U REDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 ■tiskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke bo od 10. do 11. Šonoldne in od B. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in Iraznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ■ ;	sprejemajo	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Onrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1‘80; za Nemčijo celoletno K 2C-40; za 'ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86-—.	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZAKJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne.	%	•.	•
UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici 5tev. 0, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečei Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., popojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
———	Reklamacije lista so poštnine proste. —......
V Ljubljani, v soboto dne 26. julija 1913.	Leto	III.
Stev. 642.
/ v Še hočejo prelivati kri!
Ureditev balkanskih razmer se zavlačuje In zavlačuje, boji se nadaljujejo, o gladki rešitvi ni govora, pač pa se komplikacije množe od dne do dne. Grof Khuen-Hedervary je imel prav, ko je dejal, da je položaj skrajno konfuzen, motil se je pa zelo, ko je mislil, da mora priti zaradi te konfuznosti kmalu do rešitve. Avstrija le živ dokaz, da so konfuznosti včasi lahko zelo dolgotrajne. Balkanska slika je pa prav taka, kakor da hočejo državniki tam doli posnemati
Avstrijo.	...	...	,	,
Vojna, ki so jo zavezniki zaceli med sabo, c zločinstvo. In z vsemi izgovori ne zaslužijo jobenega odpuščanja. Vsa družba političnih Špekulantov, kapitalističnih profitarjev, vojaških štreberjev s svojimi čednimi kralji je ena-(o odgovorna za to bestialno prelivanje i<rvi. Pa tudi kdor se postavlja na stališče, da je odločevanje z orožjem včasi neizogibno, mora obsojati to razbojniško vojno, ki bo toliko Škodovala balkanskim narodom, da ga ni uspela. ki bi jim mogel nadomestiti strašne vsestranske izgube.
Toda — pravijo, da se vojna ni dala pre-jrečiti. Sai jo sami obžalujejo, imenujejo jo oratomorno in jokajo se ob rekali prelite krvi; sli prelivati so jo morali. Ali sedaj? Srbi in Irki so zmagali; Rtimunija je zasedla več bol-jarske zemlje, nego je zahtevala. Bolgarska je nedvomno poražena. Sedaj ji grozi še turška nevarnost. Čemu je torej še treba nadaljevati Klanja, ko je Bolgarska svečano izjavila, da je oripravljena za direktno pogajanje,^ ki so ga lahtevali Srbi in Grki in za takojšnje ustav-ijenje vojnih operacij?
Iz Belgrada in iz Aten razpošiljajo neprenehoma telegrame, da Bolgarska zavlačuje mirovna pogajanja. O teh vesteh je treba vendar Ee enkrat povedati jasno besedo. Konec mora t)iti bajke, da je vse zlata resnica, kar prihaja •z Belgrada. In ravno forsirani brzojavi o bolgarskem zavlačenju so očividno zlagani, z ne-ooštenim namenom zlagani, izmišljeni zato. da ookrijejo srbsko in predvsem grško zavlačevanje.
Ko ie bila Bolgarska premagana, se je naj-orei zatekla k Rusiii in jo prosila za posredovanje. To le bilo tako razumljivo in v zgodovini je toliko podobnih zgledov, da je naravnost smešno moralno zgražanje srbsko-grških državnikov in njih žurnalistov. Razumljivo je tudi da so ?rbi i71 °rki za,ltevaM direktno po-gaianie in da se niso navduševali za posredovanje' Kajti direktno pogajanje jim je obljubljalo več* dobička. Neumno pa je zameriti Bolgarski da ie iskala pot. ki bi bila zanjo ugodnejša.'Ko so Srbi in Grki rekli: Ne! — se je
itak morala udati. .	_
Tedaj je poslala Bolgarska svoje delegate v Niš To ni ravno znamenje zavlačevanja. '1 o-da v Nišu niso dobili njeni zastopniki nobenega npravila Zakaj Grki so se postavili na stališče, da ne razpravljajo o premirju, dokler se ne podpiše preliminarni mir. Vojaške operacije se ustavijo tedaj, kadar sprejmejo Bolgari vse mirovne pogoje.	.	,
Zdi se. da Srbija začetkoma m tako mislila. Tudi Rumunija, kateri se pač ne more podtikati prijaznost do Bolgarske, ie priporočala, da se ustavijo vojne operacije in da se potem sklepa o miru. Kralj Karol je sam brzojavil Petru, Konstantinu in Nikoli željo, da bi se uvedlo premirje, češ, da je nadaljnje prelivanje krvi med zavezniki brezkoristno in da bi le poslabšalo položaj. Predtem pa je bil Ferdinand brzojavil Karolu, da je Bolgarska pripravljena tisti hip ustaviti vsako vojaško akcijo in demobilizirati, ko store to tudi njeni nasprotniki.^
Ali grška vlada je Rumuniji odgovorila, da naj se sklepa o premirju sočasno s pogajanjem o preliminarnem miru. Rumunija je to sprejela, vendar pa ie predlagala, naj se pred tem v Nišu sklene, da se ustavijo sovražnosti.
V	ta namen ie tudi imenovala svoja delegata, generala Coando in polkovnika Christesca, ter ju poslala v Niš.
Jasno je torej, da Bolgarska niti m imela prilike za zavlačevanja. Pač pa je Grška venomer silila v to, da se nadaljujejo sovražne operacije do tistega trenotka. ko bo podpisan mir.
Ce se ima govoriti o zavlačevanju, je torej treba v prvi vrsti imenovati Grško.
Nenadoma se ie pa tudi Srbija postavila na grško stališče. Da so bili njeni nameni izprva drugačni, je pravzaprav že dokazano s tem, da je Srbija določila svoje delegate za Niš. Konferenca v Bukareštu pa je bila projektirana kot mirovna konferenca; torei je morala imeti ona v Nišu drug namen. Ta ni mogel biti nič dru-zega kakor premirje.
Očitno je, da Srbija nima vodstva v proti-bolgarski koaliciji. Godi se venomer to. kar hoče gospod Venizelos, vloga gospoda Pašiča je pa ta. da mu pritrjuje. Tako vlada med obema vedno »sporazum«. Tako se je dosegel tudi »sporazum« zaradi premirja na ta način, da je Pašič vtaknil svoje mnenje v žep in izpolnil grško povelje.
To pa je bilo vendar treba nekako utemeljiti. In srbska vlada je raztelegrafirala po svetu, da Bolgari zavlačujejo, da je nezvestoba njih poglavitna lastnost, da jim ni zaupati in da bi izrabili premirje le za to, da bi vnovič napadli Srbe in Grke. Ne glede na to, da ni tako opisovanje bivših in bodočih zaveznikov in bratov posebno lepo, je utemeljevanje nadvse dvomljivo. Prav srbska in grška poročila so samozavestno pripovedovala, da je bolgarska armada popolnoma uničena in njeni ostanki da so nesposobni za vsako akcijo. Le od volje Srbov in Grkov je odvisno, če se jim zljubi s svojimi četami marširati v Sofijo. Zdi se. da je na tem veliko resnice. Prav zato so pa srbske in grške pretveze ničeve. Kako naj Bolgarska misli na to. da še enkrat napade Srbe in Grke, če je njena armada razbita in nesposobna? Za njenim hrbtom, par kilometrov od Sofije stoji naposled tudi rumunska armada. In tega, da je Bolgarski vseeno, če prodirajo Turki že čez njene stare meje, tudi ne bo srbskemu tiskovnemu uradu nihče verjel.
O kvalitetah bolgarskih državnikov lahko sodijo, kakor hočejo. Mi jih gotovo ne smatramo za svetnike. Kar so svojem narodu storili groznega, jim ne bo odpuščeno. Ali zdaj gre za to. da ima Bolgarska vklenjene roke, da se ne more geniti, da je volja njenih političarjev in generalov brez pomena; Bolgarska je miroljubna. ker ne niore biti drugačna. Če zatrjuje, da želi konec sovražnosti, se ji mora verjeti, ker jih ne more nadaljevati. Ona tudi nima nobenega dobička od novih bojev.
Nadaljevanje sovražnosti je — če odštejemo Turčijo — poglavitno v interesu Grške. Pašič in Venizelos pripovedujeta, da bodo srbske in grške zahteve zmerne. To je beseda, ki pomeni, kar kdo hoče. Bolgari ji očividno ne zaupajo, mi pa ji ne verjamemo. Razni momenti kažejo že doslej, da je grška požrešnost ogromna. Kako naj se n. pr. tolmači zmernost, če pripovedujejo, da bodo Bolgarski pustili »celo« dohod do Egejskega morja? S tem je vendar rečeno, da bi Grška rada pograbila skoraj vse egejsko obrežje; tako pa tudi največji alkoholik lahko o sebi pravi, da pije »zmerno«.
