93. Številko.
V UotOnL t POMiellek, Z6. aprila 1109.
XIII. leto.
.IljTenikl Narod* vaja:
9 Lfiibifanl na čorr dostavljen: Ml leto.........K 24-—
»I leta....... . . , 12*-
^atrt leta.......... O-—
»a «eaec.........
v apravnifttvu prejeman:
calo lete .........K 22*—
pol leta  , . . ,......11-—
četrt leu   . ,...... . 5-50
na aietee  ......... 1*60
Dopisi naj ae Cranfcirajo. Rokopisi m na tračalo. tfr*4»il9tv«i Kaaflora ulice it 5, (1. nadati opi« foro), telefon at. 84.
Izhaja vsak dan svate Issasmll nedelje In praznike.
laaarat! veljajo: peterostopna patit »tata aa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 viru, aa trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih InsercJjah po dogovoru.
Upravniitvn naj ae pošiljajo sssttralne, reklamacije, inserati itd. to Je ailsilasasialliiia stvari.
- Posamezna itevllka velja 10 vinarjev. -■-
Na pismena      sssi brez hloilob— vposlatve naročnine se ne ozira.
„nar«dna tlakama*' telefon at. se.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.........K 25-—
pol leta........., 13-—
četrt leta..........6*50
na mesec.......... 2*30
za Nemčijo:
celo leto.........K 28-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.-
Vpra&anjem glede Inseratov naj m priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upiavnletvo s Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. so.
Zou3etie Curiirada.
Muhamedanska vera predpisuje, da mora sultan vsak petek zapustiti svojo palačo in iti v kako inošejo molit. Selamlik, se imenuje ta slavnost, ki s*4 vprizori vedno z največjim si-jajceni, in pri kateri je sultanovo življenje dano v roke njegovega vo-jašt v a.
Tudi zadnji i»ott^k se je izvršil se-lamlik. Z napeto pozornostjo je ves svet pričakoval vesti," kako se je izvršil: zlasti orijentalci so mislili, da se mora pri s i lam liku izvršiti veliki preobrat, ki g:\ pričakujejo, da so mora s tem sijajnim sprevodom končati vladarstvo sultana A.bdul Haniida.
Toda prišlo je drugače. Selam-lik je bil sijajen in veličasten in ea-rigrajsko vojaštvo je oduševljeno po-zdrivljalo sultana, ki nni je obenem vladar, najvišji vojaški zapovednik in kalif, torej najvišji dnšni pastir.
Ko pa je na dan selamlika zato-nilo solnce in je nastala tema, tedaj se je začela vojna naladoturške armade zoper sultana in l ni j se je začel za Carigrad.
Velik del carigrajske posadke je ostal sultanu zvest in je šel zanj v hoj, a v tem boju, v t« j vojni je 1 >i 1«» sultanovo vojaštvo premagano. Bila je nrava bitka, velika, krvava bitka, ki seje bila za Carigrad in v tej bitki je sijajno zmagala mladoturška armada.
Sultanov grad obdajajo utrjene vojašnice. Mladoturki so morali vsako posamezno teh trdnjav zavojevati, jili bombardirali s topovi iu zavzeti z naskoki. Pri vsaki teh trdnjav se je bila bitka in šele ko so bile vse trdnjave zavzete, tedaj je sultan razobesil na svoji pa I ari belo zastavo v znamenje, da se vda in prosi milost.
Do zadnjega trenotka je sultan upal. da uteče svoji usodi. Upal je to, ker ni pojmi 1, da so vendar ljudje, ki >e m* dajo korumpirati in ki se bore nesebično za svobodo in pravico. S korupcijo je poskusil odvrniti pretečo mu nesrečo. Ponujal je voditeljem mladoturškega gibanja kraljevska darila, sijajno službe, vso kar so mogli poželeti; samo voditelje da bi odstranil, vse drugo bi že opravili njegovi duhovniki. Toda mladoturški voditelji se niso dali podkupili in turški duhovniki niso   imeli toliko
moči in vpliva, dn bi bili vojaštvo odvrnili <>d njihovih poveljnikov.
Za politično svobodo, za ustave, /.«•) svobodno državo so šli Mladoturki v i m »i zoper turškega sultana, ki je Turkom cesar in papež obenem, in Z m a g a I i so na celi Črti.
Muhamedanski papež in cesar prosi turške liberalce, kakor j«* »Slovenec« imenoval Mladoturke, za milost .
Kaj store Mladoturki, je še cisto negotovo. Večina turškega parlamenta, ki se j«' zbrala V San Štefanu, se je izrekla, da naj se snltana odstavi. Sam turški sultan sploh ne more odstopiti, odstraniti ga je mogoče samo na ta način, da ga proglasi seik-ul-islani, ministri- bogočastja, za odstavljenega ali da gu »nenadoma« đoniti smrt. Zgodovina par pozna slučaje, da so narodi' svoje verolomne kralje postavili pred sodišče in jili na podlagi sodne obsodbe obglavili ali na Turškem se to ne bo zgodilo. Mladoturki so danes gospodarji I arigrada in turški sultan je v njihovih rokah. Kno je v tem trenotku gotovo: konec je za vedBO neomejeni oblasti turških sultanov, naj l>o potem sultanu ime kakorkoli. Tudi če so Mladoturki iz političnih nagibov odločijo, da pusto Abdul Ham idu naslov snltana. moči mu ne bodo pustili nobene, sultan ne ho v tem najboljem slučaju nič drugega, kakor vidni re-prezentani države, gospodar države Pa bo parlament.
Bol pri ljubljanski cestni električni železnici.
»Slovenski narod je primoran, da Id je na celi črti boj zoper nemški kapital. 0 Kranjski hranilnici že ve vsakdo, tla sistematično ubija narodnost našega življa, ni pa še znano širši javnosti, kako je zasužnjil nemški kapitalist naše delavstvo pri Ljubljanski cestni železnici. Opraviti imamo tu z izsesavanjem, izmozga va-njein in socialnim ubijanjem našega Ijndst v a.
Xi jo v  Ljubljani napornejšo in
odgovornejše službe, kot jo opravlja električni železničar. Z duhom mora nepretrgano in Intenzivno delati, da krene svoj voz tako. kot veleva sto in sto predpisov, da ga hipoma preob-vlada in ustavi, kakor da bi odrezal, če so mu vrže |»redenj kaka ovira. Cestni železničar mora točno in natančno voziti, pa naj divja vihar, naj pritiska še tak mraz ali pa vročina. Od ranega jutra do poznega večera, najmanj 15 ur na dan si' ti podi po ljubljanskih cestah. To gre kar naprej iu tudi po šest mesecev je že preteklo, da ni imel mož niti en dan v tednu prosto, dasi bi Jo po voznem redu  imeti moral.
Uslužbenci cestne železnice so izročeni na milost in nemilost par ljudem pri vodstvu, ki delajo ž njimi kar bočejo. Kdor jih zna mazati, dobro izhaja, kdor ne, ga pritiskajo ob steno. V jajcu najdejo dlako, če je treba komu naprtiti kazen. Vsak resnejši prestopek pa pride takoj prod sodni jo. Podpore iz zaklada, ki ga železničarji sami skladajo, se dole tako. kot boce Luttman ali VVieder-wohl, ki -ta za obratnega vodjo in uslužbence to, kar je narednik za stotinka in vojaštvo. In povejte nam. mar ni cestni železničar usmiljenja vreden mož! Nevzdržema regulira z eno roko električni tok. z drugo drži zavoro z eno nogo udarja na zvonec, z drugo pa stoji v  k r i m i n a I u!
Pričakovati bi bilo, da bi železnica te ljudi po dolu pošteno plačala. A temu ni tako! Priletne, dolgoletne uslužbence vidimo imajoče rodbino več otrok in njihov krvav zaslužek se ne more povzpeti nad 2 K, ali ne veliko nad 2 K. Umevno je, da to ni nikak eksistenčni minimum za ljubljanske rodbine in tako plačevanje naših delavcev je do skrajnosti kri-vično.
Cestni železničarji so uvideli, da edinole v organizaciji dosežejo zboljšanje razmer. Osnovali so si svojo skupino pod okriljem X. I). O. in v njoj so združeni danes že vsi razen dvoje kukavic in zahrbt nežev. Prvo njihovo delo je bilo, da je organizacija izročila vodstvu prošnjoza /bolj sanje razmer in odpravo nedostatkov. Do danes je imelo vodstvo odgovoriti, joli in v koliko ustreže zahtevi svojih uslužbencev. Ako bo odgovor negativen*, j** pripravljeno vse, da se železnico prisili v izpolnitev žalitev, — Cestni železničarji so sami vrli narodni delavci, ki so padli v oderuške roke nemškega kapitala. Njihove so-cijalne zahteve so opravičene in so socijalne zahteve celokupnega slovenskega naroda. Vodstvo električne železnice naj se pravočasno spametuje in naj ugodi zahtevam našega delavstva, ako noče voziti po Ljubljani praznih voz. Cela slovenska Ljubljana so bo potegnila v boju zoper nemški kapital za svoje sorojake, trpine. Naše delavstvo ni več osamljeno in minuli so časi, ko smo si Slovenci mirno pustili sesati kri po nemških vampi rjih!
Saniranje deželnih financ.
D u n a j , 25. aprila. Finančni minister dr. Bil niski bo v sredo predložil državnemu zboru tri zakonske načrte in sicer glede nakaza državnega denarja   posainnim kronovinam,
glede podržavljenja davka na pivo in glede zvišanja davka na žganje. Vladni elaborati temelje na teh-le načelih: L Davek na pivo v posanmih kronovinab se podržavi; 2. davek na žganje s«> poviša in 3. prebitek iz osebno dohodninskega davka se stabi-lizuje z letno svoto 1- milijonov kron. Od teh dohodkov se ima kronovinam nakazati svota 105 milijonov kron, ki se razdele na posamne kronovine po temle ključu: polovica po številu prebivalstva, četrtinka, po konzumu piva in druga četrtinka po konzumu špirita. Xa Štajersko bi odpadlo K, na K r a n j s k o 1,986.000 K. na Koroško 1,858.500 K, za Trst 7,74().(K)0 K, na Istro 671.000 kron in na Goriško 555.000 K. Ker nekatere kronovine, med temi Koroška manj dobo. kakor se je svoječas-iio predlagalo, in ker Kranjska potrebuje večje subvencije, je finančni minister izjavil, da je pripravljen, da nakaže temu dvema kronovinnma skupno z Moravsko in Slezijo še 1 milijon kron, ki se imajo med te štiri kronovine porazdeliti. Kronovine se morajo zavezati, da ne bodo od 1, januarja 1910 naprej pobirale nobenih posebnih novih naklad. Parlament ima tozadevne predloge rešiti pred 1. septembrom, da bo drŽava s tem rokom že lahko pobirala zvišani davek na žganje. Nadalje so imajo kronovi-ne odpovedati pravici pobirati naklade v času od 1. januarja 1910. do konca decembra 1017.
Ogrska kriza.
D u n a j . ^5. aprila. Cesar je v današnji avdijenci izjavil ministroma Kossuthu in Apponviju, da vztraja pri svoji zahtevi, da so izvede volilna reforma. Predlog, da se ustanovi samostojna ogrska banka, je cesar odklonil. Prihodnji teden sprejme cesar predsednike obeh zbornic ogrskega državnega zbora in voditelje raznih polil ionih si rank.
B u d i m pošta, 25. aprila. .Jutri v ponedeljek bo vlada podala v parlamentu svojo demisijo, na kar se zasedanje s cesarskim svojeročnim pismom odgodi.
Revolucija na Turškem.
Napad uiladoturških  vojev na Jildiz Kiosk.
C a r i g r d , 25. aprila. Vojaki, ki so ostali zvesti sultanu, so se ob zori koncentrirali ter so skušali se z uspehom zoperstavljati navaljujočim mladolnrškim vojem. Njihov odpor je bil obupen, toda brezuspešen. Dopisnika »Dailv Maila« More so Mladoturki vsled nesporazumljenja ustrelili. Fotografirati je hotel krvavi boj na cesti. Mladoturški vojaki so smatrali fotografski aparat, za katerim je More stal, za brzostrelno puško ter so jeli streljati nanjo. Dopisnik se je zgrudil, zadet od brezštevilnih krogel. Ustreljen je bil tudi tajnik angleškega poslaništva, ki je hotel fotografirati prizore obcestnega boja.
Carigrad, 25. aprila. Med spopadom med Mladoturki in sultanovimi voji so derviši z zelenimi turbani hodili po ulicah iu bodrili ljudstvo na odpor proti Mladoturkom. Držeč v rokah svete knjige so pozivali ljudi na boj proti Mladoturkom. Mladoturški voji so te derviše polo-vili ter jih večinoma postrelili.
Pa riz, 25. aprila. Iz Carigrada javljajo: Solunski voji so ponudili pardon vojakom, nastanjenim v kasarnah Taškišla in Mačka. Ti so pardon odklonili ter napadli mladotur-ške voje. Pri . spopadu je padlo na obeh straneh mnogo vojakov.
Carigrad, 25. aprila. Ob 10. je ponehalo streljanje. Ves odpor je, kakor se zdi, zlomljen in solunska armada je neomejen gospodar mesta.
Carigrad, 25. aprila. Ob periferiji mesta se še sliši pokanje pušk. Včeraj opoldne je obkolilo Jil-diz 12 bataljonov, konjenica in artiljerija. Vsem tem vojem je poveljeval Mah m ud Muktar paša. Vojno bro-dovje se je vrnilo v Bospor ter je na-
perilo svoje topove proti Jildizu. Vojašnica Taškišla, ki se ni hotela vdati, je bila razdejana do tal.
Bojazen pred reakcijo.
Carigrad, 25. aprila. V diplomatskih krogih se boje, da solunski voji ne bodo zadostovali, da bi Mladoturki popolnoma obvladali mesto. Zato ni izključeno, da ne nastane tekom noči preokret na škodo Mlado-turkov. Bati se je, da bodo reakcio-narji Vprizorili krvave nemire, da bi s tem izzvali intervencijo velesil. Govori se. da hodže in softe skrivaj ščuvajo prebivalstvo proti kristjanom, češ, da so ti krivi vseh neredov in izgredov.
