možnost priključitve dodatnega spomina (FSE 2032), v katerega lahko shranjujemo posamezne višinske razlike (obseg spomina je 1250 vrstic po 24 znakov) in kasnejša obdelava teh podatkov na računalniku. Wild je predstavil ploskovni laserski nivelir LNA 2, ki daje poleg ho- rizontalne ravnine tudi vertikalno (za vgrajevanje opažev, kontrolo fa- sad, kontrolo podpornih stebrov itn.). K temu inštrumentu spada tudi sprejemnik LPD 2, ki ob nastavitvi (možno ga je pričvrstiti na nivela- cijsko lato) oddaja zvočni signal. Njegova občutljivost je +- O ,8 mm .do 50 min+- 2,4 mm nad 50 m. Dušan Kogoj •PODROČJE UREJANJA PROSTORA Z vidika urejanja prostora je bil letošnji frankfurtski sejem manj za- nimiv kot dosedanji, predvsem glede prezentacije institucij oziroma or- ganizacij na sejmiškem prostoru. Predstavljen je bil le program Ministr- stva za kmetijstvo, gozdarstvo in varstvo okolja (regije Hessen), v ka- terem je zelo poudarjen varovalni vidik oziroma varstvo okolja v sistemu planiranja. Širše je bilo to področje prikazano v sklopu strokovnih predstavitev (referatov) na teme: urejanje vasi, parkovne ureditve in rekonstrukcija oziroma sanacija mestnih predelov. Nas je zanimalo predvsem prvo področje, urejanje vasi, ki ne predstavlja zgolj saniranja in obnove fasad oziroma oblikovanja prostora, temveč je v pojem urejanja vasi vključen tudi socialni in gospodarski vidik s cil- jem izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev prebivalstva. Ohranitev in širjenje teh vaških skupnosti in njihov nadaljnji razvoj je težišče predlaganega programa. Vzporedno pa se razvija tudi računalniška tehnologija, tako na področjih geodetske dejavnosti kakor ·za potrebe planiranja in urejanja prostora. Razvoj informacijskih sistemov predvsem Geo-informacijskih sistemov je na pohodu. Navzoči smo bili pri delni predstavitvi INFOCAM-a, (geo-inf. sistema, ki je bil razvit pri firmi KERN za potrebe planiranja novih ko- munalnih vodov). Program vsebuje tudi neomejeno "knjižnico" simbolov, linij, tipologije črk, kar omogoča izredno kreativnost pri grafičnem ob- likovanju vsebine kart ali načrtov (strokovne osnove ali planski doku- menti). V to smer gre tudi razvoj kartografije (digitalna kartografija), ki jo je prikazal KARTOPLAN iz Berlina. Prednost te kartografije ni samo v končnem izdelku (planu ali načrtu) kot založniškem originalu, temveč tu- di v vseh izračunanih bilancah površin, ki so obvezni sestavni del konč­ nega kartografskega izdelka. Majda Čuček-Kumelj -TEHNIČNA VISOKA ŠOLA V DARMSTADTU Med obiskom 71. nemškega geodetskega dne smo obiskali tudi Tehnično vi- soko šolo v Darmstadtu (Technische Hochschule Darmstadt). Darmstadt: "domovina umetnikov in znanstvenikov". Darmstadt je mesto, ki ima 135.000 prebivalcev in leži v prometnem cen- tru ZRN, med industrijskima regijama Rhein-Main in Manheim-Ludwigshafen. GV 31(1987)4 409 Poleg tega se nahaja v bližini večjih mest, kot so Frankfurt, Wiesbaden in Mainz. V preteklosti je bil Darmstadt mesto v katerem so se zbirali najrazličnejši umetniki in tako še danes velja za Darmstadt reklo: "V Darmstadtu živi umetnost!". Darmstadt je tudi veliko znanstveno središče. Tako je v Darmstadtu med drugimi tudi sedež European Space Operations Centra (ESOC), ki nadzoru- je izstrelitve evropske nosilne rakete in funkcije geostacioniranih sa- telitov. Osnova za napredek in razvoj je tudi močno industrijsko zaledje, ki ga ima Darmstadt. Predvsem sta najmočnejši kemična in strojna industrija, ki nudita številne možnosti za zaposlovanje mladih strokovnjakov in njihov nadaljnji znanstveni razvoj. Tehnična visoka šola v Darmstadtu Začetki Tehnične visoke šole segajo v leto 1826, ko so odprli mestno real in tehnično šolo. Ta šola se je leta 1868 preimenovala v politeh- nično šolo v vojvodski deželi Hessen. Ti dve šoli sta bili osnova za ustanovitev realne g~mnazije in Tehnične visoke šole v Darmstadtu (1877). II.svetovna vojna ni prizanesla niti tej šoli, tako je bila leta 1944 pri zračnem napadu na Darmstadt uničena (80 %) . Ponovno so jo odprli le- ta 1946. Danes šteje visokošolska regija Darmstadta 20.000 študentov, ki se izo- bražujejo na Tehnični visoki šoli, Visoki strokovni šoli v Darmstadtu in Evangelistični visoki strokovni šoli. V Tehnično visoko šolo v Darmstadtu je vključenih 20 fakultet, ki ima- jo zaposlenih 330 profesorjev, 1180 znanstvenih sodelavcev in 1930 zunan- jih sodelavcev. Vpisanih pa je 15220 študentov. Naš obisk je bil namenjen geodetskemu oddelku Tehnične visoke šole, ki ima 7 profesorjev, 30 strokovnih sodelavcev in vpisanih 120 študentov. študij poteka v treh stopnjah. Vsi študenti prejmejo po 4.semetru pred- diplomo (vordiplom), po S.semestru diplomo, po kateri sledi imenovanje