na binkoštni ponedeljek se vrši birmovanje birmancev, ki pridejo v Maribor od drugod. Ob pol 10. bo ta dan najprej slovesno sv. opravilo, po končani sv. maši se pa začne okrog pol 11. birmovanje po gori navedenem redu.
m V cerkvici ev. Barbare na Kal vari ji bo na binkoštni ponedeljek zjutraj ob 7. sv. maša, popoldne ob 15. blagoslov in darovanje za Kalvarijo, v torek ob 6 pa zopet sv. maša.
m Naie cenjene inserente opozarjamo na ugodnost inseriranja v binkoštni številki »Slovenca«, ki bo izšla v zelo veliki nakladi ter jih prosimo, da nam inserate dostavijo že v petek dopoldne.
m Birmanci pozorl Najcenejši nakup za birmo pri LIA, Maribor, Aleksandrova cesta 19.
m MeSiček — Šahovski prvak Maribora. V torek se je končal šahovski turnir za prvenstvo Maribora. V zadnjih partijah je premagal Stupan Al-baneža Babič Lobkova, dr. Krulc Knehtla in Ku-kovec Lukeža. Končno stanje je sedaj sledeče: Šahovski prvak Maribora je Mešiček, ki je odnesel s turnirja 7 in pol točk, drugi je Stupan s 7 točkami, slede pa Kukovec 6 in pol, dr. Krulc 6, Babič 5, Loblcov 4 in pol, Lukež 3, Knehtl 2 in pol, aever m Albaneže pa imata po 1 in pol točke.
m Kovinarji in slaščičarji. Obe združenji sta imeli te dni svoji letni skupščini v Mariboru. Zborovanje kovinarjev, ki ga je vodil predsednik Ku-merc, je bilo precej burno ter se je sukala zelo dolgotrajna in ostra debata glede podaljšanja učne dobe. Sklenili so končno, da se poenoti učna doba za vse vajence kovinarske stroke na 4 leta. — Slaščičarji so zborovali pri Orlu pod vodstvom predsednika Ilicha Njihovo združenje obsega vso bivšo mariborsko oblast, pa je bila udeležba na občnem zboru kljub redkosti tega poklica Številna. Tudi slaščičarji so v posebni spomenici opozorili bansko upravo na neugodne posledice, ki bi jih imela za vajence uredba o minimalni odškodnini.
m Odlikovana pionirja letalskega športa, Z redom sv Save V. stopnje sta bila odlik«^: Mariborčana ing. Boris Cijan in Franjo Pivka. Oba sta priznana pionirja letalskega športa in brezmotor-nega letalstva v Mariboru ter jima k odlikpvaniu iskreno čestitamo.
m Umrl ;e ▼ Židovski ulici 2 Sčetarski'mojsVSr g Viljem Gothe, star 52 let. Naj počiva v miru.
m Ure, zlatnino la birmance po najnižjih cenah dobite pri R. Bizjak, Gosposka 16.
m SSK Maraton. Drevi ob pol 20. na Livadi sestanek udeležencev izleta in sodelujočih pri nastopu na binkoStni ponedeljek v Središču ob Dravi.
Griža se je pojavila v občini Recenjak na Pohorju. Ena obolela oseba je že umrla, dve pa sta bili prepeljani v mariborsko bolnišnico. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se razširjenje nevarne bolezni prepreči.
m Vlomilci na delu. V noči na sredo je nekdo s ponarejenim ključem vdrl v buffet Katarine Kren na Pobrežju ter odnesel več prekajenega mesa, klobas, cigaret, žganja in dva plaSča, v skupni vrednosti 1700 Din. Orožniki so osumili vloma dve osebi, ki pa sta neznanokam izginili.
m Za izletnike bo ob nedeljah in praznikih v frančiškanski cerkvi služba božja, in sicer ob četrt na 5, in ob pol 5. zjutraj, tako da lahko dospejo potem na jutranje vlake.
m Stjepan Ivelja gostuje. Bivši priljubljeni tenor mariborskega gledališča in sedaj priznani član zagrebške opere g. Stjepan Ivelja bo gostoval v kratkem v opereti »Dežela smehljaja«.
m Tlakovanje Kralfa Petra trga se sedai Se ne bo izvršilo. Novo nasuto cestišče se mora Se poprej vsesli in utrditi, tako da se bo trg tlakoval Sele meseca julija.
Vransko
Čudna kolesarska nezgoda 6e je pripetila preteklo nedeljo dopoldne blizu Košeninove gostilne. Na cesti je ležal pes, kateremu se je hoiel neki dirkač izogniti. Toda pes se ga je ustrašil in mu skočil ravno jx>d kolo. Dirkač ga je povozil in pri tem padel s kolesom. Takoi za njim je vozil drugi m se zaletel v prednjega in »udi padel. Privozila sta še dva druga kolesarja in drug za drugim padla na isti kup, tako da so bili v par sekundah na enem kupu štiri kolesa in štirje kolesarji. K sreči se nobenemu ni nič hudega zgodilo, samo malo so se nekateri opraskali.
Jugoslovanska knjigarna v l)ubl|anl
Nove knjige: Dr. Jaklič, Svetla pot. 48 Din; Breme-Tominec, Od življenja strta, 26 Din, vez. 40 Din; dr. Dragaš, Otrok v šolski dobi, 36 Din, vez. 44 Din; dr. Rupel, Valvasorjevo berilo I. del, 110 Din; Dickens-Zupančič, David Cepperfield II. del, 80 Din; Mladi oder II. zvezek: Ob kresu, 10 Din; dr. Pire Bojan in Ivo, Zdravje Slovenije I. knjiga, 20 Din; Mdderndorfer, Koroške narodne pripovedke I. zvezek, 12 Din, vez. 20 Din; Mau-rois-Kalan, Obdobje ljubezni, roman, 80 Din; Mann-Levstik, Syniphonie pathetique, roman o Čajkovskem, 75 Din; Hergesheimer-Jarc, Tam-pico, roman, 75 Din; Javh-Kern, Spomini ob 30 letnici prihoda v Ameriko, 40 Din; Uredba • določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb itd., 2 Din; Nachtigal, Starocerkveno-slevanske študije, 30 Din; Puškin-Zupančič, Pravljica o Carju Saltanu. vez. 38 Din; Papeževa okrei-niea proti komnnizmn, 1 Din: Revolucija v Španiji, 1 Din; Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov o gospodarski in socialni stiski naših dni, 2 Din; Očitki in odgovori, 1 Din; M. Elizabeta, Srčni rabini, vez. 30 Din: Luskar, Obredni priročnik. 40 Din, vez. 52 Din; Šesta lapnved. 1 Din. - Vse te knjige dobite r Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Pomladni velesejem
Spomladanski velesejem podaja zlasti sliko industrijske in obrtniške proizvodnje. Razstavni predmeti so razdeljeni v naslednjih skupinah ali uvrščeni v okvir špecijalnih razstav:
I.	Strojna in Kovinska industrija, fina mehanika. Pa5 impozantna bo razstava naše težke industrije, ki vsako leto zadivlja obiskovalce. V težki industriji bo prednjačila zlasti ona iz Gorenjske in Štajerske. V oddelku za strojno industrijo bodo prikazani vsakovrstni stroji za industrijo in obrt, razni mlinski stroji, mesarski 6troji, stroji, potrebni v domačem gospodarstvu in gospodinjstvu, kakor šivalni stroji itd. Interesenti bodo našli tudi razne vrste hladilnih naprav. Temu oddelku je priključena razstava poljedelskih strojev in orodja. Kljub temu, da smo v zgodnjem poletju, bo treba misliti že na jesen pri ogledu velike izbire peči in štedilnikov.
II.	Radio in elektrotehnika, razsvetljava. Ta oddelek bo prikazal vse pomembnejše in poznane znamke radioaparatov na domačem trgu. V elektrotehniki pa bodo prednjačili zlasti električni stroji in potrebščine.
III.	Razstava avtomobilov, motornih koles in koles. Še nikdar ni bila ta razstava na ljubljanskem velesejmu tako pregledna in popolna, kakor bo letos. Na prostoru, ki obsega preko 1400 ms, bodo razstavljeni tovorni in osebni avtomobili ter avtobusi, motorna kolesa in kolesa vseh vrst velikosti in cen. Interesentom pač ne bo težka izbira med 38 znamkami avtomobilov, 9 znamkami motornih koles in 8 znamkami koles.
VI. Razstava pohištva in stanovanjske opreme ima že svoj renome. Na razstavnem prostoru od preko 1500 m* obsega bo razstavljeno pohištvo in stanovanjska oprema ter tapetniški izdelki. Naši obrtniki in industrijalci v tej stroki so v zvezi z domačimi arhitekti vložili mnogo truda, da bo razstava čim boljša. Tej razstavi so priključeni se razni isdelki is lesa, pletarstvo, ščetarstvo, lesene
igrače in pa znameniti kolarski izdelki, ki bodo vsebovali pač vse vrste vozov od kočije preko giga, zapravljivčka, brega, koleslja do ročnega vozička, cize in vozička za ndekarice.
V.	Usnje, torbarsivo. galanterija, tekstil, konfekcija. klobufarsivo in preproge,. Ta oudelek bo prilično obsežen in bo prikazal zlasti našo tekstilno in usnjarsko industrijo. Zanimiva bo velikn razstava rauiib p. sprog ročne ja strojne izdelave, med njimi tudi tvfanci, ;«ioČanf m perzijci.
VI.	Oddelek a. papir, lepenko in pisarniške potrebiein« je vedno zanimiv in privlačen.
VIL Keinitna industrija.
V11L ^.o»ifBr«tvo.
IX.	GWbila. Razstavljeni bodo glasovirji, pianini, harmoniji in vsi mogoči drugi glasbeni instrumenti. Todt harmonika ne manjka.
X.	SteLlo, porwUn, keramika, bižuterija. Steklo bo zlaeti domačega izvora, medtem ko bomo videli v keramiki poleg domačih tudi bolgarske izdelke. V porcelanu in bižuteriji pa prednjači Češkoslovaška in Avstrija.