Sultan Abdul Ha mul.
C a i* i g r a d , 25. aprila. Sultan Abdul Hamid je odklonil vse mlado-turške predlogo ter noče ničesar slišati o tem. da bi se odpovedal prestolu. Njegovi privržene! so mu svetovali, naj se reši in pobegne. Tudi te nasvete je odklonil.
C a r i g r a «1 , 25. aprila. Narodna skupščina je sklenila, da se ima sultana kot krivca revolte dne 13. t. m. takoj odstaviti, ako bi se posadka Jildiz Kioska le količkaj zoperstav-Ijala mladoturški armadi.
Beg prinčev.
C a r i g r a d , 25. aprila. Princi in princezinje so že v sredo skrivaj zapustili Jildic Kiosk. Princ Burhan-edin, ki je baje eden glavnih krivcev revolte, dne 13. t. m., je pobegnil na neki avstrijski parnik ter se ž njim prepeljal v Trst. Več haremskih dam se je presolilo v sultanove gradove ob Bosporu.
Prepoved časopisom.
Carigrad, 25. aprila. Glavni mladoturki komite je pod najstrožjimi kaznimi prepovedal objavljati vesti o operacijah mladotur. armade in o revolucionarnem gibanju v Anato-liji. Radi te prepovedi ni mogoče o dogodkih v Jildizu ničesar gotovega poizvedeti.
septembrski dotodlii pred sodliiem.
(Dalje.)
Razprava se nadaljuje ob 4. uri 25 minut popoldne.
Slučaj Lassnik.
P r e d s e d n i k nakratko ponovi obtožbo proti Antonu M e g 1 i č u , katera mu očita, da se je dne 21. septembra ob 11. dopoldne udeležil burnih prizorov pred Lassni-kovo trgovino ter vpil: »s table nad vrati»s« dol, sicer ponoči vse razbijemo!«
nik preiskovalni sodnik. Ljudje pred trgovino so stali in tudi hodili mimo trgovine in niso bili vedno isti ljudje. Priča ne ve, ali so se komi in drugi bali. Tisti »s« niso vzeli dol.
Dr. Novak:   To se   vidi, kako resne in nevarno so  bile tiste gTOŽ-
»1.1«
Anna Lassnik,
P r e d se d n i k : Ali ste bili vi
tisti?
Obtoženec Meglic: Nisem bil. Nadaljuje   se   nato zasliševanje
prič.
Anton Gregorčič, bivši uslužbenec v speeerijski trgovini Lassnik v \Volfovih ulicah. — Bilo je dopoludne okrog pol 11. ure. Priča je bil na dvorišču, pa ga je prišla klicat gdč. Lassnikova. Ko je prišel v trgovino, je stalo na ulici kakih 20 ljudi Ljudje so gledali reklamne tablice in zahtevali, da naj se odstranijo. Komi pa je rekel priči, da naj jih priča potrga proč. Tablice je nesel v trgovino. Ljudje so bili potem popolnoma tiho. Enemu prej tudi ni bil »ss« všeč« in je rekel, da mora eden »s« dol. Slišal je samo to, vitel pa ni. Od poslovodje je slišal potem, da se dotičnik imenuje Meglic. Obtoženega Meglica je spoznal šele na sodniji. Priča zanika, da bi bil pred preiskovalnim sodnikom povedal pristavek, da bodo sicer inuioei prišli fantje in bodo tisti — s — dol odtrgali. V strahu ni bil priča, smejal se pa tudi ni. »Gospodična so tudi slišali, pa niso nič drugega rekli, kakor po policaja so poslal«. Potrdi, da mu preiskovalni sodnik onega do-stavka ni prebral. Prebral je zapis-
proeurator Lassnikove trgovine, priseže in izpove izključno nemško. Povsod so se prej Miole tablo, kar je vedela, in zato je pričakovala, da tudi pridejo k Lassniku. Bilo je tako od 11. ure naprej in jo potrajalo do ; ,12. Ljudje so stali pred trgovino. Poslovodja Sohusohol jo šel vini pomirit ljudi, pa ni nič pomagalo. Klicali šo »dol s tablami«. Nato je šla priča vini in dovolila, da so odstranijo tablico. Poslala je po hlapca, da jih sname. Zahtevali so tudi, da Be odstrani eden - . kar pa priča ni dovolila. Rekla je poslovodji: Mer-ken Sie sich, die Tat'eln kdnnen hin-uunter genommen werden, der Name bleibt aber so, wird sind Lassnik, mit »ss«. Med tem jt* ljudstvo pomirilo. Slišala sama o teh SS< ni nič. Na tablicah ni nič škode, pač pa na tem, km- moril dati popraviti vrata, za k.ir zahteva 6Q K. Da bi bil neki mlad dijak soudeležen, so ne spominja. V preiskavi je izpovedala, da je bil v bližini neki mlad človek, najbrž dijak, oblečen črno, s slovenskim trakom preko prsi. (Meglic je imel svetlo sivo obleko tisti dan. kakor danes pri obravnavi.) Natančnejše videla ali spoznala ni nikogar drugega, ker je gospodična bolj »kurz-sicbtig«. V istem času je tudi prišel postrežček, ki je zahteval, da mora še ostala reklamna tabla dol.
Dr. Novak: Prosim gospodična, povejte slovensko one besede, s katerimi je množica zahtevala odstranitev tabel.
Pri č a nikakor noče povedati slovenskega besedila, kakor tudi ni povedala tega v preiskavi.
Dr, Nonporger se v nem-kem jeziku pritožuje nad občinstvom.
Priča pove. da je odstranila table »aus Notvvehr«, bila je to le demonstracija. Slišala jo   samo besedo
»doli, doli«, če se je kaj drugega govorilo, ne ve.
Dr. Neuperger porogljivo: Drugič nastavite fonograt' iu fotografa ali pa kinematograf.
Dr.   Novak:    Zakaj   niste dali
odstraniti črko - »s« , če ste bili v takem strahu t
Priča: Zato ne, ker je to našo staro ime, katerega nimamo povoda
izpreminjati,
Dr. Novak: Ali se niste bali posledic?
P r e d s e d nik: Tega vpraša-sanja ne dopustim. Že dopoldne je bilo stavljeno neko tako vprašanje, ki je nedopustno. Zapisnikar, zabeležite, da odklanjam ta predlog!
Dr. Novak: Prosim o tem senatnega sklepa.
Predsednik: Sklepalo se bo pozneje.
Dr. N o v a k: Pravico imam vprašati pričo, dokler je navzoča.
Predsednik: Bomo pa sklepali.
Dr. Novak: Prosim, da se mi prečita vprašanje.
Zapisnikar prečita. P r e d s e d n i k   proglasi sklep, da je z oštrom nato, da je priča popolnoma pojasnila položaj, vprašanje Depot robno.
Dr. X o v a k priglasi pritožbo ničnosti.
Dr. Novak: Prosim, da se voraša, ali gos)M>dična razume slovensko!
D r ž. p r a v d n i k se protivi temu vprašanju.
. Predsednik:   Tega vprašanja ne dovolim
Dr. Novak: l*rosim senatnega sklepa.
Priča govori   izključno nemško, ravno tako tudi državni pravd-
nik. Predsednik tolmači priči slovenska vprašanja, ne tolmači pa nemških odgovorov.
Prosim besede k izjavi: Dr. Novak: Ne    pripustim iz principialnega   stališča,   da   bi so vpričo slovenskih obtožencev obravnavalo nemško!
Dr. Novak predlaga; da se pokličejo izvedenci v svrho določitve škode.
D r ž. j) r a v d n i k: Odstopite od zahteve, da se škoda povrne, sicer ne bo nikdar konca.
P r i č a odstopi od zahteve.
Dr. Novak: Ali še ostane pri tem, da škoda iznaša (>0 K, da bo toliko stalo.
P r e d s e d nik: Saj j«4 rekla, da mnakno svojo zahtevo.
Senat gre sklepat o gornjem vprašanju.
P r e d s e d n i k grede i/, dvorane: Saj ne gre to na naše stroške, saj gre na nji ho ve I
Predsednik proglasi sklep: Sodni dvor je zavrnil to vprašanje. Gospodična ni razumela slovenskih Vprašanj, s tem je že dokazano, da ne razume slovenski.
Dr. Novak: Priglasim pritožbo ničnosti.
Dr. N o v a k: Ko se je šel senat posvetovat, se je eden izmed članov visokega senata, kakor sem izvedel iz svoje najbližje bližine, izrazil: -Saj ne gre to na naše stroški', temveč na njihove«. V imenu obtožencev in v svojem imenu najodločnejše pro-testujem proti takim izrazom!
Senal    in državni pravdnik molče.
Posebna protekcija.
Med zaslišanjem Anue L a S s n i-k o v e se je dogodil pri eeli tej obravnavi edini slučaj, da je predsednik velel obtožencu Miklaveu. da naj se vsede na drug stol. svojega pa da gospodični. Ta edini slučaj se nam zdi še tembolj »edini«, ko se taka časi niti prej niti slej ni izkazala nobeni dami. ni'i gospe materi te priče, niti drugim damam, niti gospodom, ki družabno gotovo stoji' enako visoko ali višje, kakor gospodična Anna Lassnikova. Zgodilo se to ni nit; nliogi revici gospodični Otiliji G z t v n > j o v i . kateri n«' bi bilo treba prinesti dvojnega zdravniškega spričevala, saj s«' ji je bolezen ta ko zelo poznala na obrazu, da je državni pravdnik še prav posebej nato opozoril enega izmed članov visokega sonata. (V bi bil /a to pričo nasve toval. da naj ji dajo stol, bi bil pač
res imel večje zasluženje pred Bogom in ljudmi, kakor pa zato. da je s svojim nasvetom, da naj Lassnikova umakne svojo odškodninsko zahtevo, okrajšal obravnavo za četrt ure. Si-eer pa j«* gosy>odična Lassnikova lahko hvaležna gospodu predsedniku /a to galanterijo, saj j»* š tem zopet za eno interesantno izkušnjo bogatejša, za. izkušnjo, kako >«■ >«-di na zatožnem Stoli!.
Avgust Robič,
poštni sluga v Ljubljani, pozna Meglica ker je stanoval pri njom. Meglica so zvečer dne 20. septembra aretirali Dne 21. j«' priča hotel iti vprašat na magistrat če je morda tam, pa ga je srebal v Stritarjevih ulicah pri Schusterju. Bilo je to ob |12. '\Ueni >ta šla naravnost domov. Vprašal ga je, kje je bil, in Meglic vin je povedtil, da j«' bil ob polu dvanajstih izpuščen na sodniji. Kako je >i 1 oblečen, r?e ve, ali jo bil kaj ob-tolčen, ni videl, a pravil pa mu je, da so ga l>elgijski vojaki pobili po iVh in ga suvali.
Izgubljeni akti najdeni.
P r e d s o «1 n i k prečita nato zapisnik obtožencu Megliču, prej pa m- reagira na besede dr. Novaka, da je bil Meglic po nedolžnem zaprt in sedaj obtožen v svoji odsotnosti^ >n ia ono očitanje površnosti v preiskavi, da se preiskovalni sodnik ni oziral na Čas, kdaj j«« bil izpuščen, češ, da jo izgubljeni- zapisnik v aktih, >amo da ga gg. zagovorniki niso videli, (udi.o je res to očitanje, saj prej ni v<*<!<-! niti predsednik niti državni pravdnik zanj, sedaj je pa v aktih. Glede zadeve same pa je do gnano, da je bil Meglic dne 21. septembra izpuščen ob 1). dopoldne iz zapora in podrejen preiskovalnemu sodniku Blllovcu, ki ga je odpustil v svobodo. V zapisniku je zabeležen č:;^ izpusta oli 11. uri 30 minut. Obenem pa j«' tudi povedano, da je obtoženca tedaj preiskal sodni zdravnik dr. [Močnik fn konstatira! več udarcev na nogi roki in tudi licu. Zabeleženo pa i»' v zapisniku preiskoval nega sodnika  pri   deželnem sodišču,
da j«* bil podrejen ob !). uri preiskovalnemu sodniku okrajnega sodišču.
Dr. Nova k ostane vzlie tej beležki pri ten«, da preiskava ni bila prav i Ina. da je bila    malomarna \\\
površna, kajti če preiskovalni sodnik ni verjel obtožencu, je bila njegova dolžnost, prepričati so iz dotičnega akta. da jo bil izpuščen v resnici šele ob 11. uri 30 minut.
Alois Sehusehel, poslovodja   v   Lassnikovi trgovini,
priseže nemško.
Dr. Novak: Prosim, vprašajte ga ali hoče morebiti slovensko odgovarjati.
Predsednik: Saj sem ga vprašal in je odgovoril.
Dr. Novak: Ni odgovoril na lo vprašanje.
P r i č a:    I    red freiwillig deutseh!
P r e d s e d n i k: Še enkrat povem, d,- se nima nobeden vtikati v tuje zadeve.
Dr. X o v a k: Jaz pa stavim formalni predlog, da so obravnava slovensko!
PriČa izpove, da so 21. popoldne prišli v trgovino trije gospodje in rekli: »Prosimo, da odstranite tiste table, drugače ne moremo dobri stati, da se kaj ne zgodi. Med tem pa SO že prišli drugi ljudje, med njimi eden precej pijan, in so kričali: Ne bomo dolgo čakali. Začeli so trgati reklamu«- tablice, celo tako močno, da so sneli vrata. Meglic je bil že takoj v /aort k u notri, pa ni nič govoril. Zunaj pa je Meglic zaklical: »Tisti »s<. mora tudi dol priti.« Domači hlapec je med tem že pobral vse tablice razun eno. Tu je prišel potem post režček št. 7 ter rekel: »Ta tabla mora tudi še dol!« Poslali so po orožnike, prišel pa je stražnik in je nekaj oso!, zapisal. Meglic je slaboten, bil je takrat sivo oblečen, imel je enak s vršil ik in širok klobuk, kdaj se je vrši! ta dogodek, ne ve natančno; pi*ej po 11. kakor pred 11. Meglica spozna. Trdi. da je imel tedaj č r n klobuk, pa popravi v m e h e k. Meglic zanika, da bi bil on tisti.