V	primeri z bolgarskimi in srbskimi so bila grška vojaška dela v prvi vojni precej skromna. Gotovo je, da ne bi bili prišli Grki nikdar do Soluna, če ne bi bili Bolgari in Srbi potegnili glavne turške moči nase. V vojni z Bolgarsko pa so imeli zopet Srbi glavno nalogo; grško osvojevanje luk in mest so pa bila dela. za katera bi bilo treba Homerja, da bi napravil iz njih epohalna junaštva. Lahko se torej pravi, da se Grki v obeh vojnah goste na tuje stroške; zato jim je pa tudi najlože zahtevati nadaljevanje sovražnosti, ker je to zanje spojeno z najmanjšim rizikom, upajo pa na največji profit.
Kar se godi v Atenah in v Belgradu torej ni pošteno, v Belgradu pa ie povrh še neumno. Zločinstvo je, da pošiljajo srbske vojake še nadalje na klanje, norost je. da jih pošiljajo v klavnico za dobiček — kralja Konstantina. Za nadaljevanje sovražnosti ni nobenega povoda in nobenega opravičila več. Za to hudodelstvo se ne more dovoliti nobeno olepšavanje. Razbojnik ie majhen zločinec v primeri s tolovajsko tolpo sijajnih in ponosnih imen. ki iščejo kakor smrkavci izgovore za svoje brezvestno, egoistično. lopovsko početje.
tične organizacije ali meščanske ali delavske precej tuje takemu gibanju. Organizacije, omenjene v spomenici, so le slabše skupine brez pomena. od katerih ie ena »narodno-delavska zveza«, pravzaprav »žolta organizacija«, katero so ustanovili delodajalci in katero so uporabljali že leta 1906 v krvavih bratomornih bojih proti socialističnim delavcem.
4. Boj za neodvisnost Poljske, katero pro-glasuje provizorična komisija sedmero organizacij. podpisanih na spomenici, ni drugega, nego boj za aneksijo ruske Poljske po Avstriji. Zaradi tega se razlaga prijaznost avstrijske vlade proti tej provizorični komisiji1 in pomoč, katero so našle strelne družbe, legije itd. Ureditev di-plomatičnih odnošajev med Avstrijo in Rusijo pa je docela izpremenilo postopanje avstrijske vlade proti načrtom in akciji provizorične komisije.
5. Delavski razred ruske Poljske, zvest stališču proti vojni, katero je zavzel internacionalni socialistični kongres v Bazileji, protestira z vsemi svodimi silama' proti militarističnim in
Ljubljana in Kranjsko.
— Za načelnika okrajne bolniške blagajne v Ljubljani je bil na četrtkovi seji odbora delojemalcev in delodajalcev soglasno izvoljen so-drug I. Mlinar, ker je s. Bartl odklonil izvolitev.
— Kinematografirani manevri. Vojno ministrstvo izdaja že nekaj časa poseben dnevnik »Militarische Rundschau«, ki ima seveda v prvi vrsti nalogo peti slavo vojni upravi, dokazovati da je vsa modrost Avstrije spravljena v vojaških uniformah in delati reklamo za militaristične zahteve. Temu listu se je zazdelo, da je armada pri nas premalo popularna. To je pravzaprav čudno, zakaj izmed prebivalcev, ki se niso izselili in ki niso v kuti ali pa v kakšni hiralnici, bo težko dobiti katerega, ki ni sam nosil puške ali pa vsaj prevažal c. kr. seno. Ker
diplomatičnim spletkam,, katere potom demagogije utegnejo ustvariti nevarne iluzije ter odvrniti proletariat od svojega razrednega boja.
Svoje osvobojenje vidimo v solidarnem boju ruskega proletariata s proletariatom vseh narodov, zatiranih od ruske države, proti carski vladi in meščanski reakciji in za pridobitev demokratične republike z avtonomije Poljske.«
Torti resnica na vsem gibanju poljskih socialnih demokratov je ta, da so poljske »narodne delavske organizacije«, t. j. »žolte organizacije«. kakor so tudi pri nas. šle za vodstvom šovinističnih narodnih strank ter je časopisje te »žolte delavske organizacije« proglašalo kot socialistične. Prepričani smo, da bi tudi pri nas narodne delavske organizacije bile dovoli otročje, ter bi si dovolile enako igro in se dale enako izrabljati za narodni šovinizem. Zato tem zadovoljnejše prinašamo samozavestno ftjavo ruske internacionalne socialistične organizacije, ki kažejo razmere ruske Poljske v pravi luči.
so bili takorekoč vsi Avstrijci vojaki, ali pa so še vojaki, bi morala biti armada najpopularnejša institucija v državi. Ali redakterjem vojaškega lista se zdi, da ni; in tudi nam se zdi tako. Ali to bi se dalo vendar nekako razumeti. Če se ljudje spominjajo na vse tiste »Schweins-hunde« in »Rhinozerose«, ki so jih požirali po kasarniških dvoriščih in na vajah, se iz takih spominov težko izcimi popularnost. Gospodje bi jo pa vendar zelo radi imeli: zakaj za popularno« armado je vse lože zahtevati danes nove puške, jutri noye kanone, pojutrišnjem nove rekrute, potem zopet puške 7a ‘e rekrute itd. Pa so si belili glavo, kako bi napravili armado popularno. Iztuhtali so, da je velika napaka. da ljudstvo ne vidi velikih manevrov Na Nemškem ie pri vsakih manevrih cela armada gledalcev in časopisje oznanja že davno
Poljska internacionalna socialistična stranka.
Vsi nacionalistični listi, nemški in slovanski. so ob priliki balkanske vojne in zapletljajev med Avstrijo in Rusijo poudarjali, kako da poljski socialisti zdriižno nastopajo z narodnimi poljskimi strankami in kako se napravljajo pod protektoratom Avstrije strelska in telovadna delavska društva, namenjena za malo vojsko proti Rusiji. Posebi se razume, da so naši narodni in kolikor mogoče malenkostni listi, socialni demokraciji očitali nedoslednost ter kazali na »narodne« poljske socialiste. Vsled teh vesti, ki so se propagirale tudi po inozemskih večjih listih, je bil odbor poljske socialno demokratične stranke prisiljen izdati sledečo izjavo:
1.	Poljska socialistična internacionalna delavska stranka, katere ime se je navajalo med 7 nndnisi snomeuic« ua konferenco poslanikov
v Londonu, ni nikdar podpisala nobenega dokumenta, ki bi bil naslovljen na predstavitelje meščanskih vlad. Nasprotno konstatira, da nima nikakih odnošajev z vladami, ki zatirajo in izkoriščajo in se torei tudi ne more nanje obračati s pritožbami delavskega razreda.
2. Organizacija, ki ie podpisana v našem imenu na spomenici je dejansko oddelek, ki se je leta 1907 ločil od naše organizacije.
3. Kar se tiče boja cele Poljske proti Ruski invaziji, o kateri govori spomenica, boj, ki bi se moral pričeti v trenotku, ko bi nastala rusko-avstrijska vojska, konstatiramo, da napete di-plomatične razmere med Avstrijo in Rusijo zadnja leta niso povzročale nikakega iredentističnega in revolucionarnega gibanja na ruskem Poljskem. Konstatiramo. da so skoraj vse poli-
Mednarodni rudarski kongres.
Karlove vari. 23. julija.
Včeraj je pričel mednarodni rudarski kongres s pravim delom pod predsedstvom avstrijskega državnega poslanca sodruga Cingra. Prva točka dnevnega reda je bila »Delovni čas«. Delegatje so sprejeli soglasno reoluciji:
1. Zahtevamo, da se pospeši delo za dosego osemurnega delovnika vštevši vstop v lamo in odhod iz jame za vse delavce, ki delajo podnevi. Počitek med šihtami naj traja 16 ur in naj bo obvezen in najvišje število tedenskih šihtov ne srne znašati več kakor šest. (Resolucijo so predlagali angleški in belgijski dele-gatje.)
2. Kongres je mnenja, da se mora uveljaviti osemurni delovnik vštevši prihod v jamo in odhod iz jame za vse delavce, zaposlene v ru-dokopni industriji. Na vročih in mokrih delovnih prostorih naj znaša delovni čas s prihodom in odhodom vred največ šest ur. (Resolucijo so predlagali avstrijski, nemški in holandski delegatje.)