XI.	R&Mtara 11*11 bo, kakor vedno, tudi letos bogato zalotena in tvorila posebno privlačnost za naše gospodinje. Razna desertna vina, žganje, likerji, kava, kakao, olje, juhini dodatki, salvomalt, čokolada, keksi, bonboni, sir in mesni izdelki bodo izpopolnili to razstavo.
XII.	Rasstava male obrti je prirejena v posebnem oddelku. Naše najmanjše in še šibke, vendar v izdelavi že prvovrstne obrtnike združuje banska uprava oziroma nje Urad za pospeševanje obrti v posebnem oddelku in jim potom razstave nudi razvojne možnosti.
XIII.	Kaastava tobačnih izdelkov monopolske uprave bo gotovo privlačna. Organizira jo ljubljanska tobačna tovarna, ki se bo potrudila, da ne razstavi samo izgotovljenih tobačnih izdelkov, marveč, da nudi tudi pregled tobačnih vrst in njih provenijenco, predelavo in tobačne mešanice.
Molzna kontrola
sivorjave pasme
Iz poslovnega poročila živinorejske selekcij-eke zadruge za sivorjavo alpsko govedo v Ljubljani posnemamo, da 6e je obvezna kontrola molže povsod najboljše obnesla in pokazala zadovoljive uspehe kljub splošni gospodarski in kmetijski krizi.
Od 21 članov je pokazal rejec Oton Parin v Novem kloštru v Savinjski dolini najboljše uspehe. Po celoletnih zaključkih posnemamo, da je dobil pri 1 kravi letno 5267 litrov mleka s 192 kg maščobe, na drugem je Nikola Jurkovič v Radvanju s celoletnim donosom 5010 kg in 195 kg maščobe. Najboljše krave so bile: Kresta (lastnik Nikola Jurkovič) 8.412 kg 4.20 maščobe, Erna (lastnik Oton Parin) 7.357 kg 3.50 maščobe, Granda (lastnik dr. Fric Scherbaum) 7.354 kg, Iberia (lastnica Margareta Pacher) 6.842 kg, Loreley (lastnik Oton Suppanz) 6.062 kg itd. To so uspehi, 6 katerimi se lahko tekmuje tudi v naših sosednjih državah, kjer je živinoreja celo na višji stopnji kot pri nas.
is M
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 8. maja 1937 kaže tOlte' effKtt (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 30. april):
Aktiva: zlato v blagajnah 1634 (+ 1.06), zlato v inozemstvu 30.3 (+ 0.03), skupna podlaga 1664.3 (+ 1.09), devize izven podlage 714.3 (+ 8.06), kovani denar 415.63 (+ 6.24), posojila: menična 1416.15 (— 3.41), lombardna 250.7 (+ 1.57), skupno posojila 1666.85 (— 1.84), prejšnji predujmi državi 1649.85 (+ 0.04), razna aktiva 1032.7 (plus 13.4).
Pasiva: glavnica 180, rezervni sklad 156.1 (+ 0.3), bankovci v obtoku 5447.66 (— 15.4), drž. terjatve 42.3 (+ 1.73), žiro 1583.97 (+ 111.5), razni računi 898.5 (— 79.8), skupno obveznosti po vidu 2024.8 (+ 33.4), razna pasiva 304.04 (+ 9.0).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7472.47 (+ 17.96), skupna podlaga s primom 2138.6 (plus 1.4), samo zlato v blagajnah s primom 2099.67 (+ 1.365), skupno kritje 28.61 (28.66)%, od tega samo z zlatom v blagajnah s primom 28.09 (28.14) odstotkov.
Komaj je potekel ultimo, že se opaža nov dotok vlog na žiroračun, ki zopet presegajo daleč vsoto 1 milijarde dinarjev V zvezi s tem je omeniti tudi zmanjšanje raznih računov za znatno vsoto okoli 80 milij. din. Med aktivi je opažati nadaljnje naraščanje zlatega in deviznega zaklada, dočim drugih znatnejših izprememb ni.
Poštno hranilnica v aprila
V aprilu se je število čekovnih računov pri PoStni hranilnici povečalo za 418 na 25.773, vloge na čekovnih računih pa so narasle od 1506.36 na 1527.25 milij. din. Promot na čekovnih računih je 'dosegel 6468.55 (6753.1) milij. din, od tega brez gotovine 52.77 (54.74)%.
V hranilnem prometu se je število vlagateljev povečalo za 5075 na 431.668, hranilne vloge pa 60 naraslo za 15.9 na 1185.37 milij. din. Skupno znašajo Poštni hranilnici zaupana sredstva nad 2.7 milijarde dinarjev.
Bilance
Čisti dobiček Trepče je znašal za prve tri mesece letos 296.728 funtov (za zadnje tri mesece 1936 263.094 funtov).
Novikromar, d. d. za trgovino i žebljarskim, železnim in kovinskim blagom, Zagreb. Glavnica 1.0, bil. vsota 7.05, izguba 1936 0.25 milij. Din.
Zedinjene tvornice stekla v Zagrebu, d. d., ki imajo tvornice v Hrastniku itd. so imele lani 0.17 milij. din dobička, dočim eo za 1935 izkazale din 1.05 milij. izgube pri glavnici 10 milij. din. Izboljšanje je predvsem pripisovati zmanjšanju obrestne službe od 6.85 na 3.85 milij. din.
Bilanca tekstilne industrije. Varaždinska industrija svile: glavnica in rezerve 6.85, dobiček 0.6 milij., bilančna vsota 35.65 milij., Vunatekstil, d. d. za proizvodnjo in trgovino s tekstilnim blagom in kemičnimi proizvodi: glavnica 1.25, bilanč. vsota 2.7, čisti dobiček 0.105 milij. din.
Zedinjena zavarovalna družba, Belgrad. Glavnica tfl.O milij., rez. sklad 1.8, bilančna vsota 80.1, čisti dobiček 0.3 milij. din.
Industrija aeroplabskih motorjev v Rakovici, katere večino delnic ima država, izkazuje za 1936 pri glavnici 15 milijonov in bruttodonosu 9.2 milij. čistega dobička 2.7 milij. (bilančna vsota 57.56 milij. Din).
*
Občni zbori: Ljubljanska kreditna banka 5. junija ob 15 ((rač. zaključek 1936. nadomestna volitev v uprav.ni svet, volitev nadzorstva), Splošna maloželezniška družba v Ljubljani 25 .maja ob 19 na magistratu) rač. zaključka za 1935 in 1936, sklepanje o nadaljni usodi družbe, volitev uprave in nadzorstva, event. volitev likvidatorjev), Strojne tovarne in livarne v Ljubljani 30. maja ob 10 (rač. zaključek 19336, znižanje glavnice, doslej 5 milij. din, nadomestna volitev v upravo in nadzorstvo), Delniška tiskarna v Ljubljani 31. maja ob pol 17, (rač. zaključek 1936, volitev nadzorstva). Mariborska tiskarna 31. maja ob 10 (rač. zaključek 1936, volitev uprave in nadzorstva), Triglav, tovarna hranil v Šmarci pri Kamniku 25. maja ob 18 v Ljubljani, Gajeva ul. 1/VII (rač. zaključek 1936).
Pokojninski zavod za nameščence ima občni zbor v Ljubljani (Delavska zbornica) v nedeljo
16. junija ob 9.
Združenje za varstvo industrijske lastnine. V nedeljo 23. maja bo v Belgradu ustanovni občni zbor Jugoslovanskega združenja za varstvo industrijske lastnine, ki se bo bavilo zlasti z vprašanji nelojalne konkurence.
Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu ima glavno skupščino 26. maja ob 17. v dvorani zagrebške borze.
Združenje bank v Belgradu ima glavno skupščino 23. maja ob 10. v Izvozni banki.
Razširjanje omrežja mestne elektrarne ljubljanske. Mestna elektrarna v Ljubljani namerava
izvesti elektrifikacijo Združenih opekarn ter opekarne Emona na Brdu pri Ljubljani, komisijski ogled na licu mesta bo 22. maja.
Kakor Tolmlnec ni cel brez koša, tako bi dandanes lahko rekli, da Slovenec ni cel človek brez kolesa, toliko je že kolesarjev pri na«. Zato bo pa na spomladanskem ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija gotovo vsem ugajala velika izbira raznovrstnih koles, saj bodo razstavljene naj-glasovitejše znamke: Bianchi, Diamant, Miele, Puch, Tribuna in Wanderer, da ei vsakdo lahko izbere najprimernejše kolo.
Izvoz orehovih hlodov. V nedeljo je bila v Belgradu seja izvoznikov in producentov orehovih hlodov. Izvozniki se pritožujejo, ker na morejo izvažati blaga v klirinške države. Zahtevajo, naj se dovoli izvoz vsaj onih količin, ki so na skladišču. Kaže pa, da merodajni krogi niso naklonjeni izvozu, ker se pričakuje, da bodo v kratkem začele pri nas delati tri tvornice furnirjev in bi tedaj pomenil izvoz škodo za naše narodno gospodarstvo.
Kontrola kakovosti kmetijskih proizvodov pri izvozu. Agencija Jugoslovanski kurir poroča, da bo v kratkem razveljavljen zakon o kontroli kakovosti kmetijskih proizvodov, ki je bil uveljavljen leta 1929. Namesto tega bodo uveljavljeni novi pravilniki o kontroli kakovosti svežega sadja, suhih češpelj, hmelja, buhača in konoplje. Ti pravilniki bodo izdani na podlagi pooblastila čl. 151 obrtnega zakona, ki v točkah 2. in 3. daje tozadevno moč ministru trgovine in industrije.
Posebni kontingenti za izvoz industrijskih proizvodov v Francijo. Francoska vlada je odobrila naši državi za leto 1937 posebne dodatne kontingente za uvoz nekaterih industrijskih proizvodov: kostni klej, predelane svinjske kože, predelane male kože, bosanske preproge, emajlirana posoda, pohištvo, klobuki in tuljave za klobuke.
Društvo «Živalca« hoče s svojo razstavo na ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija zainteresirati naše ljudi za rejo onih vrst in plemen malih živali, ki bi mogle res nuditi uspeh in dobiček. V poštev za to pridejo: perutnina, kunci, ptice pevke itd., ki jih bodo obiskovalci velesejma videli v veliki izbiri na tej razstavi.
