Podlistek. Januš Golec: Po nedolžnem obsojena. V siedini Jeta 1901 je .po Sp. Stajerskem in ;ploh po Avstriji vse govorilo in posebno še nemški časopisi so bili zastavonoše v psovanju Slovencev, Ceš, da smo postal: kanibali iili ljudožrci. Starejši Ijudje se gotovo še živo spominjajo, kako ee je reenično zgražalo vse, da sta mogla oče in mati podivjati tako, da eta zagrešila ljudožrstvo nad lastnirn otrokom! Vin>čar in njegova družina. Franc Bratuša in njegova žena Marija sta bila uboga v'ničarja leta 1900 pri kmetuPredikaka v Preši štev. 19, v župniji Majšperg. Mož Franc se je rodil pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini le-ia 1861 in je bil tjekaj priEtojen. Pc«očil je leta 1887 deset let starejšo Marijo, rojeno Kolar, iz Medvec pr! Majšpergu. I.nela sta tri otroke: Ivano (' 1888), Franca ;* 1892) in Marijo (* 1898). Najetarejša hčerka Ivana ali Hanika je bil nedobrostoren otrok. Ni l.^.c-gala rtoma. čole se je po možnosti ogibala in najrajši se je — potepala. Starša eta bila prisiljena, jo navajati s š:.bo k poboljšanju. Na velikonočni pondeljek 16. VI. 1900 je Hanika :;akurila v votlem kostanju sosedne viničarke T.farije I.lencinger. Bila je v nevarnosti hiša o.menjene. Upravičeno je Mencingerjeva zagrozila zlobn: deklini, da ji bo že pamagala, ko jo dobi v roke. lianika se jo prestrasila kaani iz rok easede ter očeta in J3 še isti dan pobegnila z doma. Videli so jo še nekaj dni bližnji in daljni, a kmalu je zginila za njo vsaka sled. Oče Franc je 26. IV. javil orožniaki postaji na Ptujski gori, da je hčerka pobegnila z doma in je etarša ne moreta najti. Žandarji .\-o sporočili zadevo ptujskemu glavarstvu, ki jo razglasilo izgin Ivane Bratuša v »Uradnem lislu«. Na objavo v »Uradnem listu« ni bito odgovora od nikoder. Franc Bratusa je b'J poklican na sodišče v Maribor, kjer }e sodniku po¦/3dal, kaj je znal o izginuJem otroku. Zapisnik je podpisal in s tem je bila zadeva za oblast končana. Čisto nov zapletljaj. Eden od Bratuševih sosedov ga je opozori. na notico v tedaj v Celju izhajajočem listu »Domovina«. V časopsni novici je bil poziv, da so našli v gaz'iu pri Špilju vsled lakote umrlo, kakih 10 let sta.ro deiklino in nikomur ni znano, odkod bi Mla. Radi te notice se je obrnil Bratuša v pismu na župnika v Špilje, naj mu spotroči, kako in kaj je z najdbo mrtve deklice. G. župnik mu je hitro odgovoril, naj se pripelje sam v ŠpiIje. Tamožnji grobar je v s rbo prepoznanja slekel (ruplo uajaene in hrani obleko nekjs v mrtvašrnci. Bratuša se je - Ipeljal v Špilje. Z grobarjem sta prcgkdaTa ničvredno capje in Bratuša je izjavi.1 proli 6vojemu prepričanju, kakor je. pozneje prizi .r, da je obleka last nje-. gove hlcrko. Grobar ga je šc roljal k orožnikom, ki eo zabelcžili, kedo je mrtva neznanka in kedo ja odne&ii njeno obleko. Zadcva dobiva zagoaetno Hce. Marca 1901 je zvedcl Anton Šeško, tedaj župan pri Sv. Trojici v Slov. goricab, da je zginila neznano kam lOletna Alojzija Vesenjak, nezakonska hči Terezije Holc, roj. Vesenjak, v:ničarke v šentlenarškem okraju. Nadaljne županove poizvedbe in razbritja so toliko vplivala na viničarko Holc, da je priznala, kako je odv&dla lOletno hčerko Lojzko z doma v gozd pri Ehenhaueen. Tamkaj je otrok nekaj časa blodil po šumi in je slednjič veled elabosti umrl. Naišli so ga pri grajeki viničariji v Špilju. Nečloveško viničarko so obtožili umora lastnega otroka. Žandarmerija pri Št. Lenartu v Slov. gor. je raiila obleko od gladu preminule dekline in je zvedela, kedo in pod kako izpovedjo je pdnesel onih par cap. Šentlenarški orožniki so pisali tovarišem na Ptujeko goro, naj ti odvzamejo Bratušu obleko in Jo pošljejo v svrho preiskave umora sodišču v Št. Lenart. Ptujskogorski stražmojster eam ee je oglaBil pri Bratuševih in zahteval obleko. Zandarju je bilo tudi znano, da so Ijudje Sušljali m&d eeboj, kakor bi imel oče sam Haniko na vesti. Pri piredaji onih cunj iz Spilja stražmojstru Ba je Br..iuša obnašal sumljivo. Na razna iarožnikova vprašanja je prestrašen trdil, da n'ma pri koči sploh nobenib preoetankov kake obleke pobegle hčerke Ivane. Vee te razne okoliščine ao bile povod, da |c napravil etraimojster eam hi4r,o preiskavo. Usada jo hotela, da je koj hitro odprl neko š.krinjo in privlekel iz nje par kosov dekliške obleke, katerih so se držali krvavi made.ži. Ko je pomolelo ako postave ubogi viničarski pari po-d nos obleko, o kateri je trdil, da je ni in na tej še kri, so ga ta dejstva zavsem zmedla ter zmešala. Zandar ga je ostro prijel in kar naravnost vprašal, kam je zakopal umorjenega otroka. Vsi ti opisani prizori med Fr. Bratušem in žandarjem ^o se odigrali na viničariji v Preši, a vimičarjeve žene Marije ni bilo doma. Priznanje, iskanje v gozdu in strahovite izpovedL Prirojena plahoet, par dokazanih mu laži in še pretnje žandarja, vee to je Bratušu vzelo še zadnjo trohico razsodnosti. Izpovedal je žandarju to-le: Koncem maja 1900 se je on podal po vejevje v gozd svojega goepodairja, ki je oddaljen o>d viničarije 200 m. V šumi je naletel na povsem eestradano llaniko, ki je govorila nerazumljive besede. Sploh je ni maral, ker ni hotela boditi v šolo. Z obenna rokama jo je slisnil za vrat in jo zadavil. Mrtvo truplo je zavlekel v luknjo ob potoku, kjer je ostalo skrito tri ur&. Po umoru ee je po-dal domov, kjer je vse povedal ženi. Žena je bila malo žalostna, pa vendar ga ni okregala in ji je bilo celo Ijubo, da je ničvre-dna deklina mrtva. Po tej iizpovodi je gnal žandar v spremstvu župana iz Maj&perga in občinskega eluge viničarja v bližnji gozd, kjer naj pokaže, kam je ekril truplo. Bratuiša je vodil prvo komisijo sem ter tja po hosti. Iskali in kopali so na raznih mestih, vendar nikjer niso zadeli na truplo. Stražmojstei1 je bil vsled nepres.tanega izpraševanja in iskanja tako izmučen, da ni mogel več nadaljevati s preiskavo. Zamenjal ga je njegov tovariš, ki je lažnivega viničarja vzel posebno na muho. Ker ni bilo v šumi nobene 6ledi o kakem skritem truplu, so odgnali Bratuša na dom in ga tamkaj privipli tako dolgo, da je dal na žandarski zap:snik ekoraj že ljudožrsko izpoved: Franc Bratuša pravi, da je sklenil dogovorno z ženo, da prenese fcruplo umorjene iz one luknje ob potoku v gozdu na doir., kar je tudi storil. V viničarijo prinešeno Haniko je položil na »kamen« pred pečjo. Slekel je mrliča. Prinesel je nož, s katerim so si rezali kruh in je razkomadil golo telo na pet de- lov. Mesaril je eam, žena je sta.la zjavcn in je pomagala držati posaniezae ude. Z majhno eekiro je prssekal hrbtenico. Vse odrezane koee je znietal v močno podkurjen ogenj. Zgorelo je vse, le nekaj kceti je ostalo in te ja vrgel venkaj na kompost. Nato je umil okrvavljeni. kamen, obleko je shranil v škrinjo in pepel je posul po kompostu. Celotiu mesarsko delo je trajalo do tretjo ure zjutraj, nakar je legel k počitku in je mirno Ea&pal. Po teh groznih besedah so žandarji Francu Biratušu naipovedali aicfacijo iu so ga vklenili. Šele po teh izpovedih in ko je bil mož že y verigah, se je vrnila &d nekod žana. ! Celotni prizor ji- je bil nekaj povsem tujega Jn nepričakovanega. Eaj pravi žena? Za zvezanim možem 6o se lotili žandarji žene, ki je koj skraja vse tajila. Predveem eo ji pokazali v škrinji najdeno obleko hčerke in na njej krvave madeže. Viničaika je vse lepo pojasnila in rekla: »Letos za Veliko noč sva dobila od gospodarja Mibaela Predikaka 2 kg svinjskega meaa. M&3O sem djala v skledo in to v škrinjo, ki je bila deloma napolnjena z žitom in ob- leko. Skleda je bila počena. Kri j.e tekla iz razpoke in je bilo od nje mokro tudi zrnje. Ko je odšla dekr.na z dorna, ni imela te oblcke na sebi, katero ste našli okrvavljeno v onile škrinji, anipak navadno drukano z lajbičem. Na glavi je imela žolt robec z rdečinii rožami.« Orožniki niso verjeli žeiiiinemu pojasnilu. Prijemali so jo tako trdo, da ee je ženski. kar mešalo po giavi, saj jo je žandar udaril dvakrat za uho, ker je tajila. Orožnik jo je tiral k 60rsedu Mencingerju, jo tamkaj zaprl in eo doma še enkrat vse premetali. Tudi po drugi hišni preiskavi je Maiija vse tajila, čeravno jo je mož nagovarjal, naj obstoji i.n žandarji so ji obetali manjšo kazen za slučaj odkritega priznanja. Žena se ni udala. Uklenili so jo poleg moža, a tudi tedaj je trdila: »On lahko da je pri&nal, saj je slabe pameti. Jaz pa ne morem in ne bom, ker sem či sto nedolžna.« Po aretaciji in v preiskavi. Zakonca Bratuša so odvedli v verigab najprej na orožniško postajo na PtuJ6ko goro, od tamkaj v ptujske zapore in v Mariboir, kjer so zbirali gradivo za obtožnico. V čaeu, ko 6ta bila Bratu^a v preiskoval- nem zaporu, eo neprestano brskali žandarji in razne sodne komisije po viničariji v Preši. Ptujskogorski stražmojster je res :«brskal iz že omenjenega komposta neke preostanke kosti. 0<3tanki koščic so koj romali v Mari^ bor kot nekaj silno obtežilnega. Glede teh kosti je treba posebej naglaeiti, da sta podala dva poklicana zdravniška izvodenca na zapisnik, da nikakor n'*so človeškega izvora. Tudi o onih krvavih madežih na v škrinji najdeni obleki trdita oba zdravnika, da ne gve za človeško kri. Najdbo preostankov kosti je predočil mariborski pre:skovalni sodnik Bratušu. Dne 8. maja 1901 je dal Franc Bratuša mariborskemu preiskovalnemu sodniku na lastnoročno podpifiani zaipisnik pred obravnavo zadnjo in res ljudožrsko izjavo, ki se glasi: »Hočem izpovedati še zadnje, česar sem se sramoval doslej. Ko sva rezala z ženo telo Hanike, nisva imela doma nič za jeeti. Ko sem videl, da se v peč vrženo meso peče, sem se spomnil, kako sem čital v mladosti po raznih knjigah, da Indijanci in drugi divji narodi jedo človeSko meeo in ne umrjejo radi tega. Tudi mene je premagalo poželenje, da bi jedel od mesa, ki se pefe v peči. Vzel cem glinasti krožnik in sem odrezal od steg-i na kc^e, kalore seni položil na krožnik in 6em piastil, da eo se apekli. Nato sem jih pojeclel. Skiil sem to pre-d ženo, ker sem se sam sramoval tcga dejanja. Žena je vendar morala opaziti, kar sem zagrešil. Isisem pozval žcic, da bl. tudi ona jedla.« Dn3 10. maja je Bratvša prcklical zgorajno izpoved, a jo je ponovil 11 .maja 7 izgovorom, da je imel preklic izvor v sramu. ZasHšani Bratušev sin Franc jo lepo izpoveda.1, da je bila Flanika ručvredna in da je vedno starše jezila. I)a bi bila o."e in mat; eestro razkomadila in meso eežgala v hudo r.akurjeni domači peči, njemu ni znanega nifcesar in ni tozadevno nič videl in ne slišal. Glavna razprava in dogodki po njej. Mar:l>or*ki državni pravdnik je na poJlagi od preifikave zbranega gradiva eestavil obtožnico v smislu krivde obeh zakoncev. Glavna razprava se je vršila 11. jun. 1901. Zs*aval občinatva na porotno dvorano je bii tolik, da je prosilo sodišče za pomoč mestno policijo. Razprava ni trpela niti en dan, ker je že bila preiskava temelj:ta. Na razpravi ni prižlo do nikakih novih razkritij. Franc BratU'3a je vse priznal; žena je odklanjala vsako krivdo. Vseh 1° porotnikov je cricglasno potrdilo obe glavni vprašanji. Na podlagi porotnega krivdorcika je bil obsojen Franc Bratuša v r.mrt na vešalib. ^rnriji Bratuša so prisodili fcri leta težke ječe, ker ni preprečila hudodelstva raztelesenja in sežiga trupla lastnega otroka. Isti dan, ko je bila i-zrečena smrtna obsodba, se je sestal s-odni dvcr in je predložil Fr. Biatuša cesarju v pomiloščenje. Prošnja za pomiloatitev je utemeljena s tem, da je glavni lwivec vss ekesano priznal in je razkrinkal krivdo žene, koje zločin bi bil lahko prikiil. Obsodbo Mnrije Braluša je višje deželno sodišče v Gradcu polrdilo dne 10. julija 1901. Dne 25. julija so jo prepeljali iz mariborske jetnšnice v žensko kaznilnico v Begunje na Goren.jfiko. Francu BratuSa so naznanili pornilo&titev na dosmrtno ječo dne 24. avgusta 1901, kar je eprejel bvaležno na znanje. Odvedli so ga v maiiborsko moško knznilnico dne t'8. avKusta 1901. Potepuštvo Hauika in dokazana nedolžnos! staišev. Oče in mali sta se vicala vsak v svoji kaznilnici. Kaj ter koliko je bik) resnice na strašnem — zverinskem zlo-činu? lsti stražmojster s Ptujske gore, ki je tako lepo podprl z dokazi vse, kar je stalo zabeleženo v obtoinici o krivdi zakoncev BratuSa, je po ipreteku nekaj let povsem dcnbro rr.zvozljal, kje in kod »* je poli.kala potepuštvu udana deklina. Ilanika Bratuša ee je klatila po pobegu z doma 16. IV. 1900 najprej pri. sosedih. Udinjala sa je kot pastarica in znala lagati, da Ge je kar kadilo za njo. Iz rojstnega kraja je krenila preko Konjic v Loče. Nastopala je pod raznimi imišljenimi imeni. Službo je zapustila, kakor toitro je botel gospodar pisati domov po poselsko knji>-. žico. Služila je po par mesecev v Petrovčab in Biaslovčah, kjer so jo izsledili julija 1902. Iz Biaslovč je potegnila k Sv. Krištofu v la6kem okraju. Iz Zidanega mosta je zavila v decombru 1902 na Kranjsko in se je klatila po Dolenjsksm pod raznimi imeni. Na Dolenjak&m je začela krasli in je bila obsojena januarja leta 1903 pod imenom Lucija Pavlič v Mokronogu na 1 mesec. Pod imenom Pavlič ie bila junija 1903 v preiskavi zaradi pono\ne tatvine v .Novem mestu. Xovoniežki sodn'k je šele prav pr&poznal tatiusko potepenko. V Noveru inestu so ji dokaizali, kedo in od kod da je. Haniko so na novomeškem sodiš^u fotografirali in poslali eliko v domači kraj, kjer so vsi potrdili, da je izsledena res Ivanka Bratuša, Opisani tiajdbi Ilanike sta hKro eledili — oprostilni eodbi za Franca in Marijo Bratu6a. Obema so še pr&d izpustitvijo na svobodo pripeljali hčerko mimo okna na kaznilniški ceJici v Mariboru :'n Begunjah. Starša eta otroka koj prepoznala. Marija Bratuša je bila izpušiiena 17. sep(.embra 1903, Franc 18. septembra 1903. ' Franc Bratuša v kaznilnicl. Značilno za Fr. Bratuša je, da je bil v kazfiilnici povsem miren in delaven. Dne 1. av'usta ga je prišla obiskat v kazmJnico sestra njegove žene. Povedala mu je, da je Hanika vstala od mrtvih. Ko je Bratuša zvedel, da se je hči oglasila, je napisal v kaznilnici lastnoročno e črnilom in v precej lepi pisavi in slovenačini drugo ressnično izpoved, v kateri zanika vsa prejšnja priznanja, radi katerih je bil obsojen. Vso krivdo vali na oroŽAikez ki so mu p_retili2 ga tepli in mu obljubljali vBe-jnogoče olajšave, če se uda i-n prizna. Dobesedno pravi, da so lioteli imeti orožniki Haniko živo ali mrtvo. Žive jim ni mogel pokazali, jih je pač nalagal z uinorjeno in njenimi zadnjinii preostanki y peči in na kompo.stu. Sam tudi pravi, če eem govoril žandarjem laži in izmišljotine, so mi verjeli vee. Ako sem pa trdil, da ne vem o izginulem otroku prav nič, je že bM ogenj v strehi. Značilne eo te-le Bratuševe besede: »Jaz sem radi tega tako lažnivo oJ>stal, ker sem si mislil, da je boljše tukaj na tem svetu po nedolžnem kazen brpeti, kakor pa liudodelstvo etoriti in se potem tukaj pokoriti i.n še na veke trpeti.« Svoji ženi je pisal iz kazniluice leta 1902 v Begunje pismo, v katerem jo je lepo prosil odpuščanja, ker jo je potisnil po nedolžnein v največjo nesrečo. Žena mu je odpisala, da mu je že odpustila radi Boga, če bo le tudi njemu odpustil Bog. Zonet prosta. Marija Bratuša je tudi v kaznilnici zatrjevala odločno svojo neidolžnoet. Jokala je neprcstano, Ko sq ]o izpustili2 je že bila ^koraj Blepa in jo je po izpuatitvi mariborski rešilni oddelek prepeljal v Gradec na očesno klini-: ko. Stroške za zdravljenje v Gradcu je morala poravnati občina Rogaška Slatiua okolica, kamor je bil Fr. Bratuša prietojen in so odvedli tjakaj po obsodbi staršev njuna dva otroka Franca in Marijo. Za preskrbo otrok je utrpela očetova pnistojna občina precej stroskov, kalerih ji kljub dreganju na mini* stmka mesta ni hotel povrniti n,\kdo. Marija Bratuša je umrla 17. II. 1907 na naduhi in je bolehala do smrti na očeli. Fran Biatuša je bajei prejel odžkodnine 000 kron. Za ta denar ei je kupil kočo z ma^ lim poseetvom v Savinj&kem v župniji Ma^ kole. Bil je tih ter miren človek, ki je malo govoiil. Opiravljal je tucl! kmečka Cevljarska dela. Umrl je vsled kapi 31. XII. 1930. Druga njegova žena Jera, ro.jena Lepej, ša sedaj živi na njegovi kočariji. Ivana Bratuša, ki je bila kriva vsega opisanega zla, še živi. V Judenburgu na Zg. Štajer&kem je odpadla od katoliške vere 11. IX. 1918, a ee je zopet pokatoličanila 9. XI. 1919, ker se je 10. XI. 1919 v Leobnu poročila z Igaacom Mohorko, •- /