Dr. N o v a k: Ali ste imeli svršnik
(Ibtoženi M e g l i č: No!
Dr. N e u p e r g e r: To ni važno.
P r e d s od n i k: To ji' že važno.
Dr. X en po rger protestira proti temu vprašanju.
Priča: Imel jo svršnik. siv. dolg do kolen, o h 1 e č v n , odprt.
Predsednik: Ali je imel i rak .' Kakšen.
P r i č a: A deutsches habens1 uit gehabt.
P r o d s e d n i k ga ukori. A slovenisehes.
Dr. X" o v a k: Kje je imel troboj-nico.'
Priča: Pod sv mikom. Ne ve. ali je že minilo polu li!. Meglic mu jo najbolj padel v oči po svojem mladem licu in šoipalniku. Priča pripoveduje dalje, da so dali Meglica zasledovati po stražniku, da izvedo njegovo ime. Rnkrat jim jo ušel v e«»r-pev, drugič pa se j«* posrečilo. Kateri stražnik je bil. no v o.
Dr. X o v a k s«' čudi, kako to. da oni tretji ni v zaporu, ki je govoril, pač pa Meglic. Priča pravi, da zato, ker je prej ž njim prišel.
Dr. X o v a k predlaga kot priči še enkrat Avgusta Etobiča in zraven pa njegovo ženo Nežo, ki bodeta dokazala, da jo imel obtoženec temen svršnik in črn klobuk.
Dr. X o u p o r g o r: Osebe se spoznavajo n«- po obleki in klobuku, temveč po obrazu. Saj zagovornika tudi pozna po licu, po obleki pa ne.
Priča: Štrus je prišel z Mari jinega trga; če je bila tam kaka gru-ča ljudi, ne ve priča. Strus z ljudmi ni nič govoril. Prišel je tri metre daleč od pričo in tedaj je rekel dve besedi, da priča n*- ve. ali priči, ali ljudsl vii.
Ilans Kasiainschck,
trgovski pomočnik pri Lassnik u. Priseže nemško in govori ravno tako. h- tu pata m so zmoti in začne slovensko. Izpove, da je videl zunaj pred prodajalno hoditi tri osebe sem-intja, in gledali po tablah. Xato pa jo šel priča v kazino naročit kosilo. Ko je prišel nazaj okrog polu 1-. j«' že domači hlapec snemal table. Kden izmed množice, ki je stala zraven je kričal: »Tista velika tabla mora tudi do! priti.- Drugi ljudje so pa kričali: Vse, kar je nemško nuna dol odtrgano biti, mora biti slovensko. Kden pa je vpil: »Tisti »s« mora dol  priti, Če    H« bo    zvečer vse
zdrobljeno!
I  hntf ilim    am liebsten eiue
aufs Dach geben.«
Predsednik te sirovosti ni grajal!
Priča:  Prišel je tudi stražnik
in zapisal nekaj oseb. Potem so se ljudje razšli. Tisi i, ki je kričal, da mora »S« priti dol. je bil sivo oblo cen, imel jo siv klobuk, svršnik siv, ograjen, in trobojnico. Priča si ga je dobro zapomnil in ga nekaj dni pozneje pokazal stražniku, pa je ušel v frančiškansko cerkev. Lovili so ga 4 ali okrat. Ko so ga nazadnje dobili in ga je stražnik prijel, je rekel, da ni tisti in da naj ga nikar ne zapiše, ker je dijak.
Drž. pravdnik pridno beleži.
Obtoženi Meglic: Saj sem tako celo leto izgubil.
P r o d sodnik vpraša Meglica, ali je razumel, kar je priča povedal.
Obtoženi Megli č: Ne!
P r e dd s e d ni k jezno: No, vam bom pa jaz povedal, če ste tako trmasti.
Priča spozna klobuk Meglice v kot   tisti, ki ga je imel tedaj.
Dr. Novak konstatira, da je priča v preiskavi povedal, da se je dogodek vršil »gegen halb 11. Uhr«, danes pa okrog polu 12.
Ker se Meglic ne vede »dostojno«, je pač že izmučen in ne odgovarja, svest si svoje nedolžnosti, ravno preponižno, ga predsednik naravnost odurno ukori, a pomaga mu državni pravdnik, češ, »er fiihlt sieh sehr si-cher«. Dr. Neupergerju bi bilo menda edino prav, če bi cela slovenska Ljubljana padla pred njim na kolena in mu molela svoje vratove, češ, j nosimo, na vislice z nami.
Priča se ne more spomniti na zagovornikovo vprašanje, ali kmalu po onem dogodku zvonilo poldne. Zapisnik v prvi zaslišhi so mu jo pročitah
Dr. X o v a k: Tedaj je izjavil, da je bilo »eiroa halb 11 Phr«. Kaj je to rosnioa
Priča: Mir ist alles eins. Ostane pri »eirea 11 Ihr«. Končno pa zopet prav i, da je bilo polu 1-, češ, tla je V4I2. šel v kazino naročit obed in se takoj vrini, torej izostal le kakih 10 minut.
Predlogi.
Dr. Novak predlaga kot pričo jetnišktga paznika B oStel e ta, da je prišel Meglic brez svršnika in tro-bojnice v zapor, in Avgusta Ro bi ča, ki bo »pričal kako obleko je imel. Za C erar j a predlaga kot pričo Pavla P len i carja, ki bo spričal, da Ce-rar ni odtrgal table pri Kastoerju Glede Štrus a naj se pa iz zapi snika konstatira, da je bil očividno najet in je dobil za to 40 h.
Dr. Neuperger se protivi tem predlogom, da so nepotrebni, ker bi se kvečjemu obravnava zavlekla.
Dr. "Novak poudarja,  da dol gotrajnost obravnave ne sme nikakor vplivati  na sodeči  senat,  če obravnava traja tudi meseoe je boljše, kakor bi bil kdo po nedolžnem obsojen.
Nato Čita predsednik zapisnik k glavni razpravi nepovabljenih prič.
Franz Kalser st.
puškar v Š el e n b ur g o v ih ulicah, sedaj v Celosou: Dne 21. sept. je prišel v prodajalno kakih 40 let star neznan gospe d, ki je pričo pri jazno prosil v nemškem jeziku, naj odstrani nemško reklamno tablo za kolesa. Priča ni Čutil nikakega pritiska, a snel je tablo, da se mu ne naredi škode
Franz Stadler
je izpovedal, kakor njegov brat Guido. Videl in si: Šal je množico pred Goetzlom vpiti „tablo dolu, ko je šel na kosilo k „vrnemu crluu, je nekdo gledal na tablo Stadlerjevega „Dienst-vermittlungsbureauu, kakor bi hotel mnoiico opozoriti nanjo.
Franz Earl Rudholzer,
trgoveo na Mestnem trgu, je videl, ko je šel v svojo trgovino, kako snemajo tablo pri Goetzlu šel hitro naprej, in dal sneti svojo tablo. Izmed množice ni poznal nikogar.
Marila Kalan,
nožarka na Mestnem trgu, je slišals, da na Mestnem trgu snemajo table, zato je dala hitro svojo z napisom Hotlmann prelepiti. Potem so piišli pozneje trije gospodje in rekli, da naj tablo sname. Storila je to in potem dala narediti tablo na svoje ime.
Andref Ivančtč,
trgovski sotrudniz pri Kendi, je prišel na trg, ko so ravno hoteli sneti tablo pri Kendi. Neki 30 let star mož je vpil: tablo dol. V množi oi so bili večinoma dijaki in delavci. Windischerja pozna, pa ga ni videl.
Alojzil Zale,
trgovski sotrudnik pri Kendi pezna od obtožencev le LotriČa, ki je zelo razburjen klical: če ne bo tabla v 5 minutah dol, jo sam vzamem dol. Reflektor je skušal dol potegniti neki 16 letni fant, čedno oblečen. Hoteli so imeti Kendovo lestev, pa jim je priča ni pustil vzeti Pri Nemczevi trgovini je stal neki Puo iz Katoliške tiskarne; ali je kaj vpil, ne ve. Ob-toženoev drugih ne pozna.
Vlctor Šobiflrer, Špecerijski trgoveo na Mest nem trgu, je izgubil tablo že v noči od 18 na 19. septembra, 21. pa je prišel k njemu dobro oblečen človek in zahteval: kar je nemško, dol, potem ostanemo prijatelji. Poznal ni njega niti koga drugega iz množice.
Johaun eionttnl, trgoveo s papirjem na Mestnem trgu je videl, kako je prišla velika množica, potegnila reflektor dol in tudi tablo mniho v graške zadruge. Kdo je bil, ne ve. V množici so bili večinoma dijaki in vajenoi. Ne pozna nikogar.
Frana Tardtna,
lastnik špecerijske trgovine na  Starem   trgu" je izpovedal,
da   so   njegovo   tablo   odnesli ie
19. septembra. 21. ni bilo nikakega napisa, Okrog poludne se je zbrala na Starem trgu množica, ki je zahtevala pri njem odstranitev Črne zastave. Zastavo so sneli domači. Vodja množici da je bil neka, 20—25 letna oseba, oblečena v sako menda dijak. Krsjoe so imeli vsi dol zavihane. Pri Goetslu je snel tablo neki postrešček. Navzoč je bil stražnik.
Lovro Blaznik,
trafikant na Starem trga. Množica je zahtevala, da odstrani oba dvojezična napisa Ker to ni storil prostovoljno, so nemški napi j prebarvali s črno barvo.
Avguštin Jagodic,
poslovodja manufakturne trgovine Regorschek v Stritarjevih ulicah. Množica je zahtevala, naj se odstrani „sohtt. Da spravi mnoiico naprej, je obljubil, da stori to. Množioa je potem šla mirno naprej. Poznal ni nikogar.
Josef Maver,
lekarnar na Marijinem trgu. 21. popoldan je prišel v lekarno, kjer je bil tedaj asistent Gjnro Pongračić, neki Čedno oblečen gospod in zahteval, da se nemški napisi takoj odstranijo. Ali je kako grožnjo izrekel, Pongrašić ne ve. Ker je priča izve del, kaj se je storilo v mestu in videl Goldsteinovo tablo plavati po Ljubljanici, je dat tablo proti Ljubljanici odstraniti, spredaj pa črno prekriti. Pozneje so prišli Še neki ljudje, ki so govorili hrvatski, in zahtevali, da naj se tabla spredaj prebarva, Česar pa ni storil.
Gjuro Pongračić,
asistent v Maverjevi lekarni, izpove, kakor prejšnja priča. Poznal ni nikogar. Dotični gospod ni imel ščipalnika, niti očal. Neki mlad gospod je zahteval, da se tudi ie okna odpravijo nemške table. Pozneje ni bil navzoč.
Aaton Sticul,
lastnik delikatesne trgovine v Šelenburgovih ulicah. Slišal je, kaj se je zgodilo pri Kastnerju. Okrog 4. je prišlo 4 do 5 mož na prag nje gove trgovine, ki so energično zahtevali, da naj odstrard nemške napise: Prosimo, dajte takoj odstraniti nemške napise. Ker se je bal škode, je dal sneti nemške napise Tisti, ki je govoril, je bil 30 do 40 let star, korpu-lenten mož. Ali je imel psa seboj, ne ve.
Josip Oblak,
strugarski mojster v Šelenburgovih ulicah, je s'išal, kaj se je storilo že drugje, in je že sam hotel odstraniti dvojezično tablo. Zvečer je prišla množica cd Korzike sem. Ogledovala je tablo, iu se sme jala in nekdo je rekel: rTo bi bilo tudi dobro dol vzeti", nakar je priča rekel: „Pa jo dol vzemite". Neto je nekdo tablo snel in odnesel. Oškod-nine ne zahteva.
Franz Meisetz
juvelir pod Trančo.   V noči od
20. na 21. septembra ob 1 41 se je zbralo okrog 150 ljudi pred njegovo trgovino, ki so sneli tablo in jo vrgli v Ljubljanioo. Sneli so tudi izveske. Gledal je skozi šaluzije, pa se ni upal dol. Nekdo je tudi za vpil, da mečejo kamenje iz III nadstropja. Poznal ni nikogar. Tabli staneti 150 K. Dne 21. so njegovi ljudje prinesli table iz Ljubljanice. Dal jih je prepleskati, kar ga je stalo 10 K. Ta znesek zahteva. Dne 21. opoldne je dal potem napraviti iz „tzu — „ou.
Johann Kriaper,
trgoveo na Glavnem trgu, ni videl ničesar, ker je bil v komptoarju. Ko je prišel na cesto, je paS videl množico, ki pa ni nič razgrajala. Popoldne ni bil doma. Potem mu je poslovodja Schantel povedal, da so sneli tri reklamne table, katere so pa last dotičnih firm, ki jih oddajajo trgovcem rleihweiseu. Škode nima.
Earl Recknagl,
modna trgovina na Mestnem trgu in „zum Sohaferhut". Ko je bil pri kosilu, je prišel Čevljar Polajnko povedat, da snemajo na trgu table. Peljal se je hitro na Mestni trg in sam dal sneti napise po Rebeku. Videl je pred Kendom mnoiias***! MfUUtfffff T£t,mf9 ■$*asj © mi rj e -Vjd^igrJmTo se njemu ni nič. Bdo je iSkih 150 ljudi, poznal ni nikogar.
Anton Lantgab,
rokavičar pod Trančo. Množioa je prišla z glavnega trga in zahtevala odstranitev table z nemškim napisom. Ispočetka se je branil, potem je pa nemški napis prelepil. Ko je množioa odila, je papir zopet odstranil, potem pa nemški napis prebarval.
Tkoodor Eorron,
znaneo Goetzlov je bil tedaj pri Goetslu, ko so prišli snemat table. Navzoč je bil tudi stražnik, katerega je priča praial, če je to dovoljeno, nakar mu je stražnik rekel: e, demonstracija je. Pri Goetalu so sneli tri table. Poznal ni nikogar.
Anton Kano,
drogerist v Židovskih ulicah. Množica je pobrala nekaj reklamnih tabel. Nato je dal prvi pomočnik odstraniti Še ostale razen dveh. Zvečer pa je prišel mlad gospod, ki je rekel, da naj odstranijo ie estali dve. To se je potem zgodilo zjatraj.
Alola Paracke,
modna trgovina Pred škofijo. Priča je slišal množico. Trgovino je imel odprto. Na svoji tabli je dal prelepiti črki — „chu —. Ob 724 popoldne je potem dal sneti tablo.
Franc Regorschek,
trgovec v Stritarjevih ulicah, sam ni videl ničesar, ve le, kar mu je povedal njegov poslovodja.
Razprava se prekine ob 3 uri 5 minut zvečer.
Sledeči zapisnik je bral predsednik v soboto opoldan. Da pa je stvar enotna, priobČujemo njih vsebino sedaj.
Jokann Haberle,
kavarnar „Egia", čevljarske ulioe Slišal je že na Starem trgu, da ljudje mečejo table dol, zato je hitro šel domov in snel tablo.
AdolI Relch,
lastnik kemične pralnice, Še-lenburgove ulice. Sam ni bil doma, ne ve nič.
Josfp Schleimer,
orožniški stražmojster. Na Kongresnem trgu so se razdelili v patrulje Na Dvornem trga je videl razkropiti se množioo. Šel je nato na Mestni trg, kjer je bilo do 400 ljudi, posebno šolskih otrok. Kenda ga je opozoril, da se proti volji snema tablo. Tablo je snemal Rehek, ki je rekel, da so poslali ponj Zipan je medtem prišel na trg in opozoril pričo, naj previdno nastopa, ker je že on, župan sam pozval ljudstvo, da se raziđe. Nekdo je pri AVormovi snemal tablo, pa je padel in so ga odpeljali z rešilnim vozom. Pri Hamannu so napis pre-lepljali.
Moriti Mardet:chlagcr,
bivši lekarnar na Jurčičevem trgu. V noči od 18/na 19 mu je bila vzeta tabla. Kar je bilo Še dvojezičnih tabel, jih je sam snel. Orla je vzela soproga njegova v stanovanje Ker se je vse vršilo vpričo policije in orožtdštva, je mislil, da je cdstra nitev tabel sklenjena v občinskem svetu in dovoljena. Poznal ni nikogar.
Franz Szantner,
prodajalec čevljev Selen-burgove ulice. Ljudst7o je hodilo mimo trgovine in govorilo, da se morajo nemški napisi sneti. Prišel pa je neki gosprd in nasvetoval, da naj sname nemške table, da se mu ne zgodi kaka škoda. Storil je tako.
Johtnn Pobeschka,
njegov pomočnik. Prišel je notri v k kal gospod in rekel: „Najbolje bi bilo tele table z nemškimi napisi dol vzeti, da se ponoči kaj ne razbije."
Josef Kordin,
špecerijski trgovec Pred škofijo. Tablo so poškodovali dne ls odbivši Črko „iu. Dne 21. je pri&U večja množica, ki e zahtevala cd blagajničarke, da naj da sneti tablo. Sneli so  tablo in jo spravili v veže.
Jote Varšek
hlapec Kordinov, je prišel zraven, ko je bila tabla že na tleh. Hote i so jo nesti v Ljubljanioo pa jo je rešil v vežo.
Martin Gerlovic
mestni stražnik, je bil od 12. do 3. ure v službi v Šelenhurgovrh u'icah. Videl je Orehka sneti t'ešarkovo tablo. Bre-genzer je pričo poslal prašat tja, kaj je s tablo G*. ČeŠarkova je rekU, da jo je dala sama sneti. Bilo je tam do 40 oseb, ki so samo g.edale.
Joža Bete,
mestni stražnik, je šel domov v Ulioe na Grad. Vodja Herzog mu je naročil, da naj pove Terdini. da naj rajši sam sname Črno zastavo, da se ne bo ljudstvo razburjalo. Ljudstvo je zahtevalo, da Goetzl sname tablo. Storil je to postrežnik Novljau, najet po Goetzlu. Spoznal je le LDtriča. Vo-duška iu Rohrmaoa pozna, pa ju ni videl. Drugih obtožencev ne pozn*. Zanika, da bi bil rekel Goetzlu, da naj sam sname tablo.
Mlini Mascbke, bivša prodajalka pri Dečmanu, Sod-nijske ulioe. Pri izložbi visi velika tabla Popoldne sta prišla dva gospoda ia rekla, da se mora nemški napis odstraniti. Orehek je rekel, da je napi* res škandalozno pisan. Rekla je, to me veseli, oni druga pa, mene tudi. Prišla sta še dva, eden s brado, pa to ni bil Est. Žuganja ni bilo u prej niti poznej.
Franz Ogrla,
pomočnik pri Kuncu. Spominja se izgredov. Mož je socialni demokrat ia je izpovedal, da bodo najbrže delavci kaznovani, inteligenti pa ne. Videl Je Krapeža, pa je bil ta vedno miren.
(Dalje v prilogi).
Prilog« „Slsfenakena Marađa" ti 93, asa 26. aprila 1809.
mm
Solio Reicb,
x5i Ustnika kemične pralnice, ielenburgove ulice. Dne 21. septembra ?krog 4 ure ie šlo kakih 40 dijakov ju drugih ljudi po ulici. Sneli so napisno tablo in jo dali v trgovino.
Ludwig FrOhlich,
|.:apisni slikar. Pripeljal se je s ramvajem na Stari trg, kjer je bilo Ido 500 ljudi, nekaj s popolnoma tuljani lici, ki so morali priti od zunaj, [poznal ni nobenega.
Alfred Jagdscbltz, lačitelj v „Tonhalle", je šel iz kazine domov. Videl je snemati mno iico   tablo pri Goetzlu na Starem trgu. Množioa je obstala večinoma iz I rokodelskih vajenoev.
Viktor Nagy,
jrodja trgovine z železnino, I Vodnikov trg. Ni bil tedaj v Ljubljani. OČe, Štefan, mu je pravil, daje bil v Fabianovi kleti, kjer mu je nekdo rekel, da naj zakrije nemški napis, da se kaj ne zgodi. Grožnje ni bilo. Baje je bil oni človek časnikar pire. Ker so pri Perdanu zakrili nem ški napis, ga je dal tudi on.
Jokann Somnitz,
arar na Sv. Petra cesti. V noči od 18. na 19. so mu razbili dvojezični napis. Potem je dal namesto nje le i en o tablo, ki pa je zopet izginila v noči od 23. na 24. septembra- Zahteva 30 K. Dne 21. je prišlo več ljudi po Kolodvorski ulici, in eden je zahteval odpravo neke nemške tablice. Ko je zaprl izložbo, so ljudje odšli. Pozneje pa je dobil neko dopisnioo, kjer mu nekdo svetuje, naj drži svoj nemšku* tarski jezik.
Raimuad Andretto. Prišel je na črevljarski most, ko je prišla večja množica tja. Ker je mislil, da se more tudi njemu kaj zgoditi, je šel naprej v kazino, od koder je telefoniral vladi. Potem je sel nazaj, videl pred Kastnerjem žu pana Hribarja^, ^jj3, j^{^^ffr*r-
table pri Kastnerju.
Avgust Mrzlikmr,
trafikant v Sodnijskih ulicah. Dne 21. ali 22. je prišlo pred trafiko okrog 4 šest fantov. Dva sta prišla v trafiko in zahtevala odpravo dvojezične table. Napravilo je to nanj vtis žuganja, da m a bodo odnesli tablo, ako jo sam Le sname. Zunaj je bil Orehek, ki pa ni nič rekel
Amalija Ćešarkova, uafikantinja v Šelenburgovih ulicah, se ne spominja natančno, kdaj je bilo. Slišala je vpitje in slišala Stacula odstranjenih napise, in sklenila sneti svojo dvojezično tablo. Sama je ni mogla, zato je naprosila Orehka, da j; pomaga sneti tablo. Šelenburgove ulice so bile polne ljudstva. Orehek ji ni nič svetoval, temveč je sama to sklenila, ker tabla stane 40 K. Ko je Orehek snel Ubio je prišel orožniški riunojster, ki je zahteval, da se more tabla oDesti nazaj, kar se je storilo. Zveetr pa jo je zopet dala sneti.
Peti dao.
Razprava se nadaljuje ob 9. uri
1 minut.
Predsednik opozori, opozorjen po svetniku Haufnu, poročevalca našega lista, naj se vsede na drug prostor, menda da ne bi slišal kakih -neuradnih"  pripomb članov senata.
Nadalje zopet ukori obtožence, da naj se obnašajo dostojno.
Proglasi sklep, da se dopusti dokaz v MegliČevi zadevi, da tedaj ni imel svršnika.
Dr. Neuperger priglasi ničnostno pritožbo.
Dr. Novak predlaga v zadevi ( erarjevi kot pričo Matijo Rodeta.
Dr. Švigelj predlaga v Krape-zevi zadevi kot priči sodnega ofici-jala Šinkovca in Karla Laiblina, tasta E!bertovega.
Dr. Neuperger vpraša Kra-peža, ali je Laiblinov odjemalec, kar Krapež zanika Protivi se vsem predlogom, češ da bi se stvar le zavlekla. Položaj je pa itak dovolj pojasnjen in nove priče ne bi vedele povedati nič novega.
Polikaena Kirbisch lastnica slaščičarne na Kongresnem trgu, priseže in izpove nemško. Obtoženi VoduŠek je prišel okrog 4. ure v slaščičarno in rekel: -Odstranite črke z vrat, če ne se vam bo razbilo.4* Tako pač nekako da je rekel. Natančno se ne spominja. Kdo bo razbijal, ni povedal. Poznala je obtoženca kot otroka, tedaj ga pa ni poznala. Eil je sam, nekoliko raz burjen, govoril pa je bolj osorno, iz Česar je sklepala, da bi se ji res lahko kaka škoda zgodila. Črke so potem prelepili. V preiskavi je rekla, da je Vodušek rekel: „Prosim, odstranite napis, Če ne se bo razbilo." Kaj se je pri Kastnerju godilo, ne ve. Bila je na cesti, pa ni nič videla. Od vhoda Kirbisobu se ne vidi h Kaat-uerju, temveč s srede ceste, kjer so »tali priča, dekleta in Elbert, ko so lokal pri Kirbisohu zaprli, da ne bi •a kaj zgodilo. Priča ni gledala tja.
Elbert je bil zelo razburjen, čakal je
orožnikov, ki le niso prišli Koliko časa je bil tam, priča ne ve. Kam je Sel Elbert od tam, ne ve. Olimpia Czervenv je stala tudi na oesti. Od tam, kjer je stala družba, se vidi vaa Kastnerjeva hiša in tudi par oken „Narodne ka ar ne". Krapeža pozna, pa ga ni videla, ker ne vidi tako daleč. Pred Kastnerjem je bil velik hrup, kričali so nživiou, „tablo dolu pa ni slišala. Ljudi pa je bilo veliko.
Obtoženi Vodušek pravi, dani nikdar tajil, da je rekel one besede. Priča govori jako dobro slovensko, dasiravno je prej rekla, da ne razume prav dobro. Vodušek pravi, da so vsi njegovi sorodniki bili njeni odjemalci, da so torej znanci, iz česar sledi, da je prišel le z dobrim namenom tja. Priča zanika, da bi bil obtoženec rekel, da v par dneh lahko napis zopet namestijo nazaj.
Olimpia Czerveny,
iznova zaslišana, pravi, da je stala cela družba, ko je prišla iz slaščičarne, pred slaščičarno. Izpred vrat slaščičarne se ne vidi h Kastnerju. Stala je družba sredi prehoda od Kirbi sohe ve hiše do Zvezde. Vsa hiša Kastnerjeva se ni videla, vrata pa. Pred Kastnerjem je bil hrup. Sneli so najprej reklamno tablo za bencin, potem veliko. Med tem je bil Elbert poleg priče. Doma je bil prej. S tega prostora se vidi tudi pred „Narodno kavarno", ali tedaj je bilo veliko ljudi tam Krapeža žr* dolgo pozna, pa se ne spomni, da bi ga bila videla. Po glasu ne pozna Krapeža.
Ponovi, da -o ljudje sneli najprej reklamno tablico za bencin, potem pa veliko. Potrdi, da more z mirno vestjo reči, da je prvo tablico snel Cirar, katerega pozna že dolgo. Bil je prav tako oblečen, in spoznala ga je tudi po licu. Na pripombo, da ni tako velik, pravi, da je morebiti stopil na kaj, njegova glava se je videla nad druge.
» Obtoženi Krapež izjavi, da priče ni videl.
Priča pravi, da je Elbert prišel v kavarno h Kirbischu kakor po na vadi Prišel je sluga k Elbertu po ključe in povedal, da je pred hišo kraval. Elbert je Šel po ključe, pa je takoj prišel nazaj Ko je družba stala tam, so prišle tri esebe k Etbertu prosit dovoljenja, Če smejo sneti tablo. Ko je Elbert prišel nazaj, ni nič orne nil Krapeža, niti po imenu.
Dr. Novak: Cerarja poznate dobro. Pa ali ste prav gotovi, da se niste motili?
Priča: Icb glaube — nicht.
Dr. Neupeiger protestira proti temu vprašanju in zahteva senatov sklep
Dr. Novak: Ali je Cerar s pa lico ali z roko trgal bencinovo tablo
dol ?
Priča: Ž roko!
Obtoženec Cerar: Ali bi povedala priča, ali je bila bencinova tabla nad vrati ali poleg vrat.
Dr. Neuperger protestira proti temu vprašanju in zabteva senatov sklep
Priča odide.
Marija Ravnikar
gostilničarka pri Vir a n tu. Ni videla snemati tabel, samo slišala je o tem Podržaj je prišel v gostilno na dan Lundrovega in Adamičevega pogreba z drugimi in rekel, da naj sname priča napisno tablo. Priča je rekla, da je to nemogoče, ker je tabla ka menita, da bo šla gospodarja vprašat, če sme tablo prelepiti. Podržaj je z lepa govoril, ni nič grozil. Priča je imela vse to le za „špasu. Sploh ni vedela, da je kaj napisa zunaj. Pri zna, Če bi bila vedela, da je nemški napis, bi bila sama dala zraven slovensko tablo. Bala se ni nič. One osebe, ki so prišle s Podržajem, so odšle mirno, kakor tudi obtoženec.
Fran Kovač
poslovodja pri trgovcu Terdini na Starem trgu. Spominja se dne, ko so snemali tablo na Starem trgu. Množioa je bila velika in je prišla od Urbanca dol ter kričala pred Trdinovo hišo „zastava dol". Priča je rekel množici: bo že prišla dol, ko pride hlapec V tem pride Windisoher sam, Malnerja in Kramarja priča ne pozna, za množico, vpraša pričo, kaj je, in ko mu priča pove, reče Win-disoher množici, naj pusti zastavo, saj jo bo že sam dol vzel, da se na pričo lahko zanesejo.
Množica ni grozeče nastopala, priča se ni nič bal. Ko je \Vindisoher rekel, da naj gredo naprej, je množioa Šla naprej; ali je ^indisoher Sel z množico, ne ve. Priča je sam rekel Windischerju, da naj reče množici, da naj gre proč. Priča ni sklepal iz Windischerjevega nastopa, da bi bil on kak voditelj množice.
Državni pravdnik hoče po vsej sili napraviti *Windischerja za voditelja.
Albin Rergant,
mestni stražnik, je imel dne 21. septembra službo na Marijinem trgu, odkoder je prišel po obhodu v Zvezdo, kamor je prišel Lassnikov komi Ko-stainsohek ponj, da naj Igre k Last-
niku, del je tja in vprašal, kaj je. Gospodična mu je rekla, da snemajo table. Sel je ven in tu ao mu povedali, da je gospodična aama dovolila, del je nato nazaj v trgovino in vprašal, če je rea, kar so mn potrdili. Gospodična je tudi povedala, da je prišel neki postrešček in tudi zahteval, da mora tabla dol. Pristavila pa je, da mora revež gledati, da kaj zasluži. Nato je zopet šel ven in vpra šal, kdo ve, da je gospodična sama dovolila sneti table. Zapisal je nato Kozinca in Pavčiča. Pomočnik mu je rekel, da pozna enega prav dobro, da ga mu bo Že ob priliki pokazal. In pozneje mu je v resnici pokazal nekega s svetlim pokrivalom. Priča pa se je zmotil in ni dobil pravega, ker sta dva imela enaki svetli pokrivali, pa je šel priča za nepravim.
Slovenščina dri. pravdnika
Dr. Neuperger: S svetlim pokrivaloml Priča je dvakrat to rekel! Strinja se torej z izpovedbo priče Šušlja.
Dr. Švigelj: Pokrivalo je vendar klobuk, ne pa površnik!
Dr. Neuperger Še vedno trdi, da je pokrivalo — površnik!
Priča pove, da je drugič dobil Meglica, ko mu ga je Kostainsohek pokazal. Imel je tedaj ogrnjeno neko haljo. Meglic mu je ime takoj povedal. Druzega kaj ga priča ni vprašal.
Priča decidirano izpove, da se je ves dogodek pri Lassniku dokončal ob 11. uri, kvečjemu par minut pozneje. Bil je še pred 11. uro pri Lassniku, kar dobro ve, ker je pogledal na uro, ko je zabeležil ona dva. Ve pa tudi zato, ker je bil tedaj v službi od 10. do 12. Pol ure je stal na Mariiinem trgu, potem je šel na obhod na šentpetrsko stran, in prišedši okolu, ga je v Zvezdi pozval Kostainschek, da naj gre k Lassniku. Ves obhod traja pol ure.
Priča predloži dva, iz svoje stare beležnice ztrgana lista, na katerih sta zabeležena Kozinc in Pav-Čič in tudi čas — ob 11. Priča je nato množico razgnal.
Dr. Neuperger j u se zelo čudno zdi, da priča ni piediožil cele beležnice, nakar pojasni priča, da je bila beležnica popolnoma obrabljena in je iztrgal ta listka, da si zapomni imena. Pred preiskovalnim sodnikom je bral imeni iz cele beležnice.
Predsednik konstatira, da so na listkih tudi druge beležke.
Dr. Neupergerju tudi ni prav, da je priča zabeležil samo take, ki so zatrjevali, da je Lassnikova sama dala sneti tablo, ne pa drugih, kateri so odstranitev izsilili.
Priča odgovori nato, da mu je trgovski pomočnik pokazal, kdo je bil prej v trgovini in zahteval od stranitev tabel, in tega je zabeležil. Bil je Kozinc. VeČ jih pa ni zabeležil, ker mu je bilo na tem, da čim prej razžene množico.
Edmuod Hus,
vodja Trnkoczvjeve lekarne, priseže in izpove, da pozna od obtožencev Voduška, Tratnika in Krapeža. Tisti dan je bil v službi. Sluga je prišel povedat, da na Starem trgu snemajo table. Zato je tudi on dal, ker je bil pleskar v bližini, nemški napis pre vleči s Črno barvo. Ko je prišel Re-bek k Reoknaglu, je dal potem tudi on tablo sneti. Priča je govoril pred lekarno z Voduškom, ki ni bil prav nič razburjen, prišel pa je od Starega trga sem popolnoma sam. Nato je prišla zraven tudi ga. Trnkoozvjeva, s katero se je Vodušek Šalil, Češ kaj je z njegovo nevesto, misleč štiriletno hčerko Trnkoozvjevo. Množioa do lekarne ni prišla. T množici je bilo otrok in žensk in je Župan, ko je pomirievaE^^ -Ze-zrrtre in i) tr^oal^ ^kai imate
»---P&Mfriiarf
potem, .^totldilff, i!"   v u.
Po poročevalcih.
Dr. Neuperger razburjeno pripomni, da se „Slovenčevu poročevalec Pire, imenoval ga je po imenu, vtika v razpravo, nakar predsednik jezno izjavi, da danes Časnikarji zadnjič sede na teh prostorih.
Adolf Eber>. — Senzaollonalaa Izpovedba.
Priča je solastnik tvrdke „Brata Eberl". Novo tablo pri Kastnerju je napravil, staro tablo al nikdar prepleakal. Postranska dela je pač delal, kakor tablo pri filijalki dvakrat, table pri glavni trgovini pa nikdar.
Platno je navadno, takozvano „Wiohsleinwand", najboljše po 2 4 K, slabejše po 1 40 K. Platna je treba za tablo kake 4 metre. Oimdalj je platno izpostavljeno dežju, solnou itd , manj je vredno, tudi nič. Vrednost ima kvečjemu ie aa gospodarja Koliko časa ostane napis dober, je težko reči. Stara tabla je bilo Kra-mariičevo delo.
Razprava — gledališka Igral
Dr. Kokalj: Priča Elbert je a vao odločnoatjo pod priaego trdil, da je dal pred dvemi leti napisno tablo prepleskati pri Eberla. Ta trditev je po tem, kar je povedal
prida Eberl, nevadržljiva. Da ae da prilika Elbertu, da eventuelno popravi svojo izpovedbo, predno zapade tošni oblasti, predlagam konfrontacijo prič Eberla in Elberta.
Dr. Neuperger: Jaa sem popolnoma proti temu predlogu, priča Elbert ae je lahko zmotil, ker je Eberl večkrat delal zanj, pa tudi zato, da ne bi ae zopet tu uprizorila gledališka Igra, proti čemur odločno protes tujem.
Dr. Kokalj: Priča Elbert je popolnoma pozitivno trdil, da je Eberl tablo prepleakal pred 2 leti.
Dr. Švigelj se pridružuje dr. Kokaljevemu predlogu. Oe se priča ne more prav natančno spominjati, naj ne izpoveduje pod prisego s tako odločnostjo!
Dr. Novak se tudi pridružuje temu predlogu. Priča Elbert je skrajno obremenilna priča in izpovedal je s tako sigurnostjo, da mora človek že a priori dvomiti o objektivnosti njegove izpovedbe, kajti taka sigurna izpovedba ne napravlja vedno vtiska objektivnosti. Naj se torej konfrontirate obe priči. Odločno pa protestiram proti temu, da je državni pravdnik izjavil, da se ta hoče uprizoriti neka gledališka komedija ali gledališka igra. Tako poatopanje le nelojalno in nedostojno.
Predsednik nato proglasi sklep, da se zasliši priča Julius Elbert v svrho konfrontacije s pričo Eberlom in da se bo govorilo samo o tej stvari.
Dr. Neuperger razburjeno: Ko sem odklanjal predlog g. dr. Novaka, sem rabil besede: „da ne bi se uprizorila gledališka igra". G. dr. Novak mi je očital, da je tako postopanje nelojalno in nedostojno. Takih besedi nisem zaslužil, kajti pojem nedostoj-nosti je pač drugačen. Predlagam, da se proti dr. Novaku postopa v smislu § 236 k. p. r. (Pa se je zmotil, ker državni pravdnik še ni „sodeče sodišče", je pač mislil § 235)
Predsednik: Ali ste rabili take besede?
Dr. Novak: Da! — Državni pravdnik nam je očital, da se hoče tu uprizoriti gledališka igra ali komedija. Stem je žalil nas zagovornike. Gledališka igra naj bi bila konfrontacija prič Eberla in Elberta. Je senat tega predloga ni zavrnil, ga je smatral za umestnega, torej ni to nikaka gledališka igra. Državni pravdnik je žalil nas, naj se postopa tudi proti njemu!
Dr. Neuperger: To je subjektivno mnenje, besede niso bile raz žaljive.
Elbert prida.
Senat se je šel posvetovat Med tem pride priča Elbert z velikim zavo jem pod pazduho, prinesel je svoje trgovske knjige. Ko zagleda pričo Eberla, hitro stopi k njemu in začne govoriti ž njim. Ko zagovorniki zapazijo to, ogorčeno protestirajo: Oho! Elbert! Kaj pa govorite s pričo! Priča Elbert mora ven! — Elbert odide.
Državni pravdnik — molči.
▼ skrajni mori ostra kritika.
Predsednik proglasi nato sklep: Ko je zastopnik javne obtožbe nasprotoval predlogu, da naj se še enkrat pokliče priča Elbert, in utemeljeval, zakaj se protivi temu predlogu, je gosp. dr. Novak v svojem odgovoru rabil besede „nelojalno" in „nedostojno". Ker dr. Novak teh besed ni preklical, je državni pravdnik predlagal, da naj se postopa proti njemu v zmislu zakona. Senat je mnenja, da so te besede res v skrajni meri ostra kritika, a da bi bilo zmerjanje, kakor ga ima jo v mislih §§ 234, 235, 236 k. p. z., pa ni našel, pač pa je sklenil senat, da naj predsednik opomni stranke in med njimi tudi dr. Novaka, da naj se strogo drže reda v interesu strank samih in cele aadeve.
Dr. Neuperger: Priglašujem nadzorstveno pritožbo.
Dr. Novak: Zadeva naj se izroči imunitetnemu odseku deželnega zbora.
Dr. Pegan: Ker tudi mene zadene to, protestiram kot deželni poslanec in predlagam isto.
Bako Izpovedale pod priaego Jnlffns Elbert lastnik Kaataer|eve apeoarl|ako trgovine/
ki je prinesel seboj trgovske knjige. V dvorani vlada popolen mir.
Priča Elbert: Zadnjič sem rekel, da je Eberl prepleakal napisno tablo, v resnioi pa jo je Kramar iič, sem se pač zmotil.
Konstatira ae nato, da je bila tabla po Kramaršiču prepleskana dne 16 aprila 1902 in potem, ker je bilo delo slabo, pa zopet 13. marca 1903, torej no prod dveaai 1011» kakor. |o prvikrat a tako odloo-noatlo Izpovedal  pod prisego.
Prvikrat je delo stalo 80, dragic pa 36 K. Potem je oddal taka dela tvrd-ki Eberl.
Predaednik: Je lahko mogoče, da ste se amotili!
Mučen molk.
Mp
bivši hlapec pri K u n o a, Kranjce m Faturja. Ko eo prihajali, je priča sedel v Svi potem pa šel domov, ker je moral biti ob 1. pri delu. Tam mu je rekel gospodar, da naj gre k Rebeku, da pridejo snemat table. Prišla sta obtoženca z lestvioo in orodjem. Priča jima je pomagal. Kako ao pri Kaat-nerju trgali table ni videl, videl je samo, kako sta dva dečka neala tablo v Ljubljanioo. Rebekova dva sta prišla v petih ali desetih minutah za njim. Priča ju je Čakal na voglu. Potem bo takoj začeti z delom. Ko so orožniki prišli, so pri Kuncu le vedno delali. Kam sta šla Rebekova po dogotovljenom delu, ne ve, da bi bila od Kastnerja prinesla lestvioo, tega priča ni videl. Krapeža je videl, pa ni slišal, da bi bil kaj kričal. Priča je oel čas, ko so snemali pri Kastnerju tablo, bil z Rebekovima pri delu. Rebekova se nista med tem časom nič oddaljila.
Milka Florlančlč,
prodajalka v Narodni knjigarni. Cerarja pozna odkar obstoji knjigarna. Prišla je iz Trnovega po Bregu. Šla je potem po Židovskih ulicah aa Dvorski trg za množico in obstala pri deželnem dvorcu. Videla je, da sta dva dečka lestvo prinesla po Gosposkih ulicah. Sneli so veliko tablo, katero sta dva dečka nesla proč. Reklamno tablo za bencin je nekdo odtrgal s palico prej nego veliko. Cerarja je videla, da je stal na vogla. Nekdo mu je dal neko reklamno tablo v roko in to reklamno tablo je Cerar vrgel v Ljubljanioo. Ta reklamna tabla ni bila ona, ki jo je nekdo odtrgal iznad vrat Na vprašanje, kako da je videla vse to, pove, da je pazila na Cerarja, katerega je edinega poznala. Predno so orožniki prišli, je priča odšla v trgovino. Kakih pet minut za njo je prišel tudi Cerar. V trgovini ni nič govoril, da bi bil kaj „šinfal" na orožnike. PaJioe ni imel.
Poklican je nato kot priča Josip Rebek.
Dr. Neuperger ae protivi, da bi bil zaslišan pod prisega, češ daje osumljen kot sostorileo, dasiravno je preiskava proti njemu ustavljena.
Predsednik pojasni, da je senat sklenil, zaslišati ga pod priaego.
Josip Rebek
ključavničarski mojster na Franoovaat nabrežju. Priseže.
Predsednik: Tisti dan ite imeli dosti dela.
Priča: Zame je bil dan prav dober.
Predsednik: Pa za druge ne!
Priča pove, da je prvi poslal po delavce Goldstein, da mu snamejo tablo. Pri Kendi mu je prvikrat rekel hišnik, da naj sname table. Snel je mnihovgraško tablo. Zraven sta bila pomočnika Gram in Hrastnik. Prišli so pa orožniki in mu niso pestili nadaljneg* snemanja. Komaj pa je prišel domov, je ie prišel zopet hišnik od Kende, naj pridejo nazaj. Ko so prišli prvikrat h Kendi, je bil reflektor že razbit, steklo je ležalo po tleh, a pločevinasto ogrodje je bilo še celo. H Goldsteinu je šel Hrastnik z enim vajencem. Ne verjame, da bi bil Kranjo razbil redaktor. Rozo Wormovo pozna, a ne verjame, da bila videla Kranjca. Pri priči obedujejo takoj opoldne, ko prenehajo z delom. Z obedom ao gotovi okrog polu 1 ure. Potem morajo vajenoi svojo sobo pospravljat. Zgodilo se je tudi tisti dan tako. Okrog ene pa je prišel Goldstein. Pri Kendi je bil drugič Hrastnik, Kranjo, Patur in priča sam. H Kuncu je poslal Kranjca in Faturja. Priča prečita oelo vrsto trgovoev, katerim je snel na mihovo naroČilo tablo. Na iareeno vprašanje, ali gotovo ve, da je bil Kranjo ob % 1 doma, odgovori, da ga sicer ni videl, temveč trdno miali, da je bil tedaj v vajenski aobi.
Ivan Hrastnik«
ključavničarski pomočnik pri Rebeku, ne priseže. Prišel je ob tri Četrt na 1 od obeda. Takoj nato pa je prišel Goldstein, da naj gredo snemat tablo. Šel je tja, ž njim pa Fatur. Ko ata snela tablo, so jo Jima ljudje vseli is rok in odnesli v Ljubljanioo. Potem so šli h Kendi. Priča je stal na lestvi, ko so prišli orožniki, in tedaj je Kenda vpil skozi okno, da ni dovolil sneti tabel, valed česar ga je neki orožnik prijel sa nogo in vlekel z lestve Odšli ao domov. Komaj pa so prišli domov, je ie »opet prišel Kendov hišnik ponje. Tedaj ata bila zraven Kranjo in Fatur. Prvikrat je bil zraven vajenec Zavranik. Ali je bil reflektor razbit, ne ve. Za Kranjoa pravi, da je bil ob tri četrt na 1 gotovo doma. Kje je bil tedaj, ko eo bili priči pri Kendi, ne ve. H Kunou ata šla menda Kranjo in Fatur. Natančneje ae ne more spomniti vsak potankosti, ker so tisti dan anali aelo veliko tabel. — Nato prisede.
Rasprava se prekine ob 110 ari
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26. aprila.
— Klerikalni shod v »Unionu«.
V navzočnosti nekaj nad 350 zboro-valcev (15 vrst po 22 stolov in za stoli še nekaj malega), med njimi tudi nekoliko žensk, otvori shod profesor .1 a r e in predlaga za predsednika dr. P e g a n a , za podpredsednika pa dež. posl. Dimnika, C a t e r j a in Pusta iu naznani, da se bodo odslej imeli vsako prvo nedeljo v prostorih krščanske socijalne zveze politični shodi, ki se bodo bavili z najnovejšimi pojavi narodno - napredne stranke v Ljubljani. Dr. P e g a u opozarja z borovnice, da naj se ne boje strahovlade, o kateri je čitati v liberalnih listih, da jo vzdržuje kleri-ktlni odborniki, saj je deželni predsednik poklical v Ljubljano 6U mož orožnikov. Nato je govoril dr. S u -s t e r š i č. Pravi, da ima 8. L. S., dasiravno nima v Ljubljani nobenega mandata, vendar dolžnost, da stopi v ožji stik s svojimi volilci. S. L. S. ima dolžnost, da se razvije tudi v Ljubljani. Potem poroča o političnem položaju. Nevarnost vojne je odstranjena. Poslanci S. L. iS. so se z vsemi svojimi močmi zavzeli zato, da se ohrani mir. Vojna le oškoduje domače prebivalstvo. Zato pa je morala Avstrija pokazati, da je močna, mora imeti moč od armade. Čudno je vsled tega postopanje socialnih demokratov, ki glasujejo proti onim vojaškim zahtevam. »Slovanska enota« je upoštevala položaj in zato glasovala za rekrut-no predlogo. Potem pa pridejo liberalci in pišejo o lakajstvn. Sicer pa v lakaju tudi spoštuje človeka,a ne spoštuje onega princa, ki pobija lakaje, ki so ga liberalci razstavljali in na trebuhu ležali pred njim, kateri bi bil kmalu svojo domovino zapeljal v vojsko proti Avstriji. Narodno - napredni stranki očita lakajstvo za časa Ueina. Sicer pa da se liberalci zelo nedosledni. > Slovenski Narod« da v isti številki zahteva naj radikalnejšo politiko, v drugem pa imenuje radi-kalizem neumnost. Za časa vojne nevarnosti so navedeni listi tudi tako pisali, kakor bi želeli vojne. To je bilo povod, da so v Belgradu in Pe-trogradu mislili, da se bodo v slučaju vojne spuntali Slovenci in Hrvatje, dasiravno vsakdo ve, da bi ta naroda storila popolnoma svojo dolžnost. Slovenski fantje so krvaveli v Bosni, zato mora Bosna ostati nasa. Avstrija je šele v razvoju, njen obstanek pa je nujno potreben, da v njej najdejo mali narodi svoje zavetje. Avstrija je še mlada, zato se zgodi tupatam tudi kaka neumnost, kakor tudi mi, ker smo mladi, delamo včasih neumnost iu pobijamo okna. Naš cilj je triali-zem, jugoslovanska država pod habsburškim žezlom, nasloniti se moramo na hrvatsko državnopravno idejo. Tu ne gre za šport, temveč realne interese našega naroda, vseh njegovih slojev. V našem narodu ima večino kmetsko prebivalstvo. Naša stranka je pred vsem kmetska stranka, a vsled tega ni v nasprotju z interesi meščanstva. Liberalci vedno hujska-jo meščane proti kmetu, a res je le, da mesta tam uspevajo, kjer je zdrav in krepak sinetski stau. Avstrija mora upoštevati Jugoslovane, ker žive ob morju in so najboljša straža Avstrije. Rusija je stala zadnji čas pod angleškim vplivom in zato ni bila njena politika slovanska. Ruska politika je politika pravoslavja, a Rusija naj nikar ne misli, da bi se katoliški Slovani odpovedali svoji veri. Prava slovan. politika je tista, po kateri so vsi Slovani enakopravni. Zato pa morajo biti Rusi bolje poučeni o drugih Slovanih, ne pa tak<». kakor grof Bo-brinski, ki je rekel, da so bosanski frančiškani sami JuinjTJPL "leee d u « i^1
žavni zbor se bo sedaj bavil z notranjimi zadevami, a odločilni vpliv bo imela »Slovanska enota«, katero bi pa tudi že radi razbili, kakor je bilo razvidno iz nekega članka »Slovenskega Naroda«, katerega pa je pisal najbrž le kak fantič. Državni zbor je poleg rekrutnega kontingenta sprejel tudi zakon proti živinski kugi. V deželnem zboru se je pokazala lepa sloga in edinost obeh slovenskih strank. Žalibog pa so se liberalci hitro premislili in sedaj strašijo pO deželi s stvarmi, za katere so sami glasovali, kakor z desetmiHjonskim posojilom. »Liberalcem svetujem naj bodo pametni in resnico govore, bo za vse bolje.« Deželni zbor je sklenil iz-premeniti obč. volilni red za celo «leže 1 o, i n j n ne ^u^ ,jffitn^fr^J J'1111 1; 1 -.^rt*t,M so^roti temu Tn pfavi-
jo,da bodocelo obstruirali. Če mislijo obstruirati, bodo tepeni. Naj rajši sodelujejo trezno, pametno in stvarno. S. L. S. hoče imeti vpliva v občinskem svetu po številu svojih somišljenikov. č1e so pristaši liberalcev v večini, naj imajo večino, če je pa nimajo, pa ne gre, da bi manjšina vladala večini. Ljubljansko občinsko gospodarstvo potrebuje »frišne krvi«, pametne opozicije.    Liberalci pravijo,
da je S. L. S. kmetska stranka, da sil
interesi kmeta in meščana nasprotujejo, ali takega protislovja ni, kakor poudarjajo liberalci. Napredek izvira iz sodelovanja. V zuamenju združenja gremo naprej. — Nato se je sprejela dr. Peganova resolucija, s katero shod jemlje naznanje poročilo o političnem položaju in vodilnem vplivu klerikalne delegacije v »Slovanski enoti« ter izreka delegaciji in posebej dr. Susteršiču popolno zaupanje za odločni nastop v pomirjen je Avstrije in Srbije, pričakujoč tudi v prihodnje enakega odličnega delovanja slovenskega ljudstva, katerega pojem se krije s klerikalno stranko. Shod je trajal poldrugo uro. Navzoč je bil vladni komisar dr. T r n o v e c.
— PotasnilO   Glede na dotično notioo:   „Kakšne kandidate je volil   (predsednik) ravnatelj Kranjske  hranilnic eu   se nam danes z druge strani piše, da ni po vsem točna.   Ravnatelj Anton vitez pl  Schoppl namreč ni volilec dru gega, ampak prvega razreda, torej ni mogel voliti navedenih kraljev iz ju-trove dežele.   Pač pa je zakrivil to neslano in neokusno salo njegov so rodnik dr. Siegfried vitez pl Schoppl, ki je suplent na tukajšnji nemški g m naziji.   Nemci so lahko ponosni na take   „vitez eu   in „Jugendbil-dnerje", ki so v vseh ozirih vedno in   povsod   „stramnideut3chu in „bibelfestu!
— Volitve v okrajni zastop ptujski se začnejo danes in sicer volijo prvi veleposestniki. Jutršinji dan bode torej odloČil ali pride okraj zopet v slovenske roke ali pa bodo v njem še nadalje nemškutarji gospodarili. Ako ne bode izdajalcev med Slovenci, je zmaga dofcova
— Kako ustanavlja nemški „Schnltereiau šole. V Maverlu pri
Črnomlju  ima  nemški nSchulvereinu že  kakih 30 let svojo šolo, ki je dobila tudi pravico javnosti. Ker se po uČuje tudi siovenŠčica vsled neke nerazumljive obveznosti, ni ta šola preveč škodovala  slovenskemu življu. Vsled agitacije okr šol nadzornika Peerza je hotel   letos. „Sohulverein" ustanoviti šolo  tudi  v  Rodinah (občina TalČji vrh). Schulverein je namreč hotel iz koristiti neslogo ondotnih katastralnih občin, ki se ne morejo zediniti za kraj, kjer bi naj stala slovenska Šola, a od Črnomaljske Šole so ti kraji preveč odda'jeni   Črnomaljski rodoljubi, na čelu jim dr. Malerič, pa so za sedaj nemšk'm agitatorjem prekrižali račune ter  povzročili,  da  se je  v Rodinah odprla  slovenska  šola začasno v za sebni hiši.  Da je ta šola res nujna potreba,  dokazuje dejstvo,  da je v novo šolo vš lanih nad 70 otrok. Le tos obiskuje novo šolo res samo 40 otrok, ker hodijo ostali otroci v slovenske šole v Črnomelj in Petrove selo. Prihodnje leto pa pridejo skoraj vsi ti otroci v Rodine, ako se ta šola stalno uredi. Nemške agitatorje je ta čuječnost slovenskih rodoljubov hudo spekla. Naprosili so profesorjevo vdovo Satter iz Kočevja, da jim je prepustila svojo   zidanico   visoko   v rodinskih vinogradih,  kjer  so z veliko naglico odprli podružno šolo ter poverili pouk Šulferajc8kemu učitelju iz Maverla. V znani  nemški   prepotenci ustanovitve niti  naznanili  ni-o šolskim oblastem. Potemtakem tudi lokalnega ogleda ni bilo.  Hiša,  v kateri je nastanjena nemška Šola, je ognjenevarna in tudi v sanitetnih ozirih zelo nedostatna. Dovolj je,  ako povemo, da niti stranišča ni. Seveda je šolska oblast morala zapreti to šolo, in sicer glavno zato, ker privatne družbe nimajo pravice ustanavljati ekskurendoih šol. Do rešitve rekurza pa se je Nemcem še pustila šola, ker so izjavili, da bo šola le nwahrend der rauhen Jahreszeit". Toda sedaj je že topla in suha spomlad,  a šola še vedno obstoji. Ne davno je bilo v nemških listih čitati, da je za ondotno Šolo nad 20 nemških otrok, ki slovensko sploh ne znajo, a so morali dosedaj obiskovati slovensko šolo v Črnomlju. To je seveda goro stasna laž. Nemška Šola v Rodinah ima le Šest Šoloobveznih otrok, a Še cd teh dve deklici ne marata hoditi v nemško Šolo. Izmed vseh otrok je le ena deklica, ki zna res le nemško, ostali niti nemškega očenaša ne znajo. Da so Nemci izkazali za svojo šolo blizu  20 otrok,  vpisovali so 4- in 51etne otroke, pa tudi take, ki so že dopolnili 14. leto. Peticijo na Sohul vein so podpisali podkupljeni revni starši, ki sploh otrok nimajo, oziroma so njihovi otroci že davno iz šolske obveznosti. Pametni starši, ako bi bili tudi Nemci, ne morejo imeti zaupanja do   nemške   šole   zaradi   osebe — učitelja Porubskega, ki ima kaj zgledno rodbinsko življenje.  Pa tudi njegove duševne   vrline   so   znane v oelem okraju. Tako se pripoveduje, da sta se nedavno prepirala dva Kočevarja. Prvi je drugega imenoval stokratnega osla, a je psovko požrl. Ko pa mu je rekel, da je tako neumen kakor učitelj Porubskv, je psovani tekel k sodišču, da ga toži radi razžaljen j a časti. In žaljiveo je res bil obsojen. Resnica pa je, da Kočevarji močno prodirajo preko kočevskih planin v črnomaljake
vinograde, aato je treba velike čujnosti in pozornosti, posebno aedaj, ko ae obeta želeanioa. Treba pa je tudi, da ae Slovenci sploh bolj zanimajo aa svoje mejne stražnike ob kočevki jezikovni meji.
— Bazaodba prsti ,,anemal
OOna tabel" se razglasi jutri, v torek, ob 3. popoldne v porotni dvorani.
— Zaalugi plačilo Mestni pol. stražnik GerloviČ je   s 1. majem na s ta vi j en z dekretom za detektiva pri deželni vladi v Ljubljani.
Današnje skupščine „Matice Slovenske" se udeleži, kakor smo zvedeli, tudi odposlanstvo „Matice Hrvatske".
Občni zbor nNaŠe Zveze" bode jutri, v torek ob 8 uri zvečer pri „Roži".
Nekaterim nviš|imu gospodom pri ljublianekt električni želez
ni ć i sta gg. Ribnik*r in dr. Žerjav silno na poti, da ju ves čas opravljajo in po zobeh vlačijo. Pazijo naj. in sioer pred vsem Widerwohl, kojega odstranitev zahteva ljubljansko občinstvo, da se jim ne bo prijelo in poruvalo strupenih jezikov.
Termin za odgovor, ki ga je
N. D. O. dala ravnateljstvu električne železnioe, daues poteka Zadnji dan je prihitel tukajšnji obratni vodja — ki je Član kazine — k županu ter izjavil, da bode povedal jutri dopoldne stališče železnioe. Uvažuje nsj, da se delavstvo ne bo zadovoljilo z drobtinami O odgovoru se bo odsek N D. O. jutri posvetoval.
Tesne Zveze goji vodstvo tukajšnje elek žel. z vladno iu mestno policijo. Osobito glede slednje imajo veliko upanja, da jim bo iz vseh zagat pomagala. Vodstvo se vsak hip zateka k policiji, naj vpliva na uslužbence, da se vdajo. Neza slišan'poiem imajo ti ljudje o nalogah policije. Ravno nasprotno je po našem menju dolžnost policije, da varuje delavstvo izkoiiščanja in da varuje občinstvo vsakih nezgod, ki so na tukajšnji železnici vsled pomanjkljivih naprav prav verjetne. Radovedni smo, kako umeva policijski svetniK L a u t e r nalogo policije. Za enkrat izvemo, da kliče delavoe posamez k sebi. Namen je prozoren.
Boliš a mesta pri električni železnici ljubljanski zasedajo Nemci. Nadsprevcdnikov in preglednikov ne marajo Slovencev, ker vedo, da bo Nemec raje denunliral slovenskega delavca. Po pogodbi morajo znati vsi uslužbenci v b e s e d i in pismu slov. jezik. Kočevar Vidervol ne zna slovenski, temuč se vedno usti nwir dienen einem deutschen Herrn" in vsiljuje nemščino. Magistrat naj zahteva točno izpolnitev pogodbe tar zahteva dokaza, da zna Vidervol slovenski. Sioer pa ta človek stalno izziva z zabavljanjem. Prav bo, če se ga že enkrat požene!
Čakalnice ob važnib postajah ljubljanske  električne železnice
so nujno potrebne. Včasih treba pred rotovžem £akati celo večnost v dežu in snega, prav tako je na kolodvorih in v Vodmatu.   Povsod imajo Čakalnice, in sioer na mestih, kjer vozovi teko vsako minuto mimo postaj. Pri nas pa teko vsakih 10 minut ali celo četrt ure!   Kdor mora čakati ob sla bem vremenu ali po zimi, se mora prehladiti.  Ljubljanska napredna po litična društva so danes  vložila na občinski svet prošnjo, da takoj za hteva od vodstva električne železnioe napravo več Čakalnic. Magistrat je v to po pogodbi opravičen.
Aii Je varno voziti ao po ijub-ljaaskl cestni železnici? Vodstvo oestne železnioe jako malo gleda na varnost življenja naših someščanov in ne vrši v tem oziru niti svoje dolžnosti. Po predpisih bi se moral vsak uslužbenec vsaj 14 dni učiti, predno bi smel samostojno voziti. Razume se, da javne oblasti zahtevajo 14 dnevno učno dobo, ker vedo, da se preje težko kdo teoretsko in praktiško usposebi za ta veleodgovorni poklic. Drugačnega mnenja je sedanje vodstvo. Je vse polno uslužbenoev, ki so začeli samostojno voziti že po petiupol, 8, 11. dnevu. Da se bo vodstvo v bodoče bolj točno po predpisih ravnalo, bo preskrbelo državno pravdništvo, kateremu se izroči ves tozadevni materijal. Življenje naših ljudi je več vredno, ko pa osebioa kakega lahkomiselnega obratnega vodje.
Drnibi sv. Cirila ln Metoda je volil g. Egidij Bončar v Ljubljani 100 K. — Naj bi našel mnogo posnemovalcev! — G. Štipko S t e k a r, trgovee v Ajdovščini, je poslal večje število starih novoev, med temi nekaj prav starih in dragocenih komadov. Hvala! — G. Vilko Weixl, trgo veo v Mariboru, Gosposke ulioe 33, ima v zalogi črnilo družbe sv. Cirila in Metoda Trgovci, šole, uradi in drugi segajte po tem črnilu, katero se poleg tega, da je blago zanesljivo dobro, prodaja v koriat naše prekoriatne šolske drutbe.
„Političan ln proavotao Srn. štvo in Krekovo tn Trnovo1 je pri
redilo v loboto svojemu novoiavolje-nemu obč svetniku g. Mat. Rbthlu v gostilni pri Brgautu v Trnovem
Časten večer, katerega ao ae udeležili vsi odborniki tega društva in lepo število somišljenikov. Navzoč je bil tudi obč. svetnik g. Kari Maver. Zabava je bila tako iaborna, da ostane ta večer vsem udeležencem v trajnem spominu.
Telovadnega društva Sokol I
včerajšnji izlet se je obnesei v vsakem oziru zelo dobro. Udeležba je bila še precejšnja, zabava pa izborna. Posebno prijetno je bilo pa pri gosp M. Dolničarju v Šmartnem, kjer se je izletnikom postreglo z dobro, pristno kapljico ter izborno kuhinjo. G. DoloiČar je razkazoval izletnikom svoje res vzorno urejevano gospodar stvo. Ob prepevanju narodnih ter umetnic pesmi se je razvilo na vrtu gostilne zelo Živahno življenje. Vsa kemu izletniku je prišel čas odhoda prehitro. Ob trobenju koramic se je odkorakalo v poznem mraku proti domu. Kakor Čujemo, namerava to res agilno društvo napraviti dne 9. maja zopet en izlet, in sicer v Kamenoo pri Dolskem. Kdor se hoče nepri siljeno zabavati, naj lo poleti s tem društvom, gotovo mu ne bode žal.
Svetega Jurja so včeraj prav imenitno praznovali na ljubljanskem Gradu Zjutraj je bila tiha maša, ob 10. pa slovesna božja služba s prepovedjo. Občinstva je bilo obakrat navzočega veliko število. Popoldan pa se je po večernicah razvila na dvorišču prav prijetna zabava. Bil je pravi semenj. Občinstva se je kar trlo. Videli smo med drugimi tudi g župana Hribarja. Sentpeterska podružnica je otvorila svojo gostilno „Pri zelenem Jurjuu in postregla z dobro pijačo in jedjo. Pri „Ciril Me todovih je bilo dobiti raznovrstnih sladkarij, razgleduic in „Jurčkov" v korist družbi sv. C. in M., za katero je že ob vhodu občinstvo dajalo prostovoljno vstopnino. Okrogu so se po tem razvrstili Še drugi gostilničarji in slaščičarji. Bilo je prav veselo živ ijenje do mraka. Družba sv. Cirila in Metoda je gotovo dobila par lepih dohodkov.
301etnica bolniškega podpornega drnšvta ćevliarjev. V spomin tega važnega društvenega dne priredilo je gorenje podporno društvo včeraj v Jugoslovanski restavraciji (g. Štefana Berganta) veselico v korist podpornemu zakladu tega društva. Prijazni lokale lepo okrašene z zelenjem in zastavami napolnili so hitro člani in prijatelji društva, da po skromnih močeh proslave ta jubilej in mora se priznati, da je marljivi odbor dobro rešil svojo nalogo in je veselica uspela v vseh ozirih prav lepo in zadovoljivo. Predsednik društva gosp. Al. Erjavec je pozdravil prav prisrčno vse došle goste in podal v lepem govoru zanimivo zgodovino ustanovitve in razvoja tega koristnega društva v dolgi dobi 30 let. Ustanovili so društvo gg: Ferdo Turna, Mihael Jeločnik, Gašper Lunder in Dragotin Hubmajer, ki so se pred 30 leti lotili z vso vnemo, da oživotvorijo blagonosno podporno društvo, ki jako lepo procvita, kar kaže današnje blagajniško stanje, ki izkazuje 6318 21 K. premoženja. Čast ustanoviteljem. Xa to se je razvila prijateljska zabava ob milem petju članov pevskega društva »Slavec,« ki so priskočili društvu rade-volje na pomoč ter neumorno in krepko prepevali naše slovenske pesmi. »Kurji želodček« je s svojim drastičnim nastopom zbudil vesel smeh, kakor tudi slavni »Cmokavzarji,« ki so spravili občinstvo v prav dobro voljo. Lepi dobitki loterije osrečili 30 zadovoljnih dobiteljev in tudi licitaoija kapitalnega petelina in vrgla nekaj za društvo. Da je improviziran ples zaklju čil v poznih urah lepo veselico, to se umeje. Po zahvalnem govoru predsednika gosp. Al. Krjavca se je občin-ttvo zadovoljno poslovilo. Postrežba je '-»ila točna in vestna, kar se pri našem Štefanu Bergantu samo ob sebi razume. Društvu jubilantu pa želimo vedno tak uspeh v korist in dosego svojih človekoljubnih ciljev. Na še mnoga leta!
^Slovensko lovsko društvo"
naznanja, da je društveno sobo opustilo ter se preselilo v restavracijo nNarodnega doma". Tu najdejo lovci dovolj strokovnih listov in vsak torek zvečer lovsko družbo. Poslovni jezik je seveda slovenski, vendar ob torkih tudi latinščina ni pre povedana. Prihodnji torek, dne 27. t m., bo ob 8. uri zvečer v restavraciji „Narodnega doma" lovska večer i a. Gosp. restavrater KeržiŠaik pripravi divjega petelina v gu-ljažu po reoeptn starega, izkušenega lovoa. Petelina sta v ta namen društvu darovala gospoda dr. Hubert Souvan in Fr Urbano. Ker se pete lina še teden dni namakata in nista bila prestara — se ni bati za zobe. Lovoi, v torek zvečer (ne zjutiaj) na divjega petelina!
iita|ev dom". V oknu tvrdke BonaČeve in Dragotin Hribarjeve je razpostavljen poziv na delničarstvo aa „Gajev domtt v Krapini. Letos ae bo obhajala stoletnica Gajeve ga roj* atva. Spominjajmo ae je tudi mi Slovenci !
• aobtUuelil llubljaneke po
litije ima sobotni „9lovenoetf bom-
bastično, a zelo neslano notioo. Čenča, da mora straža delati 72 urno službo, da nima časa spati, da ne dobi nagrad itd. Na temelju poizvedb na mero-daj nem mestu smo v stanu poročati, da je stvar čisto drugačna m da o kakem 72 urnem službovanju ni govora. Mestna straža ima v 2 oddelkih redno po 24 urno službo in sioer tako, da dela med tem časom vsak stražnik 3 ure službo na ulici, 3 ure pa počiva na stražnici, tako da ga zadene res le 12 ur službovanja na ulioi, ostalih 12 ur pa prebije na stražnici. Vsled izrednih razmer, ki pa tu ne pridejo v poštev, moralo se je skozi dva dni tudi nekaj mož prostega oddelka k službi pritegniti, tako da je teh mož imelo skozi 3 dni vsak po 36 ur skupaj faktične službe .n tudi še to se je sedaj znatno skrčilo. Enako se zgodi češče tadi pri drugih polioijah in ni nič nenavadnega.
Društvo »Narodni dom v Tržiču11 bode imelo svoj občni zbor v sob to 1. maja t. 1. ob 8 uri zvečer v gostilni pri „Slugiu. Pri nesklepčnosti se vrši drugi občni zbor 14 dni pozneje cb istem času in kraju.
Vinska razstava ln vinski šamani v Bovom mestu. V prostorni sobani Tučkove gostilne v Novem mestu je priredila kmetijska podruž-nioa z dne 17., 18. in 19. t. m. vinsko razstavo in vinski semenj v zvezi s premo vanj em vin. Oficijalno se je na svečan način otvorila razstava na Belo nedeljo. Ocvoril jo je novomeški prost g. dr. Elbert, ki pozdravi kot načelnik odbora razstave zbrane goste. Naznani, da mu je deželni predsednik bar. Sohwarz sporočil, da želi najboljšega uspeha. V nadaljnem govoru poudarja, da vinogradstvo in kletarstvo v naših krajih napreduje. Skušalo se bode dolenjsko vino izvažati v druge kraje in se že sedaj delajo priprave za razstavo v Pragi Ce bi se vse vino doma porabilo, ko Ukor se ga pridelava, bi ne bilo ne v gmotnem in tudi drugih ozirih dobro. Nato pozdravi okr. glav. barona Rechbacha, novomeškega župana g. Ogoreutza in kand>jskega župana g Zurca. Ko nato prebere še brzojav predsedništva kmetijske družbe in naznani, da se je deželni glavar oprostil, ker ima opravke na Dunaju, podeli besedo ravnatelju kmetijske šole g. Rohrmanu G. ravnatelj pozdravi navzoče in jim razloži pomen današ nje razstave. Slaba vinska kupčija, polne kleti vina, konkurenca drugih cenenih vin mora pripraviti dolenj skega vinogradnika na kant. Treba je prirejati razstave in vinske semnje, da ae kupci bolje seznauijo z dolenjskim; vini. Žalostno je. da se na Dolenjskem tako malo iztoči dolenjskega vina. Po Dolenjskem se mora točiti domača kapljica! (Odobravanje). Gost IniČarji bi morali biti ponosni, da točijo domačo kapljico. Morali bi ime t vinotoče, kjer bi se točilo izključno domaČe vino. Združiti se je treba, da se spravi vino v denar! Želi, da bi se dolenjski vinogradniki združili po vzgledu drug h dežel. — Okrajni glavar baron Reohbach se zahvali v imenu okrajnega glavarstva odboru za požrtvovalno delovanje z željo, da bi imela razstava najboljši uspeh. Vinarski nadzornik G o m-bač iz L j u bij an e se predstavi kot zastopnik kmetijske družbe ter v daljšem govoru razjaanuje, kaj bi se moralo narediti v prospeh vinske kupčije. Nastaviti bi se morali vinski potniki, ki bi potovali po Češkem, Ga liškem itd. Konča z željo, da bi se v to svrho združili. Župana g g Ogoreutz in Znro pozdravita v imenu svojih občin. G. nadzornik S k al i c ky poudarja združenje in dokazuje koristi vinaru Tudi Vipavci že imajo v Pragi svojo vinarno. G. prost pozdravi še navzoča dež. po slanca gg. Dularja in MatjašiČa in ko se še zakliče trikrat „slava* našemu cesarju, se oficijelni del razstave za ključi. — Razs avo je obiskalo mnogo odlične gospode in vinogradniki so prišli iz vseh krajev Dolenjske Vse tri dni je bilo jako živahno gibanje na razstavi. Zal, da je bilo malo kupcev. Razstavilo je 153 vinogradnikov 208 vrst vina. Poseboo Častno je bilo zastopano belokranjsko in dolenjsko vino ter vino iz krške in kostanjdviške okolice. Burfet so požrtvovalno oskrbovale ga. Rohr-man, gdč. Ana Kastelio in gdč. Bar-boriČ. — Lahko se trdi, da se dobi na Dolenjskem izborno iu ceno vino. Cene so bile od 32 — 44 v samo žal, da ni bilo kaj prida kupoev. Posebno Ljubljančane se je jako pogrešalo. Upati pa je, da bodo naši gostilničarji sedaj raje segali po i »bornem domaČem vinu, nega iz daljnih krajev naročali par krajcarjev oeneje a mnogo slabšo robo! —r.
Kolesarsko društvo »Slo*«1'
V Idriji se korporativno udelež praznovanja 1. maja. Zjutraj točno ob 5. uri je zbirališče na starem Šolskem trgu, kolesa naj bodo okrašena Skupni odhod ob pol 6. uri in obhod po mestu z godbo na čelu Po obhod« ialet v Spdnjo Idrijo na postajo pri gostilničarju Štefana Lapajnetu Popoldne ob 1. ari zbirališče pred dm-
enim prostorom v gostilni Antona ogejs, aa to odhod k ljudski ves ©line Zemljo. Kot reditelja fongirata t abiralisču in pri obhodih kolesarja van Gnezda in  Vinoenoij Poienel. jfa to priredbo ae vabijo člani in sicer kolesarji prijatelji društva.
Odbor.
Snižene cene za vstop v av•-totnaamano Postonlako lamo. Z
oairom na veliko vrednost, katero ima obisk svetovncznane Postojnske jgme sa učečo se mladino in glede Da navadno majhna gmotna sredstva, s katerimi razpolaga mladina na izletih, je sklenila jamska komisija za visokošolce, srednješolske dijake in ljudsko šolske učenoe v Časn od 1. maja do 16 cktobra vsaki dan cb pol 11- uri dopoludne ter binkostni ponedeljek in 15. avgusta ob 3 uri pop ludne za obisk pri električni razsvetljavi saižati vstopnino v jamo. Vsak visokosolec, srednješolski dijak ali ljudskošolski učeneo sme obiskati jamo v času od 1. maja do 15 okt. vsaki dan ob pol 11. uri dopoludne proti vstopnini 2 K, binkoštni ponedeljek in 15 avgusta popoludne ob 3 uri pa proti vbtopnini 1 K. To znižanje vstopnine velja pa samo za ene visokošolce, dijake iu učenoe, ki izkažejo taki s potrdilom od rektorata, Šol) ravnateljstva ali šol. vodstva, ali pa, če pokažejo Šol. izpričevalo. Ako prijavijo šolska vodstva korporativne cbiske, tedaj je jamska komisija pripravljena in sicer vsaki Čas med le-t>m, podeliti še nadaljne olajšave, jamska komisija je tudi vsaki čas rada pripravljena dovoliti posebno znižane cene društvom ali večjim družbam, bi nameravajo korporativno posetiti Postonjsko jamo.
Klerikalno dijaško semenišče
V Cel|Uc Piše se nam iz celjske okolice. Naši klerikalci ustanove dijaško semenišče Poslopje v to se bede zidalo na prostoru starega mestnega pokopališča pri Sv. Maksi miljanu, t:rej na okoliškem zemljišču. V ta namen je sam škcf lavantmski, dr. Mihael Napotnik — ali iz lastnega žepa ali pa ;z drugih virov, nam u i znano — podaril 50 000 kron. Z zgradbo seminara baje prično v kratkem.
Celjski iupan je vendar le spet dr. Jabornegg. Prevzel je breme po dogovoru, a le pro forma. Naslednik mu bode lekarnar M. Rau-scher, katerega so izbrali za — pod župana
Družba sv. Cirila in Metoda
idaja od doe 1. lulija t 1. počenGi za. dobo treh let ribištvo, ki pripada pieni graščini Kienhofen na Muti (Ssejersfco). Tozadevne ponudbe sprejema pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, do '20. maja t. 1.
Iz vranskega okraja na Spodnjem Štajerskem se nam piše: Pred nekaj čssom knpil je od barona Friderika Wittenbacha obsežne gozdove v Ojstrici pri Št. Jurju ob Taboru lasti bogataš in lesotržec Piussi. —
je priredil sedaj tu veliko žago. Poželi se bodo pridno izsekavali, les pa prirejal za izvoz. Tako se tujec na n*sih domačih tleh masti, domorodci pa — gledamo.
Občn   zbor N. D O. v Pulju.
Minulo nedeljo se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma v Pulju občni zbor tamošnje N. D. O. — Predsednik iste, gosp. L,acko Križ, je obširno poročal o društvenem delovanju v prete-:-r.'m upravnem letu in zaklical slovanskim delavcem Pulja, naj se isti oklenejo v obilem številu te njim edino ; ri azne in za njih eksistenco skrbeče narodne organizacije. Nato je govoril poslanec gosp. dr. Matko Laginja, rekši, da kakor dosedaj, bo tudi v bodoče šel po svojih mvčeh na roko delavcem, zbranim v N. D. O. in skrbel, da isti vkobe  kruha  in  zaslužka v puljskern
nem arzenalu. Ko je govorilo se par udov in po sprejetju stavljene re->o!l?i]e, je zbor enoglasno izvolil predsednikom Lacko Križa in še 12 odbornikov, kakor tudi pregledovalce računov in člane upravnega sveta. — Iz-
la <e je še poslancu dr. Laginji za-hvaia za njega požrtvovalno delovanje v prid X. D. O., nakar je predsednik zaključil zborovanje.
Novi načelnik puljskega mosta. Pišejo nam iz Pulja: Dne 22. t. m. je prevzel v Pulju od vlade in deželnega odbora novoimenovani načelnik občinske uprave, odvetnik dr. Bugatto od prejšnjega župana dr. Stanicha obeske posle. Dr. Domenico Stanich (reete Stanič) prejšnji župan in c. kr. notar v Pulju, je odstopil, ker je — in to največ ravno radi občinske uprave — materijalno popolnoma propal, tako, da — kakor se govori — pasive znašajo več stotisoč kron. Dr. Stanich — katerega so politični listi zadnja leta večkrat omenjali, — je doma iz čres-^e2a (Cherso) otoka in je sin vseskozi hrvatskih staršev, s katerimi ni mogel zadnje njih ure izpregovoriti druge besede, kot hrvatsko. Vzlic temu je bil on, ki je pa sicer kot človek blaga duša, zašel v tabor naših nasprotnikov, l"' ?r ga na vse mogoče načine izrabljali v svoje politične in zasebne namene, kjer je tudi on sam postal izdajica in zagrizen sovražnik svojemu rodu.
v katerem duhu tudi vzgaja avojo družino. Sedaj ko je materijalno propal, ga bodo zapustili, oziroma so ga še — vsi njegovi dosedanji izkoriščevalci in neodrešeni bratci. — Od nasprotnikov preziran, od svojega rodu zaničevan, bo preživel bivši puljski iupan dr. Dinko Stanič svoja zadnja leta. — Tako se godi izdajicam svojega rodu!
Karambol. Ko je sondi ob 8. pripeljal električni voz po Dunajski cesti mimo Frbhlichove hiše, je iz veže Tomaž Velkavrh prav naglo pripeljal z dvokolnico mrtvaško krsto ter, ker ni bil pozoren zadel z vozičkom ob električnega, kateri je pahnil Vel kav r ha na cesto in se mu je pri tem tudi poškodovala krsta in voziček, pri električnem vozu se je ubila vsled tega šipa, Velkavrh pa je zadubi 1 na glavi telesno poškodbo. Voznik je pravilno vozil ter zvonil in Kil DO zadene nobena krivda.
— Navihan čevljarski vajenec. V soboto proti večeru je prišel 15-letni čevljarski vajenec Viktor O. k nekemu ključavničarskemu vajencu ter prosil, da mu je šel odklenit mesnico gosp. Julija Klemene«), češ, da je izgubil ki jut"-, pa jo mora pospravit. Vajenec* je O. verjel in šel mesnico odklenit. Ko je bil z delom gotov, so mu »mesarski« vajenec zalivali in veli ključavničarju tuliti. Navihanec je šel potem v mesnico iu ker so bili predali že »pospravljeni«, je zopet odšel. Ko so domači to zaznali, so mesnico zabili, mladega na-vihanca pa je policija dejala pod ključ.
— Neprevidna kolesarja. V soboto jo v Latermannovem drevoredu nek kolesar zadel (Jletno Kdito Kleinoschegg, katera so jo pri padcu na glavi in na nogah telesno poškodovala. Tudi delavko Ljudmilo AvMjevo je pred deželno bolnišnico zadel in podrl nek kolesar ter jo na roki lahko telesno poškodoval. Zadnji je znan in se bode zagovarjal pred sodiščem.
Delavsko gibanje« \ soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko \'2 Muce« loncev in 65 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 100 Hrvatov in Slovencev. 700 laških zidarjev in dninarjev se je peljalo skozi Ljubljano na Dunaj, 440 pa proti Prager-skem. Včeraj se jo odpeljalo v Ameriko *2;> Bolgarov, nazaj jo prišlo pa 50 Slovencev in "JI Mace-< li >ncev.
— Izgubljene in najdeno. Ključavničar Jožef Zorn je izgubil srebrno uro z verižico. — Služkinja Marija Bremšakova jo izgubila zavitek ovratnikov in manšetov. - Šolski učence Karel Stoj je našel palico. \a južnem kolodvoru sta bila izgubljena oziroma najdena dva dežnika, 3 palice in črna odeja. Zasebnica Frančiška Bunčkova je izgubila črn ddežnik s kovanim držalom. Delavka tobačne tovarne Neža Horjakova je našla srebrno častniško verižico z obeskom.
— I/lin )»i i je neki gospod včeraj zvečer črno tula uro z verižico s starimi dvajseticami in jiibilejskimi kronami na Dolenjski cesti do Križe vniškega trga. Posten najditelj naj je odda v »Narodni tiskarni«.
Drobne novice.
— Nemški   prestolonaslednik na Dunaju. Včeraj j«' dospel  na Dunaj na povratku  i/.    Bukarešta nemški prestolonaslednik  Viljem. Na Drina ju so ^ra sprejeli z velikim sijajem.
— Poštna ambnlanea Budjeje-vice-Lineo odpravljena. Trgovinski minister dr. VVeisskirehner je izdal naredbo, s katero so odpravlja poštna ambulanca Budjejeviee Linec. Češki poštni uradniki bodo odslej vozili ambulanco samo do Budjejevic, od tu V Linec pa nemški uradniki.
Aretacija poštnega asistenta. Poštni asistent Pachriegl na Dunaju je odpiral pisma ter ponarejal čeke poštne hranilnice. Prišli so mu na sled ter ^a zaprli. Doslej so dognali^ da je erar osleparil za 4000 K.
Vohunska afera v Bcljrradu. Agent Franki in poštna uradnica Natalija M i lov anovjč, ki sta bila obdol-žcna.da sta vohunila v prilog Avstro-Ogrski, Sta bila pri sodni razpravi v soboto oproščena.
— Potres. V soboto Zvečer je bil na Portugalskem precej močan potres. V Lisboni in Snntareinu se je podrlo več hiš. Reka Tajo je preplavila svoje bregove.
— Zastrupil se je v Budimpešti 21 letni lekarniški praktikant A. Fo-dor, ker je izgubil pