naš tednik Leto XXXVII. Številka 50 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 12. decembra 1985 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Delegacija Zveze sindikatov Slovenije, ki jo je vodil predsednik Marjan Orožen, je imela ta teden uradne pogovore s koroškim vodstvom Avstrijske zveze sindikatov (ČGB) in obiskala tudi mešana podjetja. Pred tem pa se je sestala delegacija s predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in se seznanila z aktualnim položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem, posebno še na področju dvojezičnega šolstva. Pogovora se je udeležil tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič. Dvojezičnemu šolstvu treba vrniti ugled Koroško deželno vlado pozi-''ajo, da zavrne neresnično in difamirajočo negativno propagando, ker le-ta že predolgo škoduje ugledu Koroške ter avstrijskemu manjšinskemu Šolstvu. Od deželne vlade in deželnih šolskih oblasti ni pre-Več zahtevano, da brezpogoj-n° Priznajo kvalificirano delo-vanje tistih učiteljic in učite-J®v> ki pod težkimi pogoji vodijo dvojezični pouk v popolno zadovoljstvo večine staršev in otrok. Navzoči pričakujejo, da bo deželna vlada z začetkom leta 986 napravila pozitivne kora- ".da bo vzpodbudila starše, [*ai v zaupanju v pedagoško valifikacijo učiteljic in učite-Jev Prijavijo otroke k dvojezič-oemu pouku, "T da poudari, da je obisk vojezične šole prednost za Se in na splošno cilj, ki ga je Vredno doseči. . yzajemno so navzoči i 1 *. da senzibilno manjši o sko področje ne pri P0||tično motiviranih a< ^rativnih posegov. Vsi c paj znani „modeli“ — od .^an®ga vključevanja c [J učiteljev do ločevanj d dov — so brez sleherr 9°ško uporabne konce tem so ogroženi cilji u< načrta avstrijskih šol in uPno ter na sporazume Za naglo in popolno rehabilitacijo skupne šole in dvojezičnega pouka so se pri zborovanju, dne 9. 12.1985, v Celovcu izrekli zastopniki obeh osrednjih organizacij, Nadstrankarskega komiteja v obrambo dvojezične šole, učiteljev na dvojezičnih šolah in raznih kulturnih društev. in mir naravnano učenje. V no pot, uvedbo šolskih poizku-trenutni zavoženi politični si- sov po ustreznih smernicah tuaciji je konstruktivna rešitev ministrstva za umetnost in nujnejša kot kdajkoli. Navzoči pouk. zato opozarjajo na edino mož- S tem bi bilo zagotovljeno: Oder „OBACE“ je preteklo nedeljo prvič nastopil s „Kurentom“. V celovškem mestnem gledališču se je zbralo nad 800 gledalcev, ki so z navdušenjem spremljali prvi nastop mlade igralske skupine (več na str. 11) 1) da se prizadeti učitelji in starši postopoma vključijo v diskusijski proces o izboljšanju dvojezičnega šolstva. 2) da je v ospredju razvijanje novih didaktičnih materija-lov in ukrepi za nadaljnje izobraževanje učiteljev. 3) da bi možni dvoučiteljski sistem, kjer bi oba pedagoga bila dvojezična, pazljivo uvedli in najprej samo v nekaterih šolskopoizkusnih razredih preizkusili. 