v dipl.inž. tehnične visoke šole v Darmstadtu. Učni program je v l. in 2.semestru enak za vse vpisane študente, nato pa se izobraževanje nadaljuje na enem izmed treh inštitutov. Ti inštituti so: - Inštitut za fotogrametrijo in kartografijo, - Inštitut za geofiziko, - Inštitut za geodezijo. Presenetljivo je predvsem to, kako· lahko in hitro prilagajajo učne pro- grame na posameznih inštitutih razvoju geodezije. Tako npr. študentje ne poslušajo več predmeta o analogni fotogrametriji, ki jo je v Nemčiji iz- podrinila digitalna fotogrametrija, temveč je ves učni program prilago- jen digitalni fotogrametriji. Predstavitev raziskovalne dejavnosti inštituta za geodezijo Darmstadtske visoke šole. V četrtek so nam predstavniki Inštituta za geodezijo darmstadtske univer- ze na·71. nemškem geodetskem dnevu predstavili svojo raziskovalno dejav- nost. Področja njihovega delovanja so zelo pestra, kot skupna značilnost njiho- vih raziskav pa je vsekakor visoka stopnja Kompjuterizacije vsake njihove dejavnosti. Med zanimivejšimi stvarmi, s katerimi se ukvarjajo, so: l. Snemanje podvodnega reliefa jezer in rek. 410 Razvili so način izdelave posnetkov jezerskega dna. Postopek je tak: čoln, ki je opremljen s sondo za merjenje globine, križari po jezer- ski gladini. Na polnu je pritrjena tudi prizma, tako da lahko s po- GV 31(1987)4 močjo razdaljemera merimo razdaljo do čolna. Razdaljemer je v sklo- pu z elektronskim teodolitom postavljen na obali jezera ali reke na dobro preglednem mestu. Tako polarno posnamejo položaj čolna na raz- ličnih mestih gladine, hkrati pa s čolnom merijo tudi globino dna. Vsi ti podatki gredo takoj v Toschibin prenosni osebni računalnik, ki je prirejen za delo na terenu in s tega stališča tudi mojstrovina za- se. Tako dobijo načrt reliefa izrisan že kar na terenu, kar seveda zelo skrajša čas izdelave kart te vrste. 2. Zanimiva je bila tudi predstavitev uporabnosti elektronskih libel. Elektronske libele so uporabili pri ugotavljanju deformacij visokih poslopij predvsem na terenih, ki nimajo visoke nosilnosti. Libele so postavljene na vrhu zgradb, zavarovane so pred vplivi okolja, vse so povezane z alarmnimi napravami, ki bi se vključile v primeru nagiba- nja zgradbe. Hkrati z elektronskimi libelami so razvili tudi posebne dinamometre, ki merijo nihanje zgradbe zaradi posedanja terena in za- radi neenakomerne sončne osvetljenosti stavbe, kar povzroči neenako- merno segrevanje in s tem deformacijo stavbe. 3. Veliko se ukvarjajo tudi s preučevanjem raznih inercialnih sistemov, pri čemer dosegajo vedno boljše rezultate. Predstavili so nam iner- cialni.sistem, ki je vgrajen v avtomobil. Cel sistem je seveda raču­ nalniško _podprt. Natančnost, ki jo dosežejo s tem sistemom, pa je oko- li 25 cm/km. Ta natančnost trenutno še ne zadošča za zamenjavo običaj­ nih metod v geodeziji z inercialnimi sistemi, vendar pa razvoj še ni zaključen in pričakujemo lahko še boljše rezultate. TEMATSKA KARTOGRAFIJA IN PROSTOR Božo Koler Aleš Breznikar Tematske karte so v družbenem planiranju nepogrešljivo sredstvo in geode- ti bi morali dobro poznati njihovo vrednost. Na drugi strani pa v družbe- nem planiranju, tako prostorskem, gospodarskem, kot socialnem, še nimamo pravih osnov, na kar bi lahko vezali in locirali podatke ter analize. Karte so v njihovi sedanji obliki za planiranje dokaj neprimerne in pov- zročajo težave pri uporabi. Vsi podatki, ki se vnašajo v take karte, neka- ko "plavajo" in tudi zato še vedno prihaja do mnogih sporov in neskladij pri uporabi prostora; npr. prostor, na katerem že stoji hiša, zaradi sla- be evidence še vedno "razprodajamo", namesto, da bi ga vodili kot "zase- denega". Kartografija se je zapr,la v ozek krog in morda se bomo tega prepozno za- vedali. Res je, da imamo v Sloveniji zelo zajeten kup načrtov in kart različnih meril kar prav tako kaže, da se je bilo že v preteklosti težko zediniti. Na to kaže tudi ogromno število znakov na načrtih in kartah v merilih od 1:500 do 1:50 000. Tako ima npr. topografski ključ TTN 5 ne- kaj več kot 300 znakov, pri katerih se še strokovnjak zmede. Pri vsem tem pa je uporabnost in preglednost karte zelo majhna. Sam sem to spoznal, ko sem se lotil določanja kmetijskih zemljišč. Čakalo me je ogromno dela, Sešteval sem njive, travnike, sadovnjake, vinograde ... , na koncu pa sem se vprašal, če so ti podatki sploh verodostojni in komu so pravzaprav namenjeni. Domnevam, da bi me na drugem področju, v katastru zemljišč, čakalo enako delo. Rad bi označil današnji čas kot "informacijski", saj karte dobivajo nov pomen predvsem zaradi svoje sposobnosti informiranja. S tem pa "klasične" karte postajajo osnovna podlaga za v.našanje novih dejavnosti, pojavov, GV 31(1987)4 411