Kadilci bodo z veseljem pozdravili novico, da bo monopolska uprava tudi letos izdala posebno vrsto Vardar in Drina cigaret. Te razstavne cigarete se bodo prodajale za časa ljubljanskega velesejma od 5. do 14. junija v trafiki na sejmišču po isti ceni kot običajne cigarete iste znamke.
Tekstilna industrija bo priredila razstavo ma-nufakture in konfekcije na ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija. Najrazličnejše tkanine, perilo, vezenine in čipke, doma tkane preproge in druga ročna dela iz vseb tipičnih jugoslovanskih pokrajin, posteljno perje, puh, bombaž, lan in žima v vseh kakovostih in izdelavi bodo obiskovalcem na ogled in nakup. Vrvarska industrija bo podala popolno sliko svojih proizvodov od najfinejših niti in tkiv do najmočnejših in najtrpežnejših vrvi.
Letošnja mrzla in deževna pomlad ie vse naučila, da se moramo za dobre peči pobrigali ob pravem času. Zato bo na spomladanskem velesejmu zbujala zasluženo zanimanje tudi velika izbira lepih in ekonomičnih peči, zlasti bodo pa naše gospodinje ocenjevale najrazličnejše štedilnike, primerne za mala gospodinjstva kakor za največje obrate.
Konkurz je razglašen o imovini Remžgarja Ivana, gostilničarja m neprotokoliranega trgovca v Zerovnici 56, p. Grahovo pri Cerknici, prvi zbor upnikov 24. maja, priglasiti je terjatve do 10. junija, ugotovitveni narok 25. junija.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Pučelik Karoline v Framu. registrira ne pod tvrd-ko Ivan Bohni, naslednik Frio Pučelik. umetni mlin in pekarna Fram pri Mariboru, narok za sklepanje poravnave 14. junija, oglasiti se je do 7. junija.
Odprava konkurza: Ivan Pogačnik, fotograf v Ljubljani, Aleksandrova cesta 3.
Potrjena poravnava: Engele Valter, trgovec v Ljubljani, Miklošičeva cesta 36.
Zvišanje cen papirja v Češkoslovaški. Prodajna centrala češkoslovaških papirnih tvornic je zvišala cene papirja (razen rotacijskega) za 3 do 7%. V začetku leta izvedeno zvišanje cen za 6% se je izkazalo za premalo zaradi 100% zvišanja cen lesa,
Borza
Dne 12. maja 1937
Denar
V zasebnem kliringu ie ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling se je v Ljubljani malo okrepil na 8.09—819, dočim je v Zagrebu ostal neizpre-menjen na 8.07—8.17, v Belgradu na 8.08—8.18.
Grški boni ®o beležili v Zagrebu 31.65—32,35, v Belgradu 32.15—32.85.
Italijanske lire so beležile v Zagrebu 201.80 do 208.20, v Belgradu 203.80—206.20.
Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 12.08 do 12.28, v Zagrebu na 12.0650—12.2650, za konec maja na 12.11—12.31, v Belgradu pa so beležili 12.0735—12.2735.
Devijjni promet je znašal v Zagrebu 1,593.478 dinarjev, v Belgradu 2,645.000 Din. Efektni promet je bil v Zagrebu slab, v Belgradu pa je dosegel 622.000 Din.
Ljubljana. — Tečaji s primom.
Amsterdam, 100 hol. gold. . . .	2392.67—2407.26
Berlin, 100 mark............1747.03—1760.91
Bruselj, 100 belg............734.19— 739.26
Curih, 100 frankov..........996.45—1003.52
London, 1 funt.......214.71— 216.76
Newyork, 100 dolarjev ....	4319.75—4356.07
Pariz, 100 frankov............195.12— 196.56
Praga, 100 kron............151.83— 152.94
Trst, 100 lir................228.44— 231.53
Curih: Belgrad 10, Pariz 19.56, London 21.5775, Newyork 436.75, Bruselj 73.65, Milan 23, Amsterdam 240.10, Berlin 175.30, Dunaj 81.60 (81.70), Stockholm 111.225. Oslo 108.40, Kopen-hagen 96.325, Praga 15.24, Varšava 82.90, Budimpešta 86, Atene 3 90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsioigfoirs 9.525, Buenos Aires 132.75.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 87—88, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 405.50—407, begluške obveznice 76—77, 4% sev. agrarji 51.50 do 53, 8% Blerovo posojilo 93—94, 7% Blerovo posojilo 85—86, 7% posojilo Dr. hip. banke 98 do 99.50, Trboveljska 245—265.
Zagreb: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 87.75—88 25, agrarji 52.25—52.50 (52.50), vojna škoda promptna 402—404, begluške obveznice 75 denar, dalm. agrarji 73 denar, 8% Blerovo posojilo 92—93.50, 7% Blerovo posojilo 84.50—84.75 (84.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 94 denar, 7% stab. posojilo 85 denar, — Delnice: Narodna banka 7.100 denar, Priv. agrarna banka 195 denar, Trboveljska 250 denar, Gutmanm 60—70, Osj. livarna 175—190, Osj. eladk. tov. 190—205, Jadranska plo-vidba 400 denar, Oceania 280 denar.
Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 87.75 zaključek, vojna škoda promptna 405 do 408.50, begluške obveznice 75.50—76 (76), dalm. agrarji 73.50—75, 4% sev. agrarji 51.50 denar; 8?« Blerovo posojilo 94—94.50, 7% Blerovo posojilo 85.50 blago, 7% posojilo Dr. hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 87 denar. — Delnice: Narodna banka 7200—7250 (7220), Priv. agrarna banka 196 —197 (196.50).
Žitni trg
Novi
252.5—232
192.5, 152.
slavonska
do 217.5,
menjeno.
menjeno.
srednji.
Sad, Moka: bačka, banaška Og, Ogg 5, 232.5—242.5, 212.5—222.5, 182.5 do —162.5, št. 8 neizpremenjeno; sremska, Og in Ogg 247.5—257.5, 227.5—237.5, 207.5 177.5—187.5, 147.5—157.5, št. 8 neizpre-— Filož ne notira. Vse ostalo neizpre-Tendenca neizpremenjena. — Promet
Živina
Mariborski sejem 11. maja.
Prignanih je bilo 8 konjev, IG bikov, 61 volov. 413 krav in 15 telet, 6kupaj 513 komadov. — Ceno so bile naslednje: debeli voli 4—5.50 Din, pol-debeli voli 3.25—5 Din, plemenski voli 3.40—4.50 Din, biki za klanje 3.30—5 Din, klavne krave, debele 3.50—4.50 Din, plemenske krave 3—4 Din, krave klobasarice 2—2.75 Din, molzne krave 3 do 3.75 Din, breze krave 3—3.40 Din, mlada živina 4—5.50 Din, teleta 5—6.50 Din (vse za 1 kg žive teže). Prodanih je bilo 334 komadov. — Mesne cene : volovsko meso I. vrste 10—12 Din, II. vrste 8—10 Din, meso od bikov, krav in telic 5—10 Din, telečje meso I. vrste 10—12 Din, II. vrste 8 do lO Din, svinjsko meso, sveže 10—14 Din.
Programi Radio Ljubljana i
Četrtek, 13. maja: 12.00 Pomlad v glasbi (plošče)
—	12.45 Vromo, poročila — 13.00 čas, spored, obvestila
—	13.15 Moderni plesni zvoki (Bojan Adamič in njegovi solisti) — 14.00 Vremo .borza — 18.00 Radijski orkester
—	18.40 Slovenščina zn Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič)
—	19.0(1 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — lfl.311 Nac. ura: Sokolsko predavanje — 10.50 Zabavni kotiček
—	20.00 Klavirski koncert skladb Paula Wlndigorova (igra skladatelj sam) — 21.00 Lucicnno Boycr pojo (plošče) — 21.10 Nekoliko oporno glasbo (ltadijski orkester) — 21.45 Čas, vreme, poročila, spored — 22.00 Naša letovišča (csperantska oddaja).
Petek. II. maja. 11.00 Šolska ura: Sleklo in sto-kleni izdelki — dialog z učenci, vodi g. Miroslav Zor
—	12.00 Domači zvoki (ploščo) — 12.45 Vreme, poročil,i
—	13.00 Cas, spored, obvestila — 13.15 Plošče. — 14.<m Vrcmo, borza — 18.00 Organizacija zaščite inntere in otroka (ga. prof. Olga Urahor) — 18.20 Koračnico (plošče) — 18.40 Frnneoščinn (g. dr. Stanko Lebcn) — 1.00 Cns, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Mesečni kulturni pregled (Belgrad) — 19.5" Zanimivosti — 20.00 Kmečki trio (gg. Janko Orcgorr. Stanko Avgust in Nachfiirg Franc) in g. H. Banovrc
—	21.00 Plošče — 21.10 V. Koncert ljubljanskega godalnega kvarteta (Gabriel Fauro) — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče.
DrugI programh
četrtek, 13. maja: Relarad: 19.5(1 Pester koncert. 21.10 Skladbe Lad Grinskyja. — Zapreti. 20.00 Belgrad.
—	Dunaj: 19.25 Štajerske pesmi. 20.25 Ljudi AvguStin. 20.50 Dollfussova spominska nra. 21.50 Finske narodno pesmi. — Mitan-Trst: 20.40 Pcstrn glasba. 21.00 Igra, kom. gl. — Rim-Bari: 21.00 Ilnmoristična ura. 21.40 Sin foničnl kono. — Prana: 19.25 Pester konc. 20.25 Veseloigra. 21.55 Plošče. 22.25 Eris, opera — VarSava: 19.45 Sal. In plesni ork. 21.1.0 Poljski skladatelji. — llam-buro-nerlin-Frankfurt: 20.10 Plesni večer, — Vratitla-va: 20.10 Zab. konc. — Koln: 20.20 Sinf. konc. rad. ork.
—	Upsko: 20.10 Komična oprn. — Koniusb^rg: 20.10 Planinski koneert. 21.00 Stuttgart. — Stuttgart: 20.15 Hamburg. 21.00 Rad. ork.