Adamson (Angleška) je utemeljeval prvo resolucijo in je zlasti pokazoval na zdravstvene nevarnosti * rudnikih in na nevarnost nezgod. Vsled predolgega delovnega časa zastaja duševna izobrazba rudarjev. Na Angleškem so uvedli leta 1908 zakon za osemurno delo, a vštet ni čas za prihod in odhod v jamo, zakon je torej pomanjkljiv. Zahtevamo osem ur razvedrila, osem ur spanja in osem šilingov (1 šiling = 1 K 20 vin.) na dan.
Cavreau (Belgija) slavi mednarodno zvezo rudarjev, ki obstoja že 25 let in ki se je zavzemala vedno v prvi vrsti za osemurni delovnik kot kulturno zahtevo. V Belgiji smo imeli po nekaterih rudnikih celo Murni delovni čas. Leta 1911 smo po dolgem boju dobili zakon o deveturnem delovniku. S tem seveda nismo zadovoljni in naš boj gre za tem. da dobimo pet in pol dnevni delovni teden kakor na Angleškem. Zato pa je treba Seveda predvsem ojačenje organizacije.
Dubjel (Nemčija, Poljak) soglaša z resolucijo in opozarja na grozne posledice izkoriščanja za delavčevo zdravje. Magnati, ki lastujejo premogovnike v Zgornji Šleziji. nas priganjajo na devet- in enajsturno delo v rovih in na dvanajsturno delo izven rovov. Slezijski rudarji žive v primeri z drugimi delavci prav malo časa. Zadnji čas je. da se to brezprimerno izkoriščanje zakonito ustavi.
Jarolim (Avstrija) pravi, da ie bil razvoj v Belgiji in Avstriji skorai enak; v Avstriji smo priborili leta 1902 zakon o deveturnem delovniku. To je bil takrat velik uspeh; ali od tega časa nismo za skrajšanje delovnega časa dosegli ničesar, iti sicer vsled nasprotovanja vlade in zaradi zavlačevanja naših predlogov od meščanskih strank. Meščanski poslanci se proti-vijo celo zakonitemu deseturnemu delovniku za tovarniško delavstvo, čeprav bi tak zakon sankcioniral že dejanske razmere. (Med tujimi delegati zbudi ta vest splošno začudenje.) Vsled tega je jasno, da zamore pospešiti naše zahteve le močna organizacija. Skupno s holandskimi in nemškimi delegati zahtevamo skrajšanje delovnega časa na mokrih in vročih delovnih pro-
storih na šest ur. To zahtevo utemeljujemo s tem. da zboli vsako leto izredno veliko rudarjev — do 80 odstotkov in še več. Rudniški uradi bi to lehko takoj ukrenili, ali organizacija jih mora siliti in siliti. Veselimo se, da angleški zakon o osemurnem delovniku izpodbija vse laži podjetnikov. Našo resolucijo bo močna organizacija uzakonila.
Na predlog s. Langhorsta združijo delegatje obe resoluciji v eno, ki jo sprejmejo soglasno.
O varstvu rudarjev je razpravljal kongres na podlagi teh dveh resolucij:
1. Z ozirom na nezgode zadnjih let zahteva kongres zopet boljše varstvo za življenje in zdravje rudarjev. Da se to doseže, je treba nastaviti kontrolorje po rovih, ki jih izvolijo rudarji iz svoje srede s tajno in direktno volitvijo in ki jih plačuje država. (Resolucijo so predlagali avstrijski, holandski in nemški delegatje.)
2. Kongres je mnenja, da bi moralo zakono-dajstvo v vsakem oziru boljše skrbeti za varstvo rudarjev. (Belgijski delegatje.)
Schmidt (Nemčija) pravi, da odvrača priganjanje pozornost za varnost. Največ nezgod je proti koncu tedna. Nato navaja statistiko nezgod iz rurskega revirja: leta 1902 je ponesrečilo nekai nad 37.000 rudarjev; lansko leto je bilo že 198 nezgod na dan, od teh 1082 s smrtnim izidom proti 516 pred desetimi leti. Na Angleškem je vsako leto manj nezgod, na Nemškem. kjer imamo baje najboljše preskrbljeno za delavčevo varstvo, jih je vsako leto več.
Zwanzger (Avstrija. Ljubno) pravi, da so avstrijski rudarji odklonili takozvani sistem varnostnih mož, kakršnega imajo na Nemškem, kjer se ta naprava ni obnesla. Delavski sovet se je izrekel za to, da plačuje varnostne može država, a vlada nima za to denarja. Nezgode se množe tudi pri nas.
Elfers (Holandska) je poročal o nezgodah na Holandskem, ki se množe zlasti ob visoki konjunkturi, ko gleda podjetnik le na svoj dobiček. Od 1500 rudarjev, ki delajo v državnem rovu »Wilhelmina«. je ponesrečilo 534 rudarjev.
Harvey (Angleška) pravi, da je najvažnejše vprašanje o varstvu rudarjevega življenja. Privatni podjetniki ne poznajo takih ozirov. Življenje državljanov mora biti pred profitom podjetnikov. Nobena odškodnina ne more nadomestiti otrokom očeta in ženi moža. Vsak šesti angleški rudar ponesreči in ko smo si priborili boljši zakon, tedaj so nas dolžili podjetniki, da smo izdajalci domovine. Novi zakon zelo omejuje uporabo elektricitete, zlasti n? krajih, nasičenimi s plinom; električne iskre so povzročile že dosti eksplozij.
Nato je govoril še Macdonald (Amerika), čigar izvajanja se prestavijo šele na jutrišnji seji. Kongres se je nato odgodil do jutri.
Na kongresu zastopa 603.000 angleških rudarjev 72 delegatov, 175.000 nemških in prusko poljskih 22, 40.000 francoskih 15. 14.620 avstrijskih 28. 400.000 belgijskih 7. 500.000 severo ameriških 3. 1000 holandskih 1. vsega skupaj zastopa torej 1,374.000 organiziranih rudarjev 148 delegatov.
prej. kje bo kai videti. Pri nas ni tega. Le posamezni časopisi poročajo naknadno, da so bile vaje in da je šlo vse v redu. No, vojaški uredniki spoznavajo, da imajo civilisti tudi druge ■opravke. Nekdo mora naposled vendar zaslužiti denar za davke, da se morejo vojaški izdatki množiti. In ker nima vsakdo časa, da bi gledal manevre, predlaga vojaško glasilo, naj se naznanjajo manevri kinematografskim podjetjem, ki naj se tudi povabijo, da jih kinematografirajo. To je res ženialna rešitev težkega problema! Prijatelji ljudske izobrazbe si že cela leta belijo glave, kako bi se dobilo od kinematografov kaj koristnega. S posredovanjem umetnosti ni bog-vekaj, zakaj film ni ne slika, ne plastika, ne življenje. Galerij ne more nadomeščati, gledališča, koncertov tudi ne. Mislili so, da bi se dal spraviti v službo znanosti, in nekateri začetki so opravičevali prav lepe upe. Njegovo pravo nalogo pa je odkril vendar šele vojaški list. S kinematografiranimi manevri popularizirati armado! Pri tem bi bil še dobiček, ker je kinematograf nem. in noben Trottel in Riudvieh ne pride do gledalčevih ušes in nobenih modrosti pri »Besprechungu« mu ni treba poslušati. Ali pri manevrih se gode včasih majhne in večje in zelo velike neumnosti. Civilist navadno ne razume sicer tega, vendar bi pa kazalo, aranžirati posebne manevre »brez napak« za kinematografe. Naposled hi se dalo napraviti vse to s kaširanimi figurami in polagoma bi kinematograf nadomestil manevre sploh. Kjer ie začetek, je pa tudi razvoj, in končno bi se dale še vojne opraviti kar s filmi. To pa vojaškemu listu in njegovim patronom nemara vendar zopet ne bi bilo prav. In da se ne pride do takega cilja, bi bilo bolje, da se sploh ne začne. Nam bi se to zdelo sploh za vsak slučaj najbolje.
— Polletni občni zbor kovinarjev v Ljub* Ijami, bo v nedeljo 27. julija t. I. ob pol 10. do*-poldne v restavraciji pri Perlesu. Dnevni red: Poročilo zapisnikarja, načelnika, blagajnika in kontrole. Nadomestne volitve. Stavka pri Ton-niesu. Kovinarji, v nedeljo vsi na shod! — Odbor.
— Reši nas, o Gospod! Sedaj ima še gospod bog opraviti s socialnimi demokrati. Klerikalci so uvideli, da sami ne opravijo ničesar proti vedno naraščajoči armadi zavednega proletariata, zato so mobilizirali še boga. V ba-densketn mestecu Morscbu morajo moliti prvo-obhajanci litanije, katerim je dostavil župnik Kirchgafincr še naslednje tri »prošnje«: Pred strašno šibo — socialno demokracijo — obvaruj nas, o Gospod! Pred svobodomiselstvom
—	reši nas, o Gospod! Pred svobodnimi telovadnimi zvezami — reši nas, o Gospod! — To ie molitvica, ki jo morajo otroška usta pošiljati k nebu. Res najboljše tolmačenje Kristovega nauka »Ljubite svoje sovražnike!« Okrogli župnik bi seveda postavil socialne demokrate, svobodomislece in telovadce svobodnih zvez (v teh zvezah so namreč delavci) na srednjeveško natezalnico ali pa vse skupaj sežgal na grmadi na večjo čast in slavo božjo. Sveta inkvizicija, vrni se!
— Kdo hoče vojno? Socialistični listi v Sofiji in Belgradu so ob izbruhu druge balkanske vojne dokazovali, da se je ta vojna pričela zgolj Ie iz sebičnih namenov vlad in da jo ljudstvo sovraži kakor najhujše zlo. A ne le ljudstvo, tudi vojaštvo preklinja drugo balkansko vojno. Bolgarski oficir od armade generala Kovačeva ie pobegnil z bojišča in' pribežal v Ženevo. Ta oficir je povedal dopisniku »Frankfurter Zei-tung« vzroke svojega bega. Dejal je: »Zapustil sem bojišče, da sem ušel grožnjam in psovkam mojih vojakov. V vedni nevarnosti sem bil, da me vojaki umore, ker so že več mojih tovarišev umorili. Čete. ki sovražijo vojno med zavezniki, hočejo s tem izsiliti od vlade, da takoj ustavi sovražnosti in jih pošlje domu, kjer bi radi obdelovali polje. Vse vesti o nasilstvih vojakov napram oficirjem, o njihovih zahtevah, prepreči cenzura, zato tudi Evropa ne izve ničesar o tem razpoloženju.«
— Iz deželne prisilne delavnice. Na Dunaju je neka korespondenca in tudi »Arb. Ztg.« objavila sledeči dopis iz Ljubljane: »V oddelku za korigende ljubljanske prisilne delavnice je izbruhnil upor kaznjencev. Naenkrat so v veliki delavnici napadli paznika Mencelja in predno je še mogel dati alarm, je dobil z udarci in sunki s pomočjo raznega orodja tako težke poškodbe, da so ga morali v brezupnem stanju z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico, kjer je kmalu vsled zadobljenih ran umrl. Upor je šele po daljšem boju alarmirano pazništvo zadušilo. Več korigendov je bilo poškodovanih. — Doslej nam ni bil mogoče izvedeti, kaj je na tej stvari in kako je prišla ta vest na Dunaj, medtem ko ni bilo v Ljubljani nobenega poročila o tem. Nikakor ne moremo reči, da bi bila taka vest ravno neverjetna. O razmerah v prisilni delavnici je toliko pritožb, da tudi upor ne bi presenetil nikogar, kdor kaj pozna režim v tem »dobrodelnem zavodu«. Vsekakor bi bilo potrebno, da se dogodek objektivno pojasni. Za enkrat čakamo, da store to tisti faktorji, ki so poklicani na to. Omenjamo le to. da se s samim utajevanjem ne bo nič opravilo.
— Šola »Glasbene Matice« v Ljubljani. Tekom šolskega leta 1912/1913 je obiskovalo »Glasbeno Matico« sledeče število gojencev, in sicer: 1. petje ljudskošolske mladine: 264 učen cev v 1. razredu — 4. oddelkih pri 2. učiteljih;
2.	teorija: 123 učencev v 2. razredih — 6. oddelkih pri 2. učiteljih: 3. dekliško zborovo petje: 38 učenk v 1. razredu pri 1. učitelju; 4. šolsko zborovo petje; 36 učenk v 1. razredu pri 1. uči telju; 5. koncertno zborovo petje: 46 učencev v 1. razredu, 2. oddelkih pri 1. učitelju; 6. harmonija: 15 učencev v 2. razredih, v 2. oddelkih pri 1. učitelju; 7. solopetje: 27 učencev v
6.	razredih pri 2. učiteljih; 8. klavir: 229 učen cev v 8. razredih pri 7. učiteljih; 9. gosli: 67 učencev v 8. razredih pri 2. učencih; 10. čelo:
2.	učenca v 2. razredih pri 1 učitelju; 11. kontrabas: 1 učenec pri 1. učitelju; 12. oboa: 1 učenec pri 1. učitelju. — Bilo je tedaj na zavodu 849 učencev šteto po predmetih in 637 učencev šteto do osebah.
— Prostovoljno gasilno društvo Vič-Glince
priredi v nedeljo 27. t. m. vrtno veselico v gostilniških prostorih restavracije »Amerika« na Glincah, pri kateri sodeluje domači tambu-raški klub »Kontrašica«. Začetek veselice ob
4.	popoldne, vstop prost. Omenjeno društvo je priredilo minulo leto veselico, katere čisti dobiček se je plodonosno naložil kot osnovna glavnica stavbnega sklada za novi gasilski dom, ki ga bomo čimpreje sezidali na Glincah v sredini občine. Ker je potreba gasilnega doma im Glincah nujna, društvo delavno, ter se je lanska veselica v vsakem oziru jako častno obnesla. namenil je odbor tudi letos prirediti veselico v isti namen ter s tem čim preje doseči navedeni smoter. Upajmo, da se cenjeni občani kakor tudi prijatelji tega prekoristnega društva v nedeljo mnogoštevilno veselice udeleže in s tem pokažejo naklonjenost društvu. Na veselici bo dovelj raznovrstne zabave, ravnotako bode tudi postrežba točna, solidna in cena. Veselica se vrši v vsakem vremenu, in sicer na prostornem senčnatem vrtu. v slučaju slabega vremena v obširnih gostilniških prostorih.
— Avtomobilska zveza med Rakekom in Prezidom. V Rakeku so osnovali konsorcij za avtomobilsko vožnjo med Rakekom in Prezidom. Avtomobil bo vozil od 1. avgusta dalje vsak dan dvakrat in ima prostora za 12 oseb. Proga med Rakekom in Prezidom je dolga nad 50 kilometrov.
— Umrli so v Ljubljani: Fr. Starc, zidar,
28 let. — Stanislav Kramar, sin kočijaža, 4 dni.
Ana Peterca, žena mestnega delavca, 57 let. Martin Dermota, tesar, 60 let. — Jernej Tomažič, čevljar, 26 let.
— Kurji tatovi so se v zadnjem času pojavih na Viču, Glincah, na Brdu in sploh po ta-mošnjiih vaseh. Policija je sicer poizvedela, da tatinska tolpa premleva pokradeno kuretnino v Mestnem logu. kamor je te dni bilo nekaj stražnikov poslanih, a niso imeli sreče, ker je bila cela zalega še pravočasno odnesla pete, menda proti Brdu.
— G. Svetek, o katerem smo v četrtek poročali, da je bil zaradi razgrajanja obsojen na tri dni zapora, prosi, da to vest popravimo toliko, da ni bil obsojen na tri dni zapora temveč na 30 K globe.
— V prepad je padel. V torek sta našla dva pastirja na Črnem Vrhu v nekem prepadu moško truplo, ki je moralo že par dni tam ležati. Obvestila sta takoj žandarmerijo, ki je dognala, da ie neznanec najbrže zdrknil s 50 metrov visoke skale, s katere je padel v globino, kjer je obležal pri priči mrtev. S precejšnjim trudom s o prišli do trupla. Pri njem so našli za blizu dve kroni drobiža in delavsko knjižico, glasečo se na ime 58 let starega Jožefa Gradiška iz Kamnika na Kranjskem. Zdi se. da je hotel Gradišek za delom in da si je hotel okrajšati pot v Podbrdo, pa ie pri tem ponesrečil. Pokopali so ga v Bači.
—	Žrtev alkohola. Hlapec Ignacija Miillerja, tobačnega založnika v Črnomlju, je vozil dne 19. julija iz Novega mesta proti domu polno obložen voz z mavcem. Ker se je pa preveč napil, je na potu pro.ti Štreklievcu padel z voza tako nesrečno, da mu je šlo kolo čez prsi in je ostal na mestu mrtev. Voz pa je pripeljal neki Štrekljevec h gospodarju.
— Kinematograf »Ideal« »Otrok Pariza«, ta velikanski kriminalni roman se predvaja od danes do torka (4 dni). Slika ie velefino izpeljana. da narašča napetost od dejanja do dejanja. tako da se ogne vsem nemogočim situacijam. Drama je v 7. dejanjih in traja predvajanje skoro dve uri. Primerna ie tudi za mladino. Predvaja se vsak dan do torka ob 3.. 5., 7.. 9.; cene navadne. Priporoča se obisk te slike. Od srede do petka Nordiskdrama. V soboto velika senzacija iz balkanske vojne »Krvavi poljub«.
Idrija.
— Iz delavskih krogov. Na to. da bi ne bili delavci edini, dela jiaš c. kr. rudniški erar kjer le more. Posebno opazujemo to pri Jožefovem rovu. Tukaj smo vposleni delavci raznih kategorij in strok. A za vse ne velja enaka mera. Nekateri, to je oni. ki nismo hinavci, smo sposobni samo za najslabša dela. Nas ne pridele k delu. kjer bi res kaj zaslužili. Zidarska dela v jami ne zahtevajo nobenih strokovnih zmožnosti. opravi jih vsak rudar lahko. Ali vendar so vedno le eni zidarji in le eni. ki jim strežejo. Pa to naj bi še bilo. večja krivica ie pa ta. da moramo mi navadni delavci na vsakih par mesecev v žgalnico. smo torej zopet prikrajšani na zaslužku in zdravju. V tej nepravilni razvrstitvi naj bi vendar enkrat ravnateljstvo nekaj ukrenilo. Pri našem rovu so napravili res hvalevredno kopelj za delavce ali ta je tako slabo oskrbovana, da je voda enkrat vroča kot krop, drugič pa je mrzla, da je ne moremo rabiti. Oskrbnik, kateremu je kopeli v oskrbo izročena, oskrbuje poleg naše kopelji še uradniško kopelj in poleg tega še polno drugega dela. Potrebno bi bilo, da se nastavi še en oskrbnik, da bo gledal na red. Vse hujše pa smo pri tem prizadeti mlajši delavci kot kopači, ker nas nočejo in nočejo po enakih stopinjah mezde prideljevati k delu. Starejši kopač s plačo 4 K 30 vin. dela skupaj z mlajšim s plačo 1 K 20 vin., je dnevno torej razlike 1 K 10 vin., pri 25 šihtih pa 27 K 50 vinarjev, pri enakem delu. Da je to krivično in da povzročuje nesoglasje med delavci, je čisto jasno. Nismo krivi delavci, če nastaja med nami nesoglasje, ampak rudniški erar. ker nas s tem zavaja v nepotrebno sovraštvo. Pravilna uvrstitev, ali pa enako delo enako plačevati, to zahtevo moramo uveljaviti.
—	Članom »Obrtniške bolniške blagajne« v Idriji. Tajniški in blagajniški urad blagajne je v pisarni »Stavbne in kreditne zadruge« v Idriji nasproti gostilne g. Andreja I.ipuščeka v hiši Sokolskega doma. Uradne ure blagajnika so vsak dan od 10. do 12. dopoldne razen nedelj in praznikov. Izplačila bolniščine se dobiva med uradnimi urami blagajnika samo po prvem pon-deljku vsaki mesec za nazaj. Le v nujnih stojalih tako« Bolniške, liste izdala, načelnik bla-
gajne župan J. Štraus v pisarni »Obč. konsum-nega društva« v Idriji vsak dan med uradnimi urami od 8. do 12. dopoldan ter od 2. do 6. zvečer vproti izkaznici. Blagajnični zdravniki so: dr. Štverak, dr. Papež in dr. Žižek. Izbira zdravnikov je članom prosta.
—	Turške razmere vLadajo po cestah v našem mestu, odkar jih ie prevzel c. kr. rudniški erar samolastno v svojo oskrbo. Na trgih polno smeti, ceste so nasute z debelini kamenjem, to ie vzorno erarično oskrbovanje. Ni čuda. če se erar pritožuje proti proračunu občine za ceste, ker sam tako poceni izhaja. Skrajni čas je, da pride do rešitve pravnega razmerja med crar-jem in občino, da se prepričamo, če je erar res upravičen, lastiti se vsega, česar bi se po cestno policijskih postavah ne smel.
—	Nepremišljenost je huda šiba. Precej dolgo že opazujemo v našem mestu, da ljudje vsled nepremišljenega govorjenja ali pa pisanja dostikrat trpe zelo veliko škodo. Za par obrekljivih besed se vnamejo pravde in posledica so kazni, mnogokrat prav občutne. Ker se te žalostne reči ponavljajo največ med našimi ženskami, katere ne poznalo posledic lahkomišljenosti. jih svarimo, naj bodo vendar previdne v besedičenju in naj ne delajo same sebi škodo in sodišču sitnosti. To je v njih interesu.
Danes, v nedeljo, ponedeljek in torek
„Otrok Pariza"
ljudska drama, neoporočena najboljša drama poletne sezije. Dolgost filma 2400 m, 7 dejanj. — Predvajanje traja 2 uri. Predstave ob 3, 5, 7, 9.
Goriško.
— Goriške volitve. Pri volitvah v kmečkih občinah ie bil v slovenskem delu dežele izid sledeči: Na Krasu sta izvoljena neodvisna kandidata. Dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu, je dobil 458 glasov. Fran Dominko, sodni svetnik v Komnu, pa 472 glasov. V manjšini sta ostala starostrujar dr. Hinko Stepančič z 348 in novostrujar Černe z 233 glasovi. — V Gorah (tolminski okraj) sta dobila neodvisna kandidata: Fran Miklavčič, župan v Kobaridu. 347 in Anton Mikuž, posestnik pri Sv. Luciji. 352 glasov. Na starostrujarske kandidate' le odpadlo na dr. Antona Gregorčiča, voditelja starostru-jarjev in dosedanjega deželnega odbornika. 193; na Ivana Torkarja, poštarja v Podbrdu, pa 148 glasov. Novostrujarska kandidata sta dobila: Abram 391. Rejec pa 388 glasov. Potrebna je torei ožfa volitev med neodvisnima kandidatoma Miklavčičem in Mikužem ter med novostrujarjema Abramom in Rejcem. — V goriški okolici so dobili neodvisni katididatje: Fran Furlani, župan v Prvačini, 849:	Josip Klanjšček, podžupan v Oslavju. 744 in Fran Gorjup, župan v Kanalu. 781 glasov; starostru-jarji: Ivan Berbuč, dosedanji deželni odbornik. 496; Miha Marinič 483 in Matevž Pirih 366 glasov; novostrujarji pa: Obljubck 767. Kovačič 701 in Rojec 847 glasov. Tudi tu ie potrebna ožja volitev med neodvisnimi kandidati in med novostrujarji. Ožje volitve bodo v torek, dne 29. julija.
— Izvrševalni odbor deželne organizacije v Gorici poživlja vse zaupnike in organizacije, da naznanijo vsako zlorabo, ki se je vršila pri razpošiljanju glasovnic in volilnih oklicev za volitev 13. julija 1913. Izvrševalni odbor je razposlal poštne pakete s spremnicami že 8. julija, ostale tiskovine pod križnimi ovitki dne 9. julija. Vse pošiljatve so torej morali biti v rokah zaupnikov najdalje 10. julija. Po pismenih poročilih zaupnikov pa so bile nekatere pošiljatve dostavljene šele dne 13. julija torej že po končanih volitvah. Na več krajih so morali zaupniki spisavati uradne glasovnice. Izvrševalni odbor se je pritožil na splošno proti zavlačevanju vročitev poštnih pošiljatev na c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu. Da se v bodoče prepreči enaka zloraba, poziva izvrševalni odbor vse za upnike, da poročajo, kdaj, katerega dne in ob kateri uri so prejeli volilne oklice in glasovnice Za slučaj, da so bile pošiljatve prepozno vročene. pa je pri poštnem uradu poizvedeti, kdaj so pošiljatve dospele v kraj in kdaj so bile izročene poštnemu slugi za vročitev. Zaupnike vabimo, da dopošljejo zanesljiva in^ točna poročila, da ne bo neopravičenih pritožb.
— Javen železničarski shod v Tržiču. Jutri bo javen železničarski shod v Tržiču (Mon-falcone) ob treh popoldne v Foljanu pri g. Fur lanu. Vse točke dnevnega reda so zelo važne, zlastio pozarjamo železničarje na spomenico za izboljšanje plač provizoričnih delavcev in za izboljšanje stanarinske doklade. Spomenico bomo prečitali na shodu in posebna delegacija železničarjev jo bo izročila ravnatelju na Dunaju. Na shod vabimo vse delavstvo furlanske proge.
Trst.
— Pevski odsek društva »Ljudski Oder«
priredi veliko vrtno veselico v nedeljo dne
3.	avgusta v gostilni Ex Gombač pri Sv. Ivanu (pod Boschettom). Spored:	1.	Delavski po-
zdrav: I. B. Blobner. Moški zbor. 2. Ljubezen in pomlad: Anton Nedved. Moški zbor. 3. Gorenjci, iz opere Gorenjski slavček: A. Forster. Moški zbor. 4. Oj dekle kaj s’ tak žalostno: Dr. A. Schvvab. Moški zbor. 5. Oblaček: Dr. Gustav Ipavec. Moški zbor. 6. Socialistična koračnica. Moški zbor. 7. Srečolov z jako bogatimi dobitki, šaljiva pošta, papirnata bitka ter druga prosta zabava in ples. Med petjem in pri plesu svira sl. zidarska godba. Začetek ob 4. popoldne. Vrt bo krasno okinčan. Vstopnina 30 vin. za osebo, otroci v spremstvu staršev vstopnine prosti. Vstopnice 9e dobe v predprodaji pri članih pevskega zbora in pri sodr. Vaupotiču Delavski dom, Via Madonnina 15. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo lastnega stanovanja, se preplačila hvaležno spre-
jemajo. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica nedeljo pozneje.
— Izlet na Triglav priredi letos »Ljudski oder« dne 1. avgusta pod vodstvom izkušenega sodruga-turista za vse sodruge in sodružice, ki se hočejo osvežiti v čistem planinskem zraku, uživati lepoto naših gora, ki je nam mestnim ljudem tako tuja in nepoznana. Vsi oni, ki se hočejo vsaj za nekaj dni otresti mučnih skrbi in neprijetnosti vsakdanjega življenja, vsi tisti so vabljeni in pozdravljeni! Izlet traja štiri dni. Odhod je iz državnega kolodvora v petek, 1. avgusta ob 9. dopoldne. Potrošek k večjemu do dest kron na dan z vožnjo vred. Podrobnosti glede programa, opreme in potrebščin, ki jih je vzeti seboj, se izvedo v »Ljudskem odru«.
— Tržaški tramvaj. Inštitucije in naprave mesta pričajo o zmožnosti in modernosti občinskega zastopa. Če velja ta aksiom tudi za Trst, sme potemtakem tržaško prebivalstvo opravičeno misliti, da sede v občinskem svetu ljudje, ki nimajo o nalogah in odgovornosti občinskega zastopstva niti najelementarnejšega pojma. Bolj nespodobnih špekulantov in bolj smešnih mamelukov. kot so eksponenti tržaške občinske večine, ni dobiti širom vse Evrope. O kakšni moderni inštituciji se pri nas ne more govoriti, še manj pa o poštenem in smotrenem občinskem gospodarstvu. Meščanskim nacionalističnim strankam gre pri mestni politiki le za občinski plen. Zgodovina tržaškega vodovoda nam pove v tem oziru marsikaj. So pa še druge panoge občinskega gospodarstva, ki pričajo o »ciljih in težnjah« tržaških nacionalcev. Tržaški tramvaj je tudi ena takih občinskih naprav, ki nosi vse posledice gospodarskega programa'naših nacionalističnih politikarjev. Medtem ko služi tramvaj vsepovsod pospeševanju mestnega osebnega prometa in zlasti onim, ki imajo, navadno ne po svoji želji, mnogo opravkov, 'je tržaški tramvaj kakor nalašč ustvarjen za oviro vsakega normalnega prometa, in bolj kot drugim, služi predvsem onim. ki ne vedo, kako naj bi boli zamudili svoj čas. Kdor noče izgubili tri četrt ure, da bi prišel od Goldonijevega trga do javnega vrta. naj se ne poslužuje tramvaja. O naših tramvajskih razmerah so socialistični mestni poslanci že dvignili svoj glas v občinskem zastopu. Naše časopisje sc ie tudi obširno bavilo s stvarjo. Vse to ne moti mnogo občinske gospode. Namesto da bi odpravili nedo-statke, so hoteli oblagodariti občinstvo še s posebno tramvajsko progo, ki veže mesto s
S.	Savo. Ta proga je unikum svoje vrste. Da sc pride v S. Savo peš prej nego s tramvajem, bi se nam v naših razmerah še ne zdelo čudno. Gode se še večji čudeži. Nič novega ni n pi-* da se voz na novi progi kar naenkrat ustavi in da je ni potem sile. ki bi ga v doglednem času spravila naprej. Vozovi namreč tečejo izvrstne navzdol, medtem ko ne morejo navzgor Vozov1 so pa tudi vse premajhni. Ob nedeljah mora občinstvo čakati po tri, štiri vozove, preden d0*5' na katerem kaj prostora. Navadno' se voz v takih razmerah ustavi in se potem enostavno spodi iz njega vse občinstvo, ki je morda ravnokar plačalo vozni listek. Zgodi se pa tudi mnogokrat, da zleti voz zlasti ob koncu proge v ulici Silvio Pelicco čez svojo progo in da se zapelje nemoteno do srede Goldonijevega trga. Tržaške posebnosti. In za zgradbo takega tramvajskega umotvora so rabili — reci in piši — celih deset let!! Projektirane so sicer še nove tramvajske proge, upamo pa, da nas bo naprava take vrste za bodoče obvarovala vedno večja modrost naših mestnih očetov.
Zadme vesti.
BERCHTOLD POJDE.
Dunaj, 26. V poučenih-krogih zatrjujejo, da odstopi Berchtold brezpogojno, ko se razjasni položaj. Med njegovimi nasledniki imenujejo tudi grofa Czernina, k j je zaupnik prestolonaslednika.
Češka kriza.
Demislja deželnega maršala,
Išl, 25. Danes ob 11. dopoldne je bil češki deželni maršal princ Lobkovic sprejet od cesarja na avdienci. Princ Lobkovic je pod«1 svojo deinisijo, ki jo je cesar sprejel. Suspendirana ustava.
Dunaj, 26. Vsled demisije princa Lobko-vica je češki deželni odbor po mnenju vlade nekompetenten. Vlada bo zaradi tega razpustila češki deželni zbor. Cesarski patent izide koncem prihodnjega tedna. Ker po ustavnih določbah ni mogoče sestaviti novega deželnega odbora, bo vlada imenovala posebno upravno komisijo, ki bo začasno izvrševala posle deželnega odbora, dokler ne bo izvoljen nov deželn zbor. iz katerega se sestavi nov deželni odbor (Treba je res vražje duševne gimnastike, da s< more očitna kršitev ustave prikazati kot ne dolžna reč.)
VOJNI MINISTER PRI BERCHTOLDU.
Dunaj, 26. Oficiozno zatrjujejo, da je hotel vojni minister nastopiti svoj dopust in je obiskal Berchtolda le zato, da vpraša, če ie njegova navzočnost potrebna. Berchtold je odgovoril, da brez skrbi lahko odpotuje.
NESREČE NA DONAVI.
Krems, 26. Parnik Bauhaus je zadel ob neko ladjo, ki ie vozila sode za olje. in se je potopila. Sedem oseb ie utonilo, namreč krmar, njegova žena. sin, tri hčere in pilot. Trupel niso dobili.
Sv. Nikola. 26. Neka ladja z lesom le včeraj
zadela ob skalo-in se pogreznila. Sest oseb ie utonilo Krmarja in enega otroka so rešili.
RUSKA MOBILIZACIJA.
Peterburg, 25. Z merodajnega mesta je bilo zastopniku avstrijskega korespondenčnega urada rečeno, da so vse vesti, ki so v zvezi s pod-tikano rusko mobilizacijo, z odhodom v Črnem morju in s povratkom vojnega ministra v Rusijo, brez stvarne podlage.
B.
Ljubljana
JireaE komkiireucc^!
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
Berlin. 25. Kljub demantiju ruske vlade pravijo poročila iz zanesljivih virov, da se izvršujejo v južni Rusiji obšiine vojaške priprave. Na kavkaškili železnicah vozijo danna-dan vojaški vlaki proti meji. Iz Tiflisa in Ku-tajsa je odšlo vse vojaštvo na mejo. Tudi z jugovzhoda se vozijo čete na Kavkaz. Zaradi številnih vojaških vlakov je skoraj ves tovorni promet ustavljen.	__________________
ARMENSKA AGITACIJA.
Carigrad. 25. Vlada opazuje brižno dogodke med Armenci v Rusiji, ki strastno agitirajo proti Turčiji in pozivajo rusko vlado, naj osvobodi njih zatirane rojake v Anatoliji. Prirejajo se številni shodi, ki zahtevajo od Rusije energično akcijo. Tudi časopisje podpira to agitacijo.
Druga vojna na Balkanu.
Srbija in Grška odklanjata premirje, dasi sta posredovali Rušila in Avstrija. Turki se pripravljajo za večjo vojno. Velesile še ne vedo, kako bi nastopile proti turškemu prodiranju. Turčija pa misli, da je ne bo nihče ustavil.
KAJ DOBI RUMU NI J A?
Bukarešt, 25. Ker je bolgarska vlada že naznanila Rumuniji, da ji odstopi zahtevano ozemlje od Tuturkaja preko Dobriča do Bal-čika se to že sedaj lahko smatra za dognano dejstvo. To ozemlje obsega približno 6000 če-tvornih kilometrov, prebivalstvo na njem pa le dvestotisoč duš. Vlada, namerava tukaj naseliti rumunske kmete v velikem številu. Na pridob-Ijenem ozemlju so mesta Silistrija, lurtukaj, Dobrič, Balčik in Kavarna. Najznamemtese je Dobrič, ki šteje 24.000 prebivalcev ni ima precej razvito mlinsko industrijo. Dobrič je med imenovanimi mesti tudi edino, ki ima zelezm-ško zvezo, in sicer z Varno. Strategično ima Dobrič velik pomen, ker se zbirajo v njem ceste ui pota z vseh strani.
AVSTRIJA IN RUMUNIJA.
Bukarešt, 25. Grof Berchtold se zelo trudi, da bi dobil v Rumuniji zopet vpliv, ki ga je Avstrija imela, odkar vlada kralj Karol, ki ga je pa zadnje čase nedvomno izgubila. Po demonstracijah v dobi demobilizacije, ki so imele ost proti Avstriji, je avstrijska diplomacija storila več korakov pri rumunski vladi, ki je izjavljala, da ni v merodajnih krogih nobenega resnega nasprotja do Avstrije in da protiavstrij-ski klici pri demonstracijah niso imeli resnesa pomena. To se le deloma uiema z resnico. Nasprotja so vsekakor tudi v vladnih krogih ki so pričakovali od Avstrije po njenih obljubah odločnejšo podporo proti Bolgarski. Da pa ru-munska vlada noče podreti vseh mostov med sabo in Avstrijo in da računa s trozvezo, je resnično. Med ljudstvom je pa prav odločno p roti-avstrijsko razpoloženje, ki sc razlaga predvsem z zatiranjem Rumunov na Ogrskem pa tudi s tukakniiiui nazori o nezanesljivosti in dvoumnosti avstrijske politike. Pred kratkim je bil tukaj grol Hoyos od avstrijskega zunanjega ministrstva po nalogu grofa Berchloida. h Bukarešta se mu je peljal avstrijski poslanik knez Fiirstenberg z obema tajnikoma naproti in na Erdeljskem so imeli dolge konference, preden so se pripeljali v Rumunijo. Tukaj je bil grof Hoyos sprejet od kralja na avdienci. Kakšen je bil rezultat, ni znano. Ali četudi se poravnajo nesporazumi med vladama, se ne poleže tako hitro protiavstriisko razpoloženje med ljudstvom, ki je sedaj očitno nagnjeno balkanski zvezi.
RUSKO IN AVSTRIJSKO POSREDOVANJE.
Ru sija.
Atene, 25. Oficiozno poročajo, da je Rusija zopet storila prijateljski korak v Atenah in Bel-gradu. da naj se sklene premirje z ozirom na izredno kritični položaj Bolgarske, ki je resno uerožena v svoji stari posesti. Rusiji je sledila Avstrija z enakim korakom. »Estia« misli, da sta Grška in Srbija odgovorili, da se zaradi zahrbtnega ravnanja Bolgarske ne more sprejeti premirje, dokler ni podpisan mir.
Avstrija.
Bukarešt, 25. Avstrijska poslanika v Atenah in Belgradu sta danes storila energične korake, zahtevajoče konec sovražnosti, ker Avstrija ne more trpeti, da se Bolgarska preveč oslabi in poniža. Avstrija ravna v popolnem sporazumu z Rusijo.
Odklanjajo!
Kelmorajn, 25. Ruske in avstrijske predloge zaradi premirja sta srbska In grška vlada odklonili. (To je infamna lopovščina, vpričo katere nastajajo največii dvomi o polovici srbskih in grških trditev. Za nadaljevanje sovražnosti ni niti najmanjšega povoda, če ne gre Pa-šiču in Venizelosu le za to, da^ izrabita turško nevarnost. In to je neodpustna šuftarija, in naši Slovani bi že prav storili, da bi malo revidirali svoje mnenje — ne o srbskem narodu, pač pa o lumpih, ki uganjajo to krvavo barabstvo.)
RUMUNI NE POJDEJO V SOFIJO.
Sofija. 25. Majorescu je drugič brzojavil, da imajo rumunske čete strog ukaz, da ne stopijo
v Sofijo. To je vplivalo zelo pomirjevalno. Razmerje med Bolgarsko in Rumunijo se ie znatno zboljšalo. (Srbija pa se da od Venizelosa voditi za nos in ne vidi posledic!)
TURKI MARŠIRAJO.
Carigrad. 25. »Jugosl. Koresp.« poroča, da je veliki vezir Sajd Halim izjavil: Turška armada ima povelje, da zasede črto Marica-Odrin in se tam ustavi. Stara bolgarska meja se ne prekorači. Turčija mora dobiti strategično mejo, ker je ob meji Midija-Enos Carigrad v večni nevarnosti.
Proti Plovdivu.
Carigrad, 25. Vojaški ukrepi kažejo, da pripravlja Turčija vojno v velikem slogu. Tracij-sko armado hočejo spraviti na 300.000 mož.
Enver beg ima svojo glavo.
Frankobrod, 26. »Frankfurter Zeitung« poroča. da mobilizira Turčija tri male vojne zbore v Aziji. Enver beg in Ibrahim beg se nočeta ustaviti v Odrinu. ampak čakata le na pojača-nja, da pojdeta proti Plovdivu.
RAZDELITEV PLENA.
Peterburg, 26. »Novoje Vremja« poroča, da so Srbija. Crna gora in Grška sklenili sledečo pogodbo: Grško-bolgarska meja pojde od Ozenova do Strumnice in Belasice. pa od Ta-čina do Ovčjega polja. Mesta Kratovo, Kočana. Žtip. Radovište in Strumnica pripadejo Srbiji, Dojran in Demirhisar Grški. Srbsko-grška meja pojde južno od ohridskega jezera; Florina in Vodena pripadeta Grški, Solun bo prosta luka, Srbija pa dobi svojo egejsko luko. Črna gora dobi kos Stare Srbije z mestoma Peč in Dja-kovica. Srbija bo imela 100.000. Grška T 10.000, Rumunija 140.000, Bolgarska 130.000 kvadratnih kilometrov.
GROZODEJSTVA.
Solija, 26. Bolgarska je naprosila velesile, naj se sestavi evropska komisija, ki bo preiskala vsa tekom vojne storjena grozodejstva.
MACEDONSKA AVTONOMIJA.
Velesile jo odklanjajo.
Berlin, 25. »Vossische Ztg.« poroča iz Peterburga: »Ruska vlada je naznanila Bolgarski, da je predlog avtonomije za Macedonijo nesprejemljiv za velesile.«
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zaije«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
IIIHIHlilllllllll
Vsi ljudje
ki hrepene po dobrem in cenem za-jutreku, južini, pivu ali vinu
se zateko
od blizu in daleč
v gostilno
ki se nahaja v krasni legi ter zdravem zraku
na
Drenikovem
vrhu
kjer se postreže tudi z raznovrstnimi mrzlimi jedili.
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega Izdelka« Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba.	Nafnižje cene.
100.000 ur!
Vsled balkanske vojske sem prisiljen 100.000 kora. imit. srebr. in z izvistnira anker-retn-kolesjem na kamnih tekoča, ki so bili namenjeni za Turčijo, za smešno ceno 1 komad 3 K, 2 komada 5 K 80 v, 5 komadov 14 K, 10 komadov 27 K prodajati. Naj bi nikdo te ugodne prilike ne zamudil, da si nabavi to izvrstno v resnici na pol podarjeno uro. Naročite takoj, ker bodo vkratkein prodane. 3 letno pismeno jamstvo
Razpošilja se po povzotju pri eksportni tvrdki ur
S. LUSTIG, Neu Sandez 617.
Velik koncert
bo jutri v nedeljo 27. julija na prostornem vrtu pri Travnu na Glincah -Vic.
Začetek o"b popoldne.
Ob neugodnem vremenu bo koncert v prostor-::::	nem salonu.	::::
K obilni udeležbi najvljudneje vabi
Vstopnina prosta.	J. Traven.
Naročajte se na Zarjo!
ur-----------------------------------------------*
Ceno posteljno perje!
Najboljši cežki nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, pu-ljenoga2K; boljšega 2'40 K: prlma polbelega 2‘80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega, f 6-40 K, 8 K; puha	sivega
6 K, 7 K, belega,	finega
10 Kj najfinejSI pran! pnh 12 K. Naročila od 5% naprej franko.
Zgotovljene postelje g«JKS!ffbeK
ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi,
60 cm	ilr.,	polnjena	z	novim sivim, prav	stanovitnim	puhastim	perjem	18 K; napol puh 20 K; puh
24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 18 K zglavnice 8 K, 8-50 EC, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 18 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavni ca,
90 om dolga, 70 cm Sir. 4 50 K 5‘20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 118 cm Sir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovnild gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko.
Edna posebnosti likerja je
88 IS ES
m
„Zdravnik= ■ = želodca44 S
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter pa radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
m
m
Pozor!
Pozor!
Vljudno naznanjam, da radi dolgotrajne bolezni razprodajam mojo zalo; o
raznih pristnih vin
Za cenjena naročila se najtopleje priporočam
pod lastno ceno, otl -40 vinarjev naprej.
Alojzij Zajec, ipodnju
s-Ka
s-Ka
s-Ka
s-Ka
Prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti,
dler
riler
sTSS KS* Ana Goreč, Ljubljana
Marije Terezije cesta 14, (Novi svet, nasproti Koiizeja). jj
Zahtevajte cenik. - Rabljena kolesa od 25 K naprej. - Izposojevanje koles, j!
Moderni klobnki za gospode
trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, slamniki, čepice, vse v nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvornic po zelo skromnih stalnih cenah fjj^ z 10°|o popustom 33 v
= Modni in športni trgovini =
P. Magdi6f Ljubljana, Dasproti
glavne pošte.
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko.
Ljubljana.
itd.
Telefon št. 296. ..................................................         Pisarna,	delavnica	in	skladišče	na	TržaSki	cesti.	     .....mm««.	Telefon	St.	296.	^
Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski
itd.
.2
Delavske konsumne zadruge
za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu
(registrovana zadruga x omejenim Jamstvom)
V«led velikega dohod« blaga v
skladišče za oblačila
ulica Raffineria štev. 3
so štirje oddelki:
konfekcija - manufaktura = pokrivala - obuvala =
popolnoma oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo
pomladansko in letno sezono.
Cene:
Konfekcijski oddelek:
Ootovc obleke za moške iz najmodernejšega blagi
Ootove obleke za dečke......................
Ootov« obleke za dečke s kratkimi hlačami
Kot temi za otroke...............
Povrlnikl In raglanl za moške .
Molka obeke lz platna . . .
Obleke u dečke...................
Kostum! ta otroke................
Saceo Alpagas črni, modri In »Ivi v veliki Izberi.
meter od
do
K 22 80 naprej . 16-50	„
. 12— .
,	6-	K	15 -
, 28 — . 50--, H'50 naprej
- 9-	.
.	4-40	.
Obleke po meri:
Izgotovljene v lastni krojačnici po najnovcjšlh vzorcih in v najfinejšem rezu ter
natančno Izdelane.
Molke obleke	Seviota...........................
Molke obleke	iz	počesane	volne	.	.	.
Molke obleke	Iz	počesane	volne,	modre
Molk« obleke	Iz	črnega priketa Itd.	.	.
Povrlnikl in raglanl xa moške ....
K 48 — naprej .	52 60	,
.	«•-	,
,	56-60	.
■	■
Oddelek manufaktur:
Vataano blago za ženske obleke:
Seviot »odri In barvani..................................
Drap 0« Dame...................................................
Groši 4« Coth..................................................
Alpaca (Mater).................................................
Po pelina, v barvah bi trni...............................................
Voile I« volne.............................................................’	128
Moussellne, gladki ta risani...............................................’	j —
meter od K 2— 210 4-60 2-20 2-20
Svilnato blago:
Pongas v barvah................................
Ducr.ctr.e za bluze............................
Svile la mousseline v lzpreminjevalnih barvah
Svile aa podloge v barvah......................
Topelln-Eollenne...............................
DnchesM Brillant, gladki.......................
Svila 10>erty, črtana..........................
Taffelas visoki za krila.......................
Croise iz svile v lzpreminjevalnih barvah . Taffetas črtan (novost za bluze) . . . ,
Blago lz platna:
meter od
K 1-10 , 2-20 , 1-60 , 1-60 . 620 .	3-
,	840
, 2-80 .	3-80
. 2-80
meter od
do
K 4-50 .	350
, 7— .	4-
.	3-40
, ISO .	3-50
do
K 1-50 *	3—
.	3-30
. 2-20 . 6— naprej
K 4 —
"H-
Panama, beli in barvani.............................................................k
Etaraina, barvan (visokost 120 cm)......................'	.	.	.
Marqneaette iz črne votae.........................................
Epongt, beli in barvani...........................................
Volle la bombaža..................................................
Brillintin, beli In b&r/ani.......................................
Brilantta prozorni................................................
Tercaile v najlepših risbah.......................................
Batiste gladek in risan...........................................
"btrtjr “ bluze...................................................
erpe U platna In laH (fantaste)..................................
U barvane  ...............................................
2--4 —
3—
—•52 -•72 1-20 —-82 —-80 1-10 460 360
do
140
-70
-•*>
1-20
1-»
»—
S—
Čipke za bluse In okraske.....................................
Vihutega te izdelujejo ženske obleke..........................
Oddelek pokrival:
Mornarske kape iz slame za dečke..............................
Slamniki garnirani za otroke in dečke, zadnji vzord . . .Veslarske* kape iz slame za dečke In moške .	.	.	.
Slamniki, katere se lahko zvije v različnih oblikah	.	.
Slamniki, panama za moške......................................
Klobuki	iz platna	za moške in	dečke.......................
Klobuki	iz platna,	garnirani za	otroke	ta dečke . . . .
Kape iz	sukna in	iz platna za	dečke......................
Mornarke lz platna, bele in naravne, za oprati . .	.	.
Kape iz platna in svile za moške..............................
Burski klobuki iz kože In platna z« dečke.....................
Klobuki iz klobučevine letni od prvih italijanskih tovarn Klobuki trdi (katranirani) od I. zadruge klobučarjev na Dam Specialiteta trdih klobukov angleških ta francoskih	,	.
iz po
Dežniki iz Žide . . . Dežniki-palice za moške Palice za izprehod . .
	1—	, flw
	36—	naprej
komad od		do
. K	1-60	K »-20
	1—	, 11-
	7—	napraj
	*—	
	11—	K 40--
	1*80 naprej	
	MO naprej	
	-••o	
	1*10 naprej 1— . 5—	
	i-	: ?=
u .	4-60	, 10-80
	—	, 11-80
	MO	, 4—
	4«)	. 8—
	*—	. 12—
	11-K 11-40 1*-	
	—« naprej	
Oddelek obuval:
Specialiteta amerikansklh obuval Iz Sevroa hi hoks
čevlji .Derby* za molke.......................................
reviji z gumbi, krasni........................................
Čevlji »Triumph ..............................................
čevlji z elastičnima stranicama......................  •	•	•
Ženski čevlji amerikanske la francoske toraM.
Zenski čevlji .Oscaria*.......................................
Zenski čevlji .Chevreaui*...............................
Zenski čevlji  ...............................................
čevlji za dečke v vseh oblikah:
Čevlji .Derby* z gumbi, .Triumph* itd.........................
Čeveljčki za otroke...........................................
Čevlji, nizki amerikanski, črni in barvani za dečke hi mike
Čevlji nizki za ženske, črni v barvah Iz Chavraan*-
kalp.
do
čevlji nizki za ženske, ,Derby*....................................
čevlji nizki za ženske x gumbi . . . ,................................
Čevlji nizki za ženske, odprti........................................
Obuvala za otroke — čevlji fantasta, v barvah hi
čevlji Is platna Itd.
nar «4
iHl-tO K 15— . Ifr- „ 16-, 1M0 . 15«
. trn . 13-
K 10-4« K 13— , 10-— , 15« . MO . 12-
K 7- K 11— ,	110 , 5—
: ll« , 16-
a In Oacarie: par *d 'do K 9-— K 14— , MO . 15-80 , 7-40 , 11-70
bali — aandall —
Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8. zjutraj do 1, popoldne.
Ravnateljstvo.