4) da bi na koncu večletne faze šolskih poizkusov imeli v rokah zagotovljene in pedagoško utemeljene modele za izboljšanje dvojezičnega šolstva na Koroškem. Ta način ukrepanja izključuje prenagljene politične odločitve, ki bi skupni šoli in skupni prihodnosti bile samo v škodo. Dragi bralci! Naslednja številka Našega tednika (božična številka) bo izšla v ponedeljek, 23. decembra Tednikov komentar PIŠE MARIJAN PIPP V preteklih dveh tednih se je delegacija KEL, Kluba slovenskih občinskih odbornikov, Koroške solidarnosti ter skupnosti južnoko-roških kmetov srečala s kandidatoma za volitve zveznega predsednika. Njuni stališči k manjšinskemu vprašanju, predvsem na področju dvojezičnega šolstva in ureditve dvojezičnih otroških vrtcev, sta si zelo slični. Pa ne, da bi, kot svojo robo prodati po najvišji možni ceni. To naj bi bilo povedano zlasti tistim poštenjakom, ki, zaslepljeni od svoje poštenosti, odločajo v demokraciji zlasti po svetovnonazorskih načelih. Podjetniški duh naj bi se uveljavil v naših vrstah tudi z ozirom na prihodnje volitve. Mnogo bo še snubljenja za slovenske glasove, preden bomo stopili pred volil- Čas volitev — vse pravice manjšinam smo to vajeni na koroških tleh, ta dva izkušena politika v dunajski metropoli zagovarjala ločene šole. Nasprotno, skupna vzgoja ter toleranca do drugega jezika sta po njunem mnenju ne-obhodno potrebna in predstavljata osnovo demokracije. Skoraj bi imei človek vtis, da oba kandidata zagovarjata obvezno dvojezično šolstvo. Kako drugače naj bi tudi snubila slovenske glasove? Ob priložnosti volitev je pač treba zlesti tudi prebivalcem ob Karavankah v najsvetejše. Razen tega pa sta pogovora bila za zaprtimi vrati in nihče ni prisluškoval. Kako važno je, da se koroški Slovenci tudi politično formiramo in ne nihamo kot nihalo med večinskimi strankami, je opaziti prav ob priložnosti volitev. Manj merodajno je, kateri izmed kandidatov je boljši snubitelj. Presenetljivo visoko zanimanje predsedniških kandidatov pa mora nam koroškim Slovencem vlivati več zaupanja v lastno stvar. Prav v takih trenutkih se moramo zavedati, čeprav smo številčno šibki, naše moči in naše demokratične možnosti soodločanja. Koroški Slovenci sicer nikoli nismo bili dobri gospodarstveniki. To dejstvo nam dela težave na politični ravni. Vsekakor se držijo podjetniki načela, da je treba ne skrinjice. Mnogo lepih besedi nam bo prihitelo na uho, slavospevi na lepo slovensko kulturo, ki menda predstavlja obogatitev za našo republiko, se bodo vrstili, zagotovitev tolerančnega postopanja do narodnih skupnosti ne bo primanjkovalo. Vse te poetične izpovedi in obljube pa se mi zdijo nekam znane. Slišati sem jih moral prav v dunajski metropoli. Zato se bom tokrat potrudil, da jih bom preslišal. Dr. Vlaldheim, kandidat ljudske stranke, je po lastnih izjavah skupno s sedanjim zveznim predsednikom avtor južnotirolskega paketa. Prav gotovo si je ob tem delu zbral toliko izkušenj, da bi z lahkoto izdelal tudi paket za rešitev manjšinskega vprašanja v Avstriji. Socialistični kandidat dr. Steyrer je po drugi strani ugleden član socialistične stranke ter član avstrijske vlade. Torej se tudi njemu nudijo odlične možnosti za malenkosten prispevek pri rešitvi manjšinskega vpašanja. Kot kaže, pri tokratnih volitvah nimamo pričakovati absolutnega rezultata v razmerju prejšnjih volitev. Torej bodo morebitno odločali prav glasovi ob Karavankah. Tam se je rodil tudi pregovor, ki se mi prav ob teh razmišljanjih močno vsiljuje: Kdor ne uboga, tega naj tepe nadloga! £ 12. decembra 1985 ; --------------------------- I $ Oba predsedniška kandidata pripravljena se Waldheim in Stevre! V izredno sproščenem, odkritem ter plodnem . vzdušju sta potekala razgovora s kandidatoma za \ mesto zveznega predsednika — ministrom dr. Kur- \ tom Steyrerjem in bivšem generalnim sekretarjem : OZN dr. Kurtom VValdheimom. V smislu dogovora KEL in predstavnikov prijateljskih organizacij: Narod- ' nega sveta koroških Slovencev, Kluba slovenskih občinskih odbornikov, Skupnosti južnokoroških kmetov ter Koroške solidarnosti je bil tolmačen obema kandidatoma, tako VValdheimu kot tudi Steyrerju, : sklep, da so koroški Slovenci pripravljeni podpreti ; tisto osebnost, ki najbolj upošteva interese slovens- j ke manjšine ter potrebe južne Koroške. j Zaradi tega so potrebni Karel Smolle, predsednik KEL: Delegacija koroških Slovencev je bila od obeh kandidatov zelo resno sprejeta. Slovenci se vključujemo zavestno za vseavstrijske volitve in to sta oba kandidata označila kot veliko zrelost slovenskega volilca. Na eni strani smo v VValdheimu doživeli iskušene-ga človeka za manjšinska vprašanja, na drugi strani pa je Steyrer vložil v svoje pozitivno stališče do manjšine tudi vso težo in odgovornost stranke iz katere prihaja. informativni razgovori. Ekonomski svetnik Ignac Domej: Zelo sem bil presenečen od toplih sprejemov pri dr. VValdheimu in dr. Steyrerju. Mislim, da dr. VValdheim, kot _ tudi dr. Steyrer razumeta naše probleme in tudi znata ceniti naša prizadevanja in naše delo za naš nadaljnji obstoj. Ko bi odgovorni politiki v Avstriji tako delali, kot sta oba kandidata govorila, bi manjšine v Avstriji ne imele nobenih pr°" blemov. Oba kandidata sta vredna zaupanja, ker ju na vsak način smemo vzeti resno. Borut Sommeregger: Kot , poročevalec sem spremlja' slovensko delegacijo pri obeh predsedniških kandidatih. Videlo se je, kako resno jemljeta angažma koroških Slovencev. To me je potrdilo tudi pri mojem obisku Avstrijskega novinarskega kluba na Dunaju, kjer sem član in so me avstrijski novinarji zelo spraševali o možnih odločitvah. G|e" de kandidatov mogoče sam0 to: oba sta vredna kandidata-Steyrer po človeških kvaliteta prednjači pred VValdheimom, ravno z moralo pa si je seda nji prezident pridobil tudi me narodni ugled. ho —o co oo -~j oi Z CO T> OCO —I TJ Hilli! 01 -P* co ro —* Z M T) Q'W — CQ =5 M 5 < Ji: O o - 5 3 B"g g- S- 3- št £ I (O OO -O CT5 C_n -t* co Z co “o ocn —I “o ■iT ^ 5-' Oto D 55" o ro e> S K. M< — m a s;w jb. “i (g, CD I Z 00 s?s li- si 1 10 P 40 muč. I 11 T Sofronij J 12 S Bernard 13 Č Kristina 14 P Matilda 3 P Kunigunda 4 T Kazimir 5 S Teofil 6 Č Miroslav 7 P Perpetua 8 S Janez od B 9 N Frančiška . « T3 io, z co o S W|^ -i o 0 a ni ^ CO -TD o co —I ~o *i|ti O) cn 4^. co rx) —i-z co “D O‘C0 -H ca < m" ^ ^ j I!Sl II — o co ož flll 1^5° °! (Q _ 1X3 no no no no no no kj m en -tx co rv) —^ Z C/d td o« C/d —l "D « g fe; g §= S | 5 §- o saj od čn -t* Z C/D "D o« C/D —I TD PF!!! to ro -1 o 0 co n z C/D “D o« C/D —I TD IllliP tu © od en co r\D —l Z C/D “O o C/D —I ESI»lg 1 " I! w co r\D i\) m t\3 ro -* o cd 02 n O) en Z c/d ~a o« c/d —i -a = S1 g ?• § ? £■ f f1.1 §■ i žrl- - F* r\3 r\o rv) rx) rxo —^ ^ ^ CO M O CD 02 z C/d “O O' C/D —I "D C_ TD ^ TD CD CD ZE CD O O) —' ° 2. ! B x s a | ■2.c^ a g “ ■vi 02 Ol -t* CO M Z CO "O O« C/D -H "D Ig-fllp it- O co 02 N 02 en 4^ z co “O o*co —I "D o O o _g m S m 5 w 5 §-|#m = 5? =* g en <: n ° 5 ' 43 n* © lil f I\D no no no no no no oo n en en -t* eo no tD CO N 02 en ^ CO M -J- O CO 02 ||s<™fF |!5»a|i Ig iilistr S1S‘|1I CD_ ^ CD © IIHIH Sgj '11 Si 1 g s hi a «» -sl CT2 en -Cx co r\D —I z CO “O CD co co IISI! 5^ I gSSSK^S z CO TD OCO —I TD ||Fsl|s 1° f | CD OO —sl OD en -C^ oo z co TD OCO —I TD N^f Ssitsis g> »sr® & f 3 g ” © N -*■ O D CO N 02 Z CO TJ O« CO —\ TD filllll f ™ i 3 W cri-f^copo—*-z CO TD oco um s| !# f £ S en “©' 5- w no no no no no no o co co n oj en 4^ z co TD OCO —1 TD —» <* cd < i 7: ^ ■ o 3 g Bi o as =rco CQ. ^ tu o. Q_ — O — qj Z3. CD < & = ai» Z CO TD OCO —I TD 5S,S’S?|5 l»l«!l 1 i en en co no —*• o z CO TD 0« m © CO —I TD co zn —i m Bi 5" M< CD g no no m nnmsj i\2 oo ~nJ o? en co no Z co tj C5'CO —H TD a cd S5, N‘ r3 5 ■o m 3* 55; P M CD S’51 S o | § S J o ^ o to 03 n oj en z co TD O' CO —I TD silili! nj - cd 5. -h S: S © co no —l o co oo z CO TD O« CO —I TJ = &£S§S “ I#5|ll5 3 co<^_ g_!u g ŠT I' * nj oj en oj m Z CO TD OCO —I TD Ugasla =. o £XJ CT 2 ‘ču" CD !£ s|Ss g- © Narodni svet koroških Slovencev * Naš tednik MOHORJEVA DRUŽBA V CELOVCU Krščanska kulturna zveza * Klub slovenskih dijaški domovi - knjigarna - tiskarna - založba občinskih odbornikov * Slovenski informacijski center A-9020 Klagen^urt/Celovec^ Viktringer Ring 26 Koroška dijaška ZV6ZO * Katoliški delovni Odbor Nedelja ; ;lv*eti za Slovence: ža skupen pouk / Široka delegacija je bila prijateljsko sprejeta in je sprejela od obeh kandidatov zagotovilo, da sta pripravljena v svojem volilnem programu zavzeti jasno stališče v prid Slovencev pa tudi drugih narodnostnih skupin v Avstriji. Pogovor je tekel o celi vrsti aktualnih vprašanj, predvsem vrtcev in šole. Oba kandidata sta podčrtala nujnost in uspešnost skup-, nega pouka. Kurt VValdheim je opozoril 0 na svoje izkušnje v južnotirol- 1 skem vprašanju, ko sta skupaj : z zveznim predsednikom Kirchschlagerjem pripravljala Paket pravic za Južni Tirol in Poudaril, da je treba uresničiti Ingrid Zablatnik: Pri pogovoru s Steyrerjem sem dobila vtis, da se ta dejansko hoče zavzeti za problem koroških ' Slovencev. Kot Kirchschlager se hoče tudi on nebirokratično Pogovarjati z zastopniki naše narodne skupnosti. Zdi se mi, da ga naš problem dejansko zanima. ADP iz vidika tedanjih dejstev ob sklepanju pogodbe. Minister Steyrer je potrdil, da se koroški Slovenci lahko zanesejo na zvezno vlado, ki se čuti odgovorna in je pristojna za manjšine tako tudi v zadevi šolstva. Oba kandidata sta pripravljena za širše srečanje in diskusijo z zaupniki slovenske manjšine na Koroškem. Poseg koroških Slovencev v predsedniške volitve je v dunajski in avstrijski javnosti odjeknil zelo pozitivno, kot dokaz avstrijske zavesti in demokratične zrelosti koroških slovenskih volilcev. Od našega dunajskega dopisnika Valentin Kargl: Bil sem pri pogovoru s Steyrerjem in tudi pri VValdheimu. Težko je reči, za koga bi se opredelil. Vendar lahko rečem, da oba kandidata hočeta nadaljevati pot Kirchschlagerja, in sicer tudi glede odnosa do nas koroških Slovencev. Delegacija koroških Slovencev pri dr. Kurtu Steyrerju V ponedeljek, 9. decembra je> kot že najavljeno, delegacija koroških Slovencev pod vodstvom predsednika KEL, Karla Smolleta obiskala socialističnega predsedniškega kandidata, ministra dr. Kurta Steyrerja. Delegacija je dr. Steyrerju povedala, da je s sedanjim zveznim predsednikom dr- Kirchschlagerjem uspelo Havezati dobre stike. Dr. Stey-fer je izjavil, da bo v primeru izvolitve to pot nadaljeval. Na-‘O je poudaril vlogo narodnih skupnosti kot vezni element ^ed državami sosedami in Poudaril, da so koroški Slo-venci izjemno avstrijsko-zavedna narodna skupnost. Dr. Steyrer je glede na šol-sko vprašanje dejal, da je to zadeva zveze, kar je potrdila ,ud' ustavna služba, poleg te-9® pa se je dosedanji sistem skupne šole prav dobro obnesel. . Na koncu razgovora je sofistični predsedniški kandi- at dejal, da bo skušal prido- biti isto moralično avtoriteto, kot jo je dosegel dr. Kirchschlager — in tudi v vprašanjih narodnih skupnosti. Sprejel je povabilo na nadaljne stike in posebej je dejal, da bo v primeru izvolitve za zveznega predsednika vabil na redne pogovore. V delegaciji so bili še Ingrid Zablatnig, Miha Antonič, Valentin Kargl, Marjan Pipp, Ignac Domej in Borut Sommer-egger. Politika Pri diskusiji na Dunaju: Tudi Južni Tirolci so za skupno šolo „Dolgo nisem razumel, zakaj Slovenci odklanjajo ločene šole. Ko sem se natančno pozanimal za razmere na dvojezičnem Koroškem, sem spoznal, kakšne katastrofalne posledice bi imela ločitev za slovensko manjšino. Spoznal pa sem tudi, da v manjšinskih vprašanjih lahko odloča le manjšina, kajti sama najboljše ve, kateri ukrepi so za njen obstoj in razvoj potrebni. Zato se južni Tirolci brez pridržkov solidariziramo s predlogi koroških Slovencev. “ Tako je spregovoril član južnotirolskega deželnega zbora Hubert Frasnelli na podijski diskusiji, ki je bila zadnji četrtek na dunajski univerzi (Neues Insti-tutsgebaude). Najmanj 300 ljudi se je udeležilo diskusije, ki sta jo skupno organizirali slovenska in ju-žnotirolska študentska organizacija — dunajska skupina ju-žnotirolske visokošolske zveze in Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju. Tema diskusije: ..Primerjava južnotirolske in koroške manjšinske politike" je bila vsekakor težavna, ker se struktura, številčna in gospodarska moč, mnogokrat tudi interes raznih manjšin precej razlikuje. „Kar pa lahko primerjamo, je zadovoljstvo manjšin in to je odločilno", je dejal ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik. Predsednik FUENS-je poslušalcem nakazal položaj raznih evropskih manjšin. Kakšne težave ima tudi koroški Heimatdienst s primerjanjem slovenske manjšine z južnimi Tirolci, je nakazal prof. Gstettner: „ Naj p rej zahteva KHD v ,Ruf der Heimat1 model južnotirolskih šol (torej ločene šole) tudi za koroške Slovence, dve številki navrh pa piše .Nobenih primerjav z južnimi Tirol-ci‘“. Na vprašanje južnotirolskega študenta, zakaj da je nemški nacionalizem na Koroškem še vedno tako usmerjen proti koroškim Slovencem, je Gstetner ugotovil, da je to neka oblika slabe vesti. Edini, ki so se borili proti Hitlerju, so bili Slovenci. „Če bi bil člen 7 uresničen, bi morala biti južna Koroška dvojezična, torej tudi vsi uradi. Ker so pa edinole koroški Slovenci dvojezični, bi morala večina delovnih mest pripadati koroškim Slovencem. Tudi iz tega je treba videti nepreneh-no gonjo nemških nacionali- stov proti slovenski manjšini," je nadalje razjasnil univerzitetni docent Karl Stuhlpfarrer. Južnotirolski študentje so ostro kritizirali južnotirolsko ljudsko stranko, ki zagovarja sistem proporca in na ta način diskriminira Italijane in Ladin-ce na Južnem Tirolskem. Dr. Frasnelli je v odgovoru samokritično ugotovil, da se njegova stranka ni zavzemala za sodelovanje z Italijani in da bo treba začeti graditi mostove. „Mostovi so jezik soseda in razumevanja za drugega. Vsak delček v večji avtonomiji, ki si ga bodo priborili južni Tirolci, mora v bodoče pomeniti tudi delček več domovine za Italijane." Dr. Frasnelli je nadalje ostro obsodil vse južnotirolske- politike, ki so se pustili izrabiti od KHD in drugih nemškonacio-nalnih skupin in so na Koroškem (in drugod) propagirali ločene šole za koroške Slovence. „Sram nas mora biti, da mora na Koroškem obstajati Komite v obrambo dvojezičnega šolstva. Iz tega pa moramo sklepati, da koroških Slovencev ne smemo prepustiti Korošcem." S temi besedami je vodja diskusije VVolf in der Maur zaključil večer. Ob robu še to: da so južni Tirolci na svojem območju večina in Slovenci na Koroškem manjšina, se je čutilo tudi pri diskusiji. Medtem ko so se južni Tirolci mnogokrat javljali k besedi, kritizirali, napadali in predlagali, so bili slovenski študentje in študentke le tihi konsumenti. Pa ne, da primanjkuje samozavesti . .. ? Gospodarstvo-politika Tiskovna konferenca soc. kmetov v Bilčovsu:______ SPO-kmetje brez Slovenca v zbornici | Preteklo soboto so imeli socialistični kmetje pri Hanziju Ogrisu v Bilčovsu delovno zasedanje, katerega težišče so bile volitve v Kmetijsko zbornico, ki bodo prihodnje leto. Ob tej priložnosti so funkcionarji socialističnih kmetov vabili tudi na tiskovno konferenco. Dokončne kandidatne liste za prihodnje volitve podpredsednika Kmetijske zbornice Fritz Leitner sicer še ni pre-zentiral, vendar bo na šestem mestu kandidirala predsednica socialističnih kmetic Hilde Schaumber-ger. Glavni kandidat bo kot doslej Fritz Leitner, slovenski zbornični svetnik Krušic, ki je bil doslej na 7 mestu, pa pri prihodnjih volitvah ne bo več kandidiral. Poroča Heidi Stingler Doslej je v kmetijski zbornici zastopanih 22 odbornikov ČVP, socialisti jih imajo 8. FPO 5, skupnost južnokoroš-kih kmetov pa zastopa ek. sv. Ignac Domej. Deželni poslanec Franz Prettner je odločno odklonil željo ljudske stranke, namreč, da bi dobili tudi mladi kmetje in kmetice volilno pravico. Po njegovih oziroma po socialističnih predstavah naj bi ti imeli v kmetijski zbornici takoimenovani svet mladih kmetov, katerege predstavnik bi lahko zastopal njihove interese. Za volitve v kmetijsko zbornico ima pril. 35.000 kmetov in kmetic volilno pravico. Mladih kmetov, ki naj bi dobili volilno pravico je okrog 1000, kar je približno potrebno za en mandat. Težišče volilnega boja socialistov bo, da hočejo podpreti kmete, ki imajo svoj obrat v neugodni legi in ki se borijo za eksistenco. Nadaljnji trud pa bo veljal ureditvi glede prodaje mleka. Kmet naj bi Od leve na desno: podpredsednik Kmetijske zbornice Fritz Leitner, Hilde Schaumberger, deželni poslanec Franc Prettner, sekretar deželnega glavarja Ambrozy in deželni sekretar inž. R. Rohr. brez problemov prodal mleko tudi doma, splošni prispevek za prodajo mleka (Allgemeiner Absatzforderungsbeitrag) ki je bil trenutno zvišan od 39 na 64 grošev hočejo odpraviti, zato pa bi vsem kmetom skrajšali kontingent za 8% Glede proračuna za leto 1986 se je Prettner jezil nad preds. kmetijske zbornice Deutschmanna, da se ta zdaj krasi s peruti socialistov, ko je za prihodnje leto predvidenih za gorske kmete več finančnih sredstev. Ko je šlo za to, kako bi financirali proti predlogom, zdaj, ko pa gre za to, da se ti denarji razdelijo, pa se Deutschmann hvali, kot bi to bili sadovi njegovega dela, tako Prettner. Tako bodo dobili kmetje, ki imajo svoj obrat v coni 4 v letu 1986 1200—1300,— šil/ha (doslej šil 650,—). Na Koroškem ima pribl. 1300 kmetov svoj obrat v tej ekstremni coni. Poleg tega je tudi predvideno zvišanje drugih direktnih in indirektnih finančnih podpor za gorske kmete. Naraščanje aktivnosti neonacističnih skupin in organizacij in njihovo vse predrznejše rovarjenje proti suverenosti države ter njeni demokratični ureditvi je končno zbudilo tudi politike in sodišča iz njihovega spanja. Notranji minister Blecha je napovedal nove zakonske prijeme za onemogočanje nacističnega rovarjenja. Ustavno sodišče pa je pred dnevi odločilo, da morajo volil- ne oblasti zavrniti volilne predloge, ki imajo jasno nacistično vsebino. Predsednik koroških mladih socialistov, Peter Kaiser je s tem v zvezi izjavil, da so sedaj potrebna tudi izvedbena določila, ki se po jasnosti ne razlikujejo od odločbe ustavnega sodišča. To bi bilo potrebno in pozitivno sredstvo proti delovanju starih in novih nacistov. POPRAVEK V zadnji številki Našega tednika se nam je pripetila neljuba napaka. V članku »Avstrijsko priznanje za slovensko firmo ISKRA DELTA COMPUTERS" na str. 5 smo pisali, da omenjena firma zajame celoten vzhodnoevropski trg. Prav bi se moralo glasiti, da IDC zajame celoten zahodnoevropski trg. Prosimo za razumevanje! Spremembe v šolstvu šele po šolskih poizkusih Komite v obrambo dvojezičnega šolstva je zavzel stališče k debati deželnega zbora o šolstvu, ki je bila v torek, 3. 12. 1985. V tiskovni izjavi Komite ugotavlja, da je debata ponovno dokazala, da strankam ne gre za stvarno in temeljito rešitev, ampak za politično formulo na podlagi trostrankarske-ga pakta. Nepremišljeni predlogi nekaterih politično odgovornih v preteklosti ter vztrajanje nemškonacionalnih krogov pri zahtevi po ločevanju so privedli do popolne zmešnjave v diskusiji. Debata v deželnem zboru je vrhu tega tudi pokazala, da politiki niso zmožni, kaj šele strokovno pristojni, odločati o pedagoško-didaktičnih vprašanjih. Zato Komite ponovno predlaga izdelavo novih predlogov s prizadetimi in v pozitivni reformni klimi. Te predloge naj bi skupno s pedagogi in znanstveniki spremljali in preizkusili. Potem šele bo možno v tako senzibilnem področju kot je to manjšinsko šolstvo, kodificirati tudi formalne spremembe. Gost v NT V gore me vleče vse živlienie Naš tednik: Kako ste prišli •Ned planince? Urbajs: Planinariti sem začel še kot poba v Polhograjskih Dolomitih. Po navadi sva i° s prijateljem ucvrla, na črno Seveda, v hribe. Starši so me le neradi spustili v gore, ker s° se očitno zame preveč bali. ^ed vojno se je zame planinarjenje zelo obrestovalo. Nikoli nisem bil vojak, živel pa sem v strahu, da me Nemci nekega dne dobijo. Zato sem P'.1 stalno v hribih, včasih po !ri tedne skupaj. Ko smo hodi-1 v hribe, gor v Visoke Ture in ako, sem se vedno zapisoval k°t član SPD, to pomeni Slo-ensko planinsko društvo. Naš tednik: Kdo, kdaj in kje ‘e po vojni poživili planinsko aeJavnost? Urbajs: Leta 1947 je nastala 'ovenska fizkulturna zveza, Predhodnica današnje Športne veze. v njenem okviru smo stanovih tudi planinsko sek-194’ *