Kulturni obzornik
Koroška Rožna dolina
njena kultura in cerkvena sgodovina
Župnik v Kapli na Koroškem gosp. Štefan S i n g e r je svoj čas (od leta 1926) objavljal odlomke farnih zgodovin iz Rožne in Podjunske doline v slovenskem nabožnem mesečniku »Nedelja« in jih na prošnjo nadaljeval v nemščini, -za kar mu je dal prostora »KSmtner Tagblatt«. Njegovi spisi so zbudili precejšnjo pozornost in kmalu je našel priložnost, da je svoja poročila v razširjeni in povečani obliki izdal v samostojnih zvezkih.
Prva knjiga nosi naslov »Kultur- und Kircbengeschichte des unteren Rosen ta les« ter se nanaša na dekanijo Borovlje. Rožna dolina je ena najlepših koroških nižin, kjer se mudi zmerom mnogo tujcev, ki se zanimajo za zgodovino krajev, polnih starih in novejših spomenikov. Tako se je gosp. župnik Singer z ljubeznijo poglobil v preteklost ob njenih znamenjih človeške kulture in skrbno proučeval material, ki ga hranijo cerkve in fare, gradovi, šole in zemlja sploh. Pri tem pisanju je segel do prvih sledov človeških naselbin na Koroškem, označil rimsko gospostvo nad njo in njegove spomenike ter opisal dobo pokristjanjenja, njene glasnike in ustanove. Zelo obsežna je cerkvena zgodovina, ki je tesno povezana s kulturno. Izčrpni podatki govorijo o zeodovini posameznih fara in cerkev, podprti z letnicami in topografijo. Poleg postanka
in zidanja cerkev je opisal avtor kulturne spomenike, ki jih predstavljajo današnje stavbe in oltarji. Natančen opis oblike in vsebino ima tudi oznako umetnostnega sloga, v katerem je predmet izdelan. Podpisana zgodovina župnišč kot poslopij jemlje v poštev vse ostale stavbe, kakor so gospodarska poslopja, in jih opisuje v današnjem stanju. Veliko pažnjo je posvetil pisatelj kapelam. Objavil je tudi zgodovinsko listo župnikov, vikarjev in kaplanov, "ki eo se v svojem delu zvrstili v posameznih farah. Celotna slika je dopolnjena z naštevanjem posebnih dogodkov, kakršni so požari, nesreče in nenavadne zgodbe. Tretji del obsega zgodovino gradu Ilollenburg, in njegovih gospodarjev. Zanimivi so vojni dogodki v Rožni dolini, ki ojrisujejo turške vpade in francosko dobo. Gosp. Singer je zbral podatko o bitkah in številni moči vojaških oddelkov, dragoceni pa so zapiski narodnih spominov na tiste dogodke in zgodbe. Med drugim omenja avtor »Miklovo Zalo« in obnavlja pravljico o Kralju Matjažu v njoni vsebini in zgodovinskem ozadju. Prav tako je zapisal nekaj sjiominov na francosko dobo, ki jih je nabral med narodom v Svetni vasi, Bistrici v Rožni dolini itd. Peli del te knjige obnavlja zgodovino železno industrije v Rožni dolini, katere ostanki so danes največ v razpadanju. Podjetja te vrste so bila v Bistrici, Podljubelju, Borovljah. Bajtisah, Med-borovljah in v Fraibahu, Prvi zvezek zaključuje zgodovina ljudskih šol, ki opisuje njih nastanke za časa Marije Terezije in slika nekdanje razmere in ovire pri razvoju. Tudi tod ostaja avtor strogo pri stvarnih podatkih o vrsti šole, učiteljskih močeh in zgodovini postavljanja šolskih poslopij. Med tekstom se nahajajo številne reprodukcije oseb, krajev in stavb.
Še več takšnih reprodukcij ima druga knjiga, ki opisuje zgornjo Rožno dolino. Razdelitev snovi jo ista. Prvi del daje prerez čez profano zgodovino in začenja s praprebivalci, opisuje rimsko dobo in prinaša zgodovino gradov in graščin v okolici Vrbskega jezera in v področju Drave. Drugi del obnavlja cerkveno zgodovino dekanata Ro-zak v celotnem razvoju in po posameznih farah. Na koncu je razvoj šol in liste učiteljev, Ta tretji del je kakor vse ostalo zelo skrbno in natančno sestavljen ter nudi dober vpogled v razvoj šolske prosvete po krajih Rožne doline.
Cena prve knjige je 7 šilingov, druge 8 šilingov. Nekaj izvodov ima Mohorjeva družba in Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Sodbe o Mihi Malešu. V zadnjem času je več časopisov prineslo oceno Maleševib »Senct in med njimi so na primer zagrebške »Novosti« obširno poročale o tem našem iimetniku-grafiku (25. marca). Poudarile so med drugim lirično naravo njegovo in mojstrsko obvladovanje forme ter zlasti l»odčrtale odlično opremo »Senc« kot najboljšo publikacijo te vrste v naši državi. Zagrebški »Obzor« pa je ocenil to grafično zbirko 10. t. m. ter med drugim pravi, da »se Maleš ne kaže v svoji umetnosti kot neki tendenciozni pridigar in reorgani-zator človeške družbe, on ni propagator socialnih borb, temveč njegova umetnost je na liniji čistega, brezkompromisnega artizina, ona je emanacija lir-skega in ekskluzivnega Malešovega sveta.« In nadalje: »Slovenci so lahko ponosni na lo mapo, da ona po svoji opremi ne zaostaja za najboljšimi izdajami ie vrste v zapadui Evropi.«
V Zagrebu pripravijo poseben odbor, ki ga sestavljajo predstavniki kulturnih, znanstvenih, humanitarnih in ostalih hrvatskih društev, proslavo ob priliki 60 letnice življenja in 40 letnice časnikarskega delovanja Zvonimirja V u k o 1 i č a. Vukelič je v Zagrebu zelo poznan zlasti kot humorist in satirik, ki jc izdal ludi več knjig v prozi in stihih tor izdajal literarno in satirično liste. Jubilej bodo proslavljali v obliki matineje v hrvatskem gledališču, novinarsko združenje, sekcija Zagreb, pa ga želi tudi stvarno počastiti v gmotnem pogledu .
Savremenik (majska štev. 5) Ima sledečo vsebino: Anton Barac, Vstop vasi v hrvatsko književnost. — Lev Tolstoj, Kaj je absolutistična država (članek je bil prvič objavljen Šele leta 1934). — Novak Si m tč, Majka Križnik (novtla).
—	Tin Ujevič, Skopost v staranju (pesem). — Jaroslav Š i d a k , »Strelovodi buržuoazije« (ocena fašizma). — Luka Perkovič, Oče (pesem).
—	Rikard Simeon, Zadnji teden (odlomek iz romana »V brloguz). — Frano Domov i č. Jutranji zvonovi zvonijo (pesem). — Vladislav K u -šan, Haširim (pesem). — Feuilloton.
»Prirodoslovne razprave«. — Četrti zvezek 3. knjige, str. 133—138, obsega razpravo dr. A. Koširja: Uber den sog, Pigmenlschutz bei Tcer-mausen; pisano na podlagi lastnih poizkusov. Na kraju ima resume v slovenskem jeziku. Izilo dne 19. aprila 1937. Cena 5 Din.
V boj za naše časopisje!
Jurij VI. kronan za angleškega kralja
Slavnostni sprevod gleda 6 milijonov ljudi. — Kras in bogastvo vsega angleškega imperija je zbran
v Londonu
London, 12. maja. (Prenos po radiu.) Ob 7. zjutraj je na vseh londonskih kolodvorih zastal promet, tramvaji so ostali daleč zunaj v londonski okolici in podzemeljske železnice so se izpraznile. Milijonske množice ljudstva so zasedle ulice in noben promet ni več mogoč. V dolgih strnjenih pro- j cesijah se ljudstvo iz daljnjih mestnih delov po- i riva proti središču, kjer je vsak najmanjši prostor zaseden razen srednjega dela cest, po katerih pojde kraljevska procesija in ki jih stražijo polki kraljeve garde v svojih visokih medvedjih kučmah ter drugi vojaški oddelki iz Kanade in Avstralije. Na- I petost ljudstva, ki pričakuje zgodovinskega dogod- I ka, raste od minute do minute.	I
Lordi prihajajo
Zanimivo je videti, kako lordi polagoma prihajajo, večinoma kar peš, oblečeni v svoja blesteča oblačila, s kronami pod pazduho. Tudi njihove žene gredo kar peš, za njimi pa capljajo v paže oblečeni otročički, ki težko nosijo vlečke na oblekah staršev. Ljudstvu je ta demokracija všeč in vsi so deležni ploskanja in veselih dovtipov. Ljudstvo je zasedlo ceste v sredini mesta že pred enim dnevom in je vztrajalo tam brez prestanka ter si dajalo poguma in si krajšalo čas s prepevanjem pesmi, ki so vso noč donele nad milijonskim mestom. Posebno živo je bilo okrog Buckinghamske palače in kraljevska dvojica gotovo ni mogla zatisniti oči niti eno minuto ne, takšen trušč je bil daleč naokrog,
Okrog 8. ure je začela kraljevska palača, do tedaj mrtva in mrka, oživaljati. Posebno v kraljevih konjušnicah se je začelo pestro trenje, ko je polkovnik sir Arthur Erskine, ki je kraljevi dvorni konjar, še enkrat prišel inspicirat, ali so živali in vozovi v redu. Tudi v oddelku palače, kjer se bodo najvišji gostje s kraljem in kraljico vred oblačili, je zavladalo živahno življenje. Okna so se odpirala in zapirala. Skozi šipe je mogoče videti sluge in služabnice, ki mrzlično tekajo sem in tja in prenašajo obleke iz dvorane v dvorano. Ob 8. je kralj zajtrkoval, istočasno pa je bilo opaziti na levem krilu palače, da zajtrkujejo tudi najbližji kraljevi gostje. Od četrt na 9, naprej pa so začeli prihajati avtomobili s povabljenimi gosti. Nekateri so prišli, kakor že omenjeno, tudi peš. Veliko pozornost je vzbudil nemški maršal von Blomberg, ki je prišel v sivi uniformi in z jekleno čelado na glavi, v rokah pa maršalsko palico, Med gosti se pehajo mali paži, katerih rdeče in zlate obleke se čudovito odražajo v belini oblek visokih dam in deklet, ki so kot puh usipljejo skozi velika vhodna vrata.
Armada vsega imperija
Ob pol 9. je prijezdilo konjeništvo, ki bo spremljalo kraljevske kočije med procesijo. Ljudstvo jih navdušeno pozdravlja. Za njimi prihajajo konjenijti iz Indije v svojih bogatih z zlatom prešitih oblekah, nadalje londonska policija na konjih v mrkih črnih uniformah, za njimi velikani kraljeve osebne garde v krvavo rdečih jopičih in z rdečim perjem na čeladah, avstralski strelci, vsi 2 m visoki, z obrazi od solnca ožganimi in lovskimi klobuki, strelci iz Nove Zelandije z rdečimi trebušnimi pasovi, sicer pa podobni skavtom. In na koncu policija iz Kanade v svojih dolgih rdečih plaščih na konjih, ki so vsi prepreženi z zlatimi vrvicami in cofki. Slednji so imeli naravnost ogromen uspeh, posebno med mladino, ki jim je vzklikala neskončne hura klice, tudi ko so že odjezdili na svojih mogočnih konjih v notranjost kraljeve palače.
Loadonshi župan
Skoraj istočasno se je pred občinsko hišo v City zbirala procesija, ki bo spremljala londonskega lorda župana do westminstrske opatije. Šest parov sivih konj je vpreženih v starodavno kočijo, na njih pa jezdijo konjarji, obleženi v uniformo postiljonov pred 600 leti z lasuljami na glavah.
Delegati kolonij in dominijonov
Ob isti uri se je razgibala tudi procesija 70 delegatov iz kolonj in dominionov, ki vsi prebivajo v Grosvvenor House pri Lyde parku in ki so vsi odšli peš proti kraljevskemu dvoru. Deset tisoči ljudstva, ki je napolnilo tribune po Park Lane, jim navdušeno vzklika in jih kliče po imenu.
Westminskrska opatija, kjer kronajo angleške kralje. Ta cerkev je od nekdaj katoliška. Bila |e opa-tijska cerkev benediktinskega reda. Ko so anglikanci katoličanom to cerkev ugrabili, so pozneje katoličani naredili westminstrsko katedralo, ki je še dandanes katoliška.
deležen ploskanja, ki tudi ni izostalo, kajti angleško ljudstvo je danes radovedno. Sledili so vozovi z zastopnikom Italije grofom Grandijem, ki je šel skoraj neopaženo mimo, nato vozovi s švedskimi in norveškimi princi in princezinjami. Ta prva skupina gostov je prišla v vvestminstrsko opatijo točno ob devetih, in sicer skozi Pall Mali, Whitehall.
Zbrani zastopniki armad vseh angleških imperijev z vsega sveta. Tukaj so avstralski strelci, novozelandski pešci in konjeniki, indski vojaki vseh polkov, kanadski planinci, črni, beli, rumeni obrazi
vseh celin in vseh narodov.
Sprevod se začne
Ob tričetrt na 9. se vrata buckinghamske palače odpro na stežaj in prvi avtomobili se začnejo zlivati iz dvorišča. V njih sede v krasnih toaletah in v uniformah, ki so posute z dragulji in odlikovanji, zastopniki inozemskih držav s svojimi ženami. Navdušenje ljudstva postaja vedno večje, nič več ni slišati posameznik vzklikov, ampak je čuti samo grmenje glasov, ki vstaja in pada ter valovi dalje po londonskih cestah. 60 avtomobilov smo našteli. £a njimi pridejo zastopniki dominijonov. Vsak njihov avtomobil spremljajo 4 konjeniki. Prvi je novozelandski ministrski predsednik, za njim general Herzog, za njim sir Muhamad Zafrulah, kan iz Indije, ves posut z demanti, ki se kot dež usipljejo z njegovega turbana. Ljudstvo vpije in vzklika kot pobesnelo. Nato pride avtomobil z bengalskim zastopnikom in ga spremljajo ogromni strelci s črnimi bradami kot v pravljičnih zgodbah,
V	gneči množice
Solnce prodre v tem trnutku oblake in ljudstvo pozdravi solnčne žarke z oglušujočim vpitjem kot največje čudo kraljevskega dne, ki bo pozlatilo vse te čudovite obrede in zaneslo veselje ▼ itak že od veselja prekipevajoča srca gledalcev,
V	Whitehalu vlada največje razpoloženje. Neki ljudski pevec je intoniral narodno pesem in de-settisočera množica jo je nadaljevala iz polnih grl. Od Westminske opatije je skozi Huite Hal pa tja gori do Trafalgarskega trga je kot bi potegnil pisano preprogo strnjenih in zgnetenih ljudi, ki prekipevajo od radovednega veselja. Vso dolgo pot od kraljevske palače do opatije straži gost špalir gard-nih polkov, poleg njih pa še špalir bolniških strežnikov in strežnic, ki imajo že veliko dela, kajti ljudje padajo v nezavest od prevelikega truda. Ma-
tere podajajo svoje otroke kar nad glavami gledalcev naprej do rešilnih postaj. Vsi otroci imajo okrog vratu vrvico, na kateri visi tablica z imenom in naslovom.
V bližini opatije je nastalo velikansko veselje, ko se je dekletu, ki je hotelo v cerkev, nenadoma odprla torbica ter je vse njeno imetje, puder in šminka in glavniki, robci, hrenovke in safalade šlo po tleh. Skavti so od vseh strani pridrveli in pobirali jestvine in toaletne stvari tega dekleta, ki jo je potem sprejel v svoje varstvo ogromen policaj in ga vso od sramu rdečo odpeljal nekam v temine cerkvenega poslopja. Smeh se je zopet ponovil, ko je sredi trga pred opatijo ogromna limuzina kar naenkrat obtičala in so jo morali skavti s hi-ho potiskati dalje proti cerkvi na veliko neprijetnost grofa in grofice, ki sta si v nesrečnem vozilu z rokami zakrivala obraze.
Knez • namestnik Pavle
Vrnimo se nazaj k buckinghamski palači, Vse-obče zanimanje je vzbudil avtomobil, v katerem se je prikazal japonski princ Čičibu z velikimi očali in oblečen v bogato japonsko uniformo. Za njim sta prišla iz palače nizozemska prestolonaslednica in njen mož, oba predmet navdušenega vzklikanja. Za njima avtomobil s knezom-namestnikom Pavlom in kneginjo Olgo. Ljudstvo kar ni hotelo nehati s ploskanjem. Hura klici so orili naprej po Pall Mallu na čast predstavniku Jugoslavije, intimnemu prijatelju angleške kraljevske dvojice.
Veliko zanimanje je vzbudil velikanski razkošni avtomobil sovjetskega odposlanca Litvinova, ki je bil oblečen v angleško dvorsko obleko s kratkimi hlačami in prsi posutimi z odlikovanji. Litvinov je vsiljivo potiskal svoj obraz k oknu in čakal, da bo
.Vatikanska pomorska parada silnega angleškega bojnega brodovja na čast kraljevemu kronanju.
Druga skupina, 15 vozov s člani dalnjih sorodnikov kraljevske družine ter zastopnikov tujih vladarskih družin, je šla takoj za njo.
Zastopnik držav z Baldivinom na čelu
V tretji skupini so bili zastopniki tujih držav, civilni in vojaški. Na čelu tega sprevoda se je v odprtem vozu s konjsko vprego vozil prvi minister britanskega imperija Stanley Baldvvin, ki ga je spremljala londonska policija na konjih v_ črnih uniformah. Baldwin se je prijazno smehljal in od-zdravljal nepopisnim vzklikom, ki kar niso hoteli nehati. Baldvvin je danes brez dvoma za kraljem najbolj popularna osebnost v vsem angleškem imperiju. Narod je začel prepevati pesem »Good old Baldvvin«, na čast državniku, ki se bo po kronanju umaknil in ki se mu v očeh bere, kako globoko ga
je pozdrav ljudstva ganil. Kot grmenje gredo pozdravi naprej po ulici, ko se njegova kočija pomika dalje in ravno tako tudi odmevi te pesmi, s katero angleško ljudstvo obdaruje samo svoje največje ljubljence. Za Baldvvinom prihajajo zopet nekateri predsedniki vlad iz raznih dominionov.
Kralj in kraljica
Med tem je kraljevska dvojica končala svoj zajutrk ter odšla v sobe, da se obleče za kronske obrede. Vojvodinja Northumberlandska oblači kraljico s pomočjo hčera iz najvišjih plemenitaških družin in družin državnikov imperija. Kralja oblači major Campbell, njegov najbolj zvesti služabnik, ki ga je kralj vzel seboj, ko se je naselil v dvoru. Med tem pa godejo po hodnikih Buckinghama škotski »piperji« škotske narodne popevke pod vodstvom majorja Forsytha, ki je poveljnik »piperjev« (piskačev), iste popevke, kakor so jih pred stoletji piskali po kraljevskih domovih ob slovesnih tre-notkih.
Kralj in kraljica sta bila dosti hitro oblečena ter sta zapustila svojo palačo točno ob pol enajstih. Pred njima se je vsulo iz dvorišča ogromno število raznih vozil, ki jih spremljajo peš ali na konjih lakaji v najbolj pestrih oblekah in častniki v čudovitih uniformah. Človek ne ve, kaj bi bolj občudoval, ali visoke odličnike, njihove lepe žene in otroke, ali razkošno oblečeno služinčad, katere obleka blešči v solncu. Ko se je kralj pokazal na vratih, se je spustila po Pall Mallu godba na konjih ter začela igrati kraljevski marš. Nervoznost med ljudstvom je dosegla svoj višek. Razigranost je Ponehala. Zavladala je skoraj smrtna tišinnt^e iz jjflj-njih daljav, kjer še niso slutili, da prihaja višek pestrega programa, se je slišalo odmevanje vzklikov ljudstva na naslov odličnikov, ki so se mimo vozili.
Kraljev sprevod je sestavljen iz petnajst kočij, ki jih peljejo šesteroparne bele, črne in sive konjske vprege. Kralj in kraljice stopata počasi doli po častnih stopnicah, obdana od spremstva, častnikov in žena v velikih uniformah. Slovo od malih prin* cezinj Elizabete in Margarete-Rose je ganljivo. Otroka se vsedeta v prvo kočijo, ki jo peljeta konja vsa v zlati opremi. Z njima se peljeta kraljevi svak lord Harwood s princeso Mary, kraljevo sestro. Iz tisočev in tisočev grl se zaženo proti nebu vzkliki Živio, ko se prikaže kočija z malima otrokoma na izhodu dvora. Otroka, ki sta pridno stisnjena ob svoja spremljevalca, se smehljata in mahata v od-zdrav ljudstvu. V drugi kočiji je kneginja Gloucester vsa v brokatu in hermelinu z diamantnimi tiarami. V tretjem vozu je kraljevi bratranec princ Arthur of Connought in princesa Athlone in tako dalje, dokler ni prišla zadnja kočija s kraljem in kraljico.
Kraljeva dvojica je stopila v westminstrska opatijo ob enajstih.
Sprevod je gledalo do 6 milijonov ljudi.
Še dva tedna samih veselic
Na kronskih svečanostih se bo angleški imperij izkazal v vsem svojem sijaju. Kraljevski par je imel svoj prvi sprejem včeraj in v četrtek bo drugi. Neštevilme 17 letne deklice iz najboljših družin iz vseh koncev sveta so prišle v London, da napravijo s sramežljivimi lici svoj globoki po-klon pred kraljico, kar jim da dovoljenje, da smejo odslej neovirano na vse dvorske prireditve, v kraljevsko ložo pri konjskih dirkah in v dvorske tribune pri velikih pomorskih slovestnostih.
10. majnika, to je v ponedeljek, je bil veliki kraljevski banket, na katerega je kralj povabil 500 gostov iz kolonij, dominijonov iin tujih držav,
V	torek je bil zopet slovesen banket, ki so bo poniovil zopet v sredo in v četrtek, ki bo najbolj slovesen, ker bodo povabljeni inozemski vladarji, diplomati princi in najvišje domače plemstvo, ki bodo vsi zajemali z zlatimi žlicami iz zlatih krožnikov najbolj izbrana jedila kuharskih umetnosti.
V	petek bo v parlamentarni palači predsednik parlamenta dal večerjo 2500 gostom in ravno toliko drugim povabljencem, ki bodo prišli samo na sprejem.
Dne 14., v četrtek vzečer bo velik ples v kralievski palači. Izdanih je bilo 1300 povabil in od 10 zvečer se bodo srečni gostje začeli priklanjati pred kraljevsko dvojico, kar bo trajalo dve uri, nakar bo veliki dvornik na kraljev znak dal povelje za ples. Najlepše ženske iz vsega imperija bodo tam pokazale sijaj svoje lepote in bogastva. Poleg teh lepotic, ki se bodo smele javno gibati bodo za zastrtimi balkoni dvorane zrle na ta raj barv in bleska še številne temne lepotice iz daljnih krajev imperija, ki jim njihova verska zapoved ne dovoliuje, da bi odkrile svoje obraze.
Oni tisoči in tisoči, ki ne bodo imeli dostopa na te ožje orireditve, si bodo šli tolažit srce v velikansko dvorano Albert Halla, ki lahko sprei me 15.000 gostov in kjer bo istega večera maski ran ples.
19. maja bo londonski župan povabil kralja in nekaj 6lotin njegovih najožjih gostov in jih bo tud pogostil v zlati namizni posodi.
Dne 20. maja pa bo v Spithcadu velikanska j parada angleškega brodovja, ko bo mimo kralja 1
vozilo najmanj 250 bojnih enot od najvišjih do najmanjših ter jih bodo v zraku spremljale neštevilne eskadre vodnih'letal. Dne 24. majnika bo praznik imperija in bosta kralj in kraljica pri božji službi v katedrali sv. Pavla. Dne 26. maja bo drugi veliki ples na dvoru o priliki rojstnega dne kraljice -matere in dne 28. bo zadnji sprejem na dvoru, ki se ga bo udeležilo 5000 povabljencev. Nato bo kraljevska dvojica smela oditi na zasluženi oddih.
Poleg naštetih prireditev pa je določenih še 24 velikih sprejemov, ki jih priredijo razna ministrstva, nadalje 40 plesov na čast deklicam, ki bodo kralju predstavljene, devet ogromnih diplomatskih sprejemov, 20 dobrodelnih plesov, ki jih prirede razna županstva mesta Londona. Poleg tega pa neštevilne večerje in sprejemi po raznih klubih na čast gostom iz kolonij, neštevilne vrtne veselice in končno športne prireditve v Derdyu, Aecotu, Wimblwnonu, Heleyu in drugod. Na tisoče iin tisoče modistk, prodajalk cvetja in trgovin z dragulji ima in bo še imelo polne roke dela.
Tudi najslavnejše plemenitaške družine bodo prirejale v svojih londonskih palačah večerje, sprejeme in plese.
Indski častniki v paradi
V kraljevo palačo
„Lov na lisico" M. K. Ilirije
Motoklub Ilirija je otvoril letošnje športno delovanje s svojo prvo motošportno prireditvijo, s spomladanskim »lovom na lisico«. Ob najlepšem vremenu je v nedeljo opoldne odhitela iz Ljubljane lisica, za njo pa 1 uro pozneje nepričakovano veliko število motoristov-lovcev.
Potek lova je bil ravno zaradi velikega števila udeležencev nadvse zanimiv. Obsežno lovišče je bilo kmalu zavito v gost oblak prahu. Lovci so neumorno iskali lisico in ko so prevozili in obre-dli že vse ceste, so se podali na iskanju tudi po bolj skritih poljskih stezah, kajti lisičjih sledov je bilo povsod dosti. Okrog 15, ko se je že približeval konec lova se je polastila zasledovalcev pravcata strast. Vsakteri je še poslednjič preizkusil svojo srečo ter se še enkrat pognal za lisico. Grmenje motorjev je odmevalo po okolici.
Malo pred koncem lova se je posrečilo izslediti lisico, ki sta jo voditelja Mohorčič in Šmuc spretno skrila v gramozni jarek blizu Vodic, najmlajšemu članu MK Ilirije g. Gabronu. Slednji ji je odvzel »lisičji znak« ter odhitel v Komendo pred športno komisijo MK Ilirije, ki je ugotovila pravilen postopek.
Ob 4 so bili že zbrani pri »Mejaču« v Komendi vsi sodelujoči motociklisti. Neumorni vodja vodja tekmovanja in starostni predsednik MK Ilirije g. Jaka Gorjanc je imel ob tej priliki kratek nagovor na zbrane športnike. Pozval jih je, da naj bodo na mestu, tako kot so danes, tudi na dan 1. avgusta, ko bo šlo zares — na mednarodni hitrostni dirki na Ljubelj, nakar je predal zmagovalcu ličen pokal — darilo tt. Goreč d. z o. z. Po oficijelnem delu prireditve se je razvila prijetna športna zabava, nakar so se lovci v najlepšem redu in v najboljšem razpoloženju razšli.
Zaključno tekmovanje JASO na Krvavcu
Kot zadnja prireditev, ki jo namerava prirediti Jug. akademska smučarska organizacija je tekmovanje v smuku in slalomu za dame in gospode, ki se vrši na binkoštno nedeljo in ponedeljek na Krvavcu. Pravico startati imajo tudi ne-verificirani tekmovalci. Plakete kiparja gosp. B. Kalina se bodo razdelile po tekmovanju v »Domu na Krvavcu«. Vabimo vse klube in smučarje, da se tekmovanja udeleže polnoštevilno. Smuki
Binkoitni brzoturnir SK Slovana
Za binkoštne praznike izvede SK Slovan brzoturnir na igrišču za Kolinsko tovarno v Mostah, vsakokrat 8 pričetkom ob 9 dopoldne. Nastopa pet moštev.
Razpis
ki ga prirodi SK Mura v Murski Soboti, v četrtek, dno •JU. maja 1937 popoldne ob 2. uri na svojem igrišču eStadions Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja« v sledečih panogah in s bledečim vrstnim redom:
1. Tek 10« m jun. A. 2. Met krogle jun. C. .1. Tek 100 m jun. B. 4. Tek 1000 m Jun. C. 5. Skok v daljino z zaletom Jun B. 6. Tok 100 m jun. C. 7. Štafeta 4 X 100 m Jun. C. 8. Skok v daljino z zaletom jun. C. 9. Stafota 4 X 100 jnn. B. 10. Metanje krogle jnn. A. 11. Skok v višno z zaletom jun. C. 12. Skok v daljino z zaletom jun A. 12. Mctanjo diska jun C. 14. Štafeta
4 X m Ju". C.
Prijavo je poslati najkasneje do 20. maja 1937 na naslov: Tručl Ciril, Murska Sobota Banovinska bolnica. Prijavnina je 7,a točko in osebo Din 2, za moStva pa Din S. Naknadne prijavo in prijave brej: prijav-nine se ne bodo upoštevale. Nagrade: pri 5 tekmovalcih dobita prva dva pri več kot 5 tekmovalcih pa dobijo prvi trije priznnnice. Tekmovanje bo na tekali-šču dolgom 370 m posutem z ugaski. ki imn 4 nedvig-njene zavoje. Pravico nastopn imajo vsi verificirani in neverificirani juniorji klnhov, člnnov JLAZ-e. Tekmovanje se vrši po pravilih odnosno pravilnikih JLAZ-e.
JASO. — V četrtek, 13. maja ob 2 popoldne bo na univerzi žalna seja za pokojnim dr. M. Bukovcem, uBtanovnim članom Jug. akad. smuč organizacije. Za vse odbornike udeležba obvezna. — Tajnik.
ASK Primorje. Lahko atletska sekcija). Za nastop na klubovem nacionalnem mitingn, ki je istočasno po odredbi Zveze in JLA8Ze izbirni za določitev reprezentanee proti Češkoslovaški (v Zagrebu 29.—30 t. m.) morajo biti v slačilnic! najpozneje ob 17.30: Sadar, Slanina. Miloš. Pogelšek. Zgur. Boltauzer, Srakar Drago, Kramaršifi, Bojan, Kari, Skaza, Sko-berne. Krevs, Srakar I„ Krpan, Pere, Kranjec. Požar, Korče, Putinja. PleterSek, Skušek, Ster, UrbnnčiS, Milan, Slapar. Goršek, Zorga. Nabernik, Pognčnik, Ogrin, v nedeljo, lfi. t. m. najpozneje ob 15.00 poleg imenovanih šc: Malnarič, Gašperšič, Kutakov, Sket, Bnloh. Stok. PavičeviS. Atleit. ki bi želeli poleg imenovanih nastopiti, naj se dnevno javijo sekcijskemu vodstvu na igrišču od 16. naprej. — V soboto po mi tingu se vrši na igrišču obvezen sestanek vsega aktivnega članstva lahko atletske sekcije. Atleti! Prinesite seboj vso opremo — čistol Načelstvo.
Zveza slovenskih lalikotaletskih klubov. (Slul-beno iz predsedstva.. V smislu dopisa JLAZ-e nujno opozarjamo reprezentativne kandidate, da je predsed stvo Zveze določilo meeting ASK Primorja 15. in 16. t. m. kot izbirni za določitev državne reprezentance, ki nastopi v Zagrebu proti reprezentanci Češkoslovaške 29. in 30. t. m.Klubi naj skrbijo za izvršitev omenjenega goločiia.
SK Reka. Drevi ob 20 važna seja upravnega odbora v gostilni »Konzum« na Glineah.
Brez klobuka... brez plašča.....
l£S£2ioq
f/NIVEAN CPEME
toda utrjeno kožo..
Uživajte mladost in svobodo, kajti krema NIVEA skrbi za Vašo kožo in jo varuje, kakor pri pomladanskem soncu tako pri dežju in vetru. Samo krema NIVEA vsebuje EUCERIT, okrepčevalno sredstvo za kožo in Vam daje mladosten, svež in zdrav izgled.
R ad io t e rma In e, znane, za vse bolezni priporočljive
ŠMARJEŠKE TOPLICE 27° R
sprejemajo v predsezoni od t. maja do 30. junija na 10 dnevno penzijo (3 krat dnevno dobra domača brana, stanovanje in kopeli) za Din 400'—. • V glavni sezoni od 1. lulija do 31. avgusta na 10 dni Din 450 — za osebo. • Uprava kopališča NOVO MESTO.
Plavalna sekcija SK Ilirije Ustmene iportne novice it. 2. danes ob 18.30 v kluskem lokalu (Šelenburgova 6, II. nadstr. Vabimo vse člane iu prijatelje sekcije, da v čim večjem številu posetijo to prireditev.
hahkoatlctski sodniški zbot Ksluibenc objave). Za meeting dne 15. in lfi. maja 1937 se odreja tale žirija: vrhovni sodnik: geom. Cerne. vodja tekmovanja: MeguSar, starter: ing. Cerar. Sodniki: Cimperman, Cudertnan. Hvale, Kaian .Kos, Pevalek. Potokar, Polajnar in Vidie. Vsi navedeni g g. sodniki naj bodo v soboto 15. t. m. točno ob 18 in v nedeljo 16. t. m. oh 15.30 na Igrišču ASK Primorja. Opozarjamo gg. sodnike, da si morajo v slučaju zadržanosti sami preskrbeti namestuike zvezue sodnike.
Sah
Občni zbor Ljubljanske/ta šahovskega kluba bo drevi oh 20 pri ■Lovšinu«. Gradišče. Odbor bo tako podal obračun o svojem delu, ki je prineslo klubu novih lopih uspehov. Članstvo nHj zavedno in polnoštevilno prisostvuje in sodeluje, de ho klub mogel tudi v bodoče uspešno napredovati in primerno proslaviti svojo potindvajsetlctnico. Vabljeni »o onako vsi nekdanji člani in prijatelji L. š. k a.
"nuo ne citaf«
Stavbeni materllal
izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, mavec, lepenke aalonlt.straha In cevi Itd.
najcenej« pri
MATERIAL UuMlana
Telefon 27-16	Tyrl«va cesta 36 e
Zet birmanke
»Tafet« svila vseh barv po Din 12'—
pri Trpinu, Maribor
Vetrinjska 15
vsakovrstne molitvenike kot: »Pri Jezusu«, »Večno življenje« i. t, d., rožne vence, verižice, svetinjice, trakove, mirtine venčke in šopke, ročne torbice kupite najceneje v trgovini:
H. NIČMAN, Ljubljana
Kopitarjeva ulica 2.
Tovarniško zastopstvo
za Beograd, Srbijo išče dobro uvedena agen-tura. Ponudbe na „JEMKA", Aleksandrova 62, Beograd.
ZAHVALA.
Gospodu dr. KARLU MATKO-TU. zdravniku v Radetah pri Zid. mostu, se javno za-hvahujem v svojem in v imenu otrok, ker je z vestnim in nadvse požrtvovalnim zdravljenjem reiii mojo ieno tetke in nevarne bolezni.
Radeče-Podkraj 40, dne 10. maja 1937.
FRANC KRAMAR,
rudn. upokojenec.
rednd
SLOVENCA
3 **w ......./HitiiiiuniiiHi
Obhalilne sllhe
čez 50 različnih vzorcev po velikosti od Din l'— dalje nudi trgovina
n. NlfrlAN, LJUBLJANA
KOPITARJEVA HI 2
Častna beseda! Žulj je izginil s korenino vred.
BoleCIne In teiave prenehajo vnekaj minutah. Iznajdba, ki dala tudeie.
ZulJ Je grd žebelj v Vašem prstu. Ce odre-žete njegovo površje, ostane korenina In kmalu te žulj povrne še hujši, kakor Je bil. Sigurni. sodobni, znanstveni način pa Je ta, da sa žulji odstranijo ■ korenino vred brez vsake nevarnosti tn sicer tako, da svoje bolne noge namočite v vroči vodi, »uperoksigenira-nl x malo količino Saltrat Rodella. Ta posebno učinkovita kopel za noge omehča tudi najstarejše ter najtrše žulje tn trdo kožo. Bolečine takorekoč naenkrat prenehajo. Noge nfS več ne bole. ne srbijo ln tudi niso vnete ali otečene. In novi čevlji «o Vam takoj prikladni ln Vas prav nič ne tiščijo. Zahtevajte ša danes v svoji lekarni Saltrat Rodell In Jutri boste rešeni vseh bolečin na nogah. Hoja Vam bo užitek.
Pozor krojači, šivilje!
Kloti, serži, žepovine, rokavine, trda platna,
original »Hansel«, škarje, gumbi, sukanec, svila
najceneje
pn Peteline, Ljubljana
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
TURISTOVSKI KRUH
TELEFON 28-24
GLAVNA ZALOGA:
FEIERTAG, BETNAVSKA 43
Podružnici: Maribor. Ulica it. oktobra ia Nova vas
Dobite ga tudi v špecerijski trgovini
JOS. SKAZA
Glavni trg trotovi)
Crn ržen kruh je zelo
redilen, os t n no 8—10 dni, tudi v največji vročini, svež in o k n h e n!
Zahtevajte
ki garantira 100°10ni uspeh znamke
Rudolt Tiramermans:	44
Junaki iz Alcazarja
Ondi se obveza razveže.
Moscardo ga pozdravi s težkim, resnim glasom.
»Prečastiti, zahvalim se vam, da ste prišli.«
>Spodaj v kleteh, v južnovzhodnem vogalu, kjer se stikata dva hodnika, kar na urno roko pripravijo oltar: preprosta miza je to, pogrnjena z belimi rjuhami. Na mizi dve sveči, ki širita mirno, jasno luč. Po hodnikih se zbirajo ženske, otroci in večina posadke. Zunaj je premirje — za tri ure. Le najpotrebnejše straže ostanejo na postojankah, da je Alcazar zavarovan pred presenečenjem, da pazijo, če bi rdeči prelomili besedo.
V	pisarni poveljnika spove duhovnik nekaj častnikov, vojakov in žensk. Potem stopa v duhovniški obleki nizdol v klet. Stopa skozi vrste mož in žena k oltarju. Odondot jim govori.
Kakšen prizor se nudi njegovim očem!
V	spodnjih vrstah ležijo ranjenci, ki so jih bili prenesli semkaj. In tu so tudi Otroci, otroci bledih, ozkih obrazkov, modroobrobljenih oči. Nekakšne cunje in rute so ovite krog njih preveč vitkih telesc.
Ženske niso videti nič drugačne. Vse so tako Upadle in prozorno blede. Ustnice so trpko stisnjene, ko v večno zadržani bolečini, ki se dozdeva zaradi ▼eselja te ure, da je nekoliko zmanjšana. Lasje so skuštrani, oči se svetijo ko v močici v plapolajočem odsevu oljnatih svetilk in v svitu sveč.
Moški stoje razkoračeno. Uniform skoraj ni več spoznati. Vse imajo neko enotno umazano-sivo bar-
vo, so razcefrane na več mestih iu velikokrat zakrpane. Od lakote in pomanjkanja so jim telesa oslabljena. Iz bradastih obrazov štrlijo lične kosti. Oči tičijo globoko v jamicah in z obrazov strmi utrujenost. A krog ust je začrtana trda, odločna poteza, je izražena volja za boj, za upiranje.
Duhovnik govori ljudem, ki stoje pred njim.
Obrazi vseh izražajo svečanost te ure, a tudi grozečo resnobo položaja, zavest nevarnosti.
Tu ni potrebno dosti besed. Ti ljudje so po notranje za vse sprejemljivi in pripravljeni: da živijo, če jim Bog podari življenje, da umrjejo, če Bog to zahteva od njih!
Vsi pokleknejo in obudijo kesanje in prosijo od-puščenja grehov. Molitev stotin ljudi gromko odmeva pod podzemskimi oboki. To je resnična in pravilna molitev ljudi, ki jih sovražnik ni mogel ponižati, ki pa pred Bogom ponižno klečijo na tleh in ga kličejo in prosijo milosti in usmiljenja.
Nato odmoli duhovnik nad vsemi molitev odpu-ščenja grehov v smrtni nevarnosti in začne s sveto dariivijo, ki jo malokdaj obhajajo v taki bedni, mrki okolici in jo še manjkrat spremljajo molitve, ki bi bile tako močno v veri in lako iskrene.
Ranjenci in še veliko drugih sprejmejo najsvetejši zakrament.
Poslednji >Deo gratias« — »Hvala Bogu< se porazgubi pod oboki.
Duhovnik odide nazaj do poveljnikove sobe in je ves prevzet od te ure.
Moscardri vstopi.
»Gospod polkovnik, življenje v kleteh tam spodaj mora biti strašno. Strah in groza! Lakota, tema. zrak.
ki se človeku kar vzdiguje, ko ga vdihava in preteča nevarnost.. .«
»Vem: mina!«
»Gospod poveljnik, če se v i nočete vdati, pustite, da odidejo vsaj ženske in otroci. Dajte jim prostost!«
To izgovori Camarasa s presunljivim glasom. Slišati je, ko da zveni v njem nekakšen očitek.
»Čutim, kaj si mislite, prečastiti. Mene in nemara vse tukajšnje moške smatrate za častihlepne, po slavi hlastajoče vojakarje, ki ženske in otroke okrutno držijo v teh zidovih samo na ljubo tisti milnati peni ničemurne slave. Jaz vam na to ne bom sam odgovoril, ker boste mislili, da sem slep, da si domišljam. — Ordonanca! Pokliči kako žensko!«
»Na povelje, gospod polkovnik katero?«
»Vseeno — katerokoli.«
Nekaj minut mine.
Vrata se odpro in v sobo vstopi mlada ženska. Njena obleka je za silo zakrpana in ji visi na telesu, ki je postalo dosti preozko zanjo. Nogavic nima nobenih, usnje čevljev je raztrgano, lasje ji visijo v bledi obraz vdrtih lic. Z naglo kretnjo si jih vrže nazaj in je prccej zmedena, ko kar iznenada stoji pred duhovnikom in poveljnikom. Sapo kar lovi, ker so jo vpe-liale stopnice iz kleti navzgor, tako zelo so njene moči oslabljene.
»Prosim, prečastiti, vprašajte njo,« pravi Moscar-d6 in stopi v ozadje.
»Videl sem to strašno bedo tam spodaj in bi vas vprašal, kar sem že vprašal polkovnika MoscardojS! Vi vsi si morate rešiti življenje iz temfc in pogubljenja v kleteh. Pojdite ven! Vlada vam jamči za življenje in svohodo!«
n
(D
NNP er tx a
t!- q-o
pr pr o
o o S. „ _ o
B 5* < 11 §
Er-oS?
S
s o o
VI f
© 2 N s
<5 S £ S
— M M H
k U '
S
a b b
- • *••
(f) H. H. d ^ » sr
2 u* „ i
2 D » «
S*
I I

Krasna birmanska darila po globoko znižanih cenah Vam nudi znana tvrdka
F. M. Schmitt
Pred Škofijo 2, Ljubljana, Lingarjeva 4
Oglejte si blago brezobveznol
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženi-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din IU*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega snačaja se ra-tuna enokolouska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismeDe odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
* K IN□ t
UNION
Filmska zgodba ls življenja malega dečka
llltca do raja
Hans Moser
Peter Bosse
Dodatek: Slovenski film o katak športu v savski scteBUl pri TrDOVlJah ln na Clr krnskem Jezeru. Foto: prof. Kavnik.
Danes p o s 1 e dn ti 41 Prekrasna ljubezenska romanca
Demon ljubezni
Loretta Joung
Robert Taylor
i™ MAT
Vesela illmska komedija
DvoiChe v eni osebi
Adtla Sandrock	Kalph, Ar tur Koberts
- y\ed4taA>e. oč	21." ^AZ
Mu/bodobe
Kuharica za vse
se sprejme 18. maja pri boljši družini. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 886.	(b)
Pekovskega pomočnika
mladega in poštenega, ali raznašalca kruha sprejme Romih Martin, pek, Tržič
Tapetniški pomočnik
Be sprejme. - Biti mora sposoben za vsa tapetniška dela. Nastop takoj! Vavpotič Franc, Jesenice, Gorenjsko.	(b)

Hranilne vloge
raznih denarnih zavodov vnovčuje, delnice in vrednostne papirje nakup in prodajo izposlujo najbolje proti gotovini takoj kon-cesijonlrana tvrdka AL,. PLANINSEK, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1., telefon 35-10.	(d)
Iščem posojilo
60.000 Din na hišo v mostu za pet let. Ponudbe pod »Prva vknjižba« št. 7525 upravi »Slovenca«, d
Vnovčnjem
hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno.
Rudolf Zore
Ljubljana. Gledališka 12 Telefon 38-10.
Želim soudeležbe
pri že obstoječi, doblčka-nosnl trgovini ali podjetju. Dam na razpolago 100.000 Din In bi sodeloval. Ponudbe pod značko »Trgovec« v upravo »SI.« v Mariboru.	(d)
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Kre' ov trg 10, tel. 37-62.
Posojila dajeno
državnim In privatnim na-rneščpncem v Ljubljani v gotovini In blagovnih bonih Hermes, Informacije Tavčarjeva 2.	(d)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po aaiviijib eeoab CERNE, itjvelir, Liublians Wolfova ulica it. 3.
Naročajte in širite »SLOVENCA«
LfiSjJSED
Ure za birmo
nudi najcenejše PAKI2 IVAN. LJubljana, Pred škofijo 15.	(1)
Za birmo
ročne torbice od 8 Din naprej v veliki izbiri pri Ivanu ICravosu, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 1
Zahtevajte povsod
pristno »Jogourt« mleko od Prve ljubljanske mlekarne«, Tyrševa cesta 17. Imam veliko zalogo čajnega masla.	(1)
Za potovanje
ročne kovčege, torbice, nahrbtnike Itd. v veliki Izbiri priporoča IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova cesta 13. (1)
Trenchcoate
vetrne suknjiče, novosti za športne obleke - nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14.	(I)
la. cvetlični med
novi, 10 kg 140 Din, 30 kg 350 Din, jajca, 720 kosov, sveža, zajamčena 350 Din, franko voznlna razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Srajce, moške kravate,
in nogavice dobite vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1)
Polnomasten sir
polemendolski	in fine domače salame	dobite pri I. Buzzolini,	Lingarjeva ulica.	(1)
Avto Fiat 514
štirlsedežnl, s 4 vrati, primeren tudi za avto-taksl, v brezhibnem stanju, ugodno proda Franc Palme, Ljubljana, Ivnaf-ljeva 10, telefon 23-76. t
BSA motor
500 ccm. zadnji športni model »Bluo Star«, skoraj nov, prodam takoj Florjančič, Cankarjevo nabrežje 25.	(f)
Ugodna prilika
Motorno kolo s prikolico, znamke »Sumbcam«, 500 ccm, ugodno naprodaj. —-Poizve se v Na-Na, Tyr-ševa cesta 12.	(f)
rsrSS^
Lepe stavbne parcele
v bližini Sv. Jožefa naprodaj. Vprašati : Fanln-ger, Celje, Glavni trg 8.
ZA

it/V ' v
BINKOSTI
k novi obleki nove čevlje
•t ':■■ •,-,••. r - J. -; V "V
.»y -«.
45302—4804
Da omogočimo vsakomur, da se dobro in poceni obuje, smo izdelali le platnene čevlje z elastičnim gumijastim podplatom. Stanejo po velikosti od 15—29 dinarjev.
1405-00
Lahke copate za dom is finega mehkega usnja. Najpripravnejši na potovanju.
Isto za moške 40'— dinarjev.
1437-2727
Elegantni letni moški čevlji is sivega platna, kombiniranega z lakom. Pristojno k vsaki obleki in so za poletje ugodni. Stanejo samo 60'— dinarjev.
45422-1103
Za deklice lepi čeveljčki iz močnega belega platna z elastičnim podplatom in z zaponko.
2405-23425
Ugodni platneni polčevlji na sapono z gumijastim podplatom in z nizko pelo. Izdelani v drap, sivi in beli barvi.
68895—8195
čeveljčki za lepe dneve iz močnega lanenega platna, drap barve z belimi paspulami. Stanejo 49"— dinarjev.
4975—46547
Močni in lahki troter čevlji iz boksa z usnjenim podplatom, nizko peto in zaponko. Stanejo samo 69•— dinarjev.
5847 -4400
Za poletje ugodne, trajne in cenene moške sandale iz močnega platna z gumijastim podplatom. Stanejo samo 35'— dinarjev.
ODDAJO:
Z avgustom
oddam stanovanje 3 sob in kopalnice. Zarnlkova ulica 9, pri Sv. Jožefu, č
Enosobno stanovanje
s prltlkllnaml oddam. — Naslov v upravi »Slov « pod št. 7529.	(č)
Dvosobno stanovanje
parketlrano. s kopalnico in vsemi prltlkllnaml — prodam za pet let, starejšim osebam do smrti, po zelo nizki ceni, zaradi tega, ker no bivam v Ljubljani. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Mir« St. 7522.	(č)
UMSl!
Opremljeno sobo
oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7548. (s)
IE
Gumbe, plise, entel, ažur
predtlsk In monograme hitro Izvrši Matek A Mike«, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
Inserati v »Slovencu« imajo ve-lik uspehi
Kožuhovino
v shrambo čez poletje in ob tej priliki se na željo temeljito popravi pri: Josip Dolenc, krznarstvo, Sv. Petra cesta 19, LJubljana. Telef. 22-62. (r)
Za Din 40-—
oblice dvojnike
(Doppelbooei) od 42-61 mm ter razno drugo orodie po zelo nlzkin cenah nual
Stanko Florjaniii
at ie niEH
Resljeva 3
(Vbod skezi dvonSce Vis a vis Medic Zanki
Podružnica „SLOVENCA« je na Miklošičevi cesti št. 5 ■■■■■■■■nm
+
Umrl nam jo naš ljubljeni soprog, predobri oče, gospod
JOSIP KRALJIC
zvaničnik drž. žel.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 13. maja ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Vodovodna cesta 52, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. maja 1937.
Žalujoči:
EVFEMIJA, soproga; JOŽE, RUDOLF in LIBERAT, sinovi
Zs Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel CeB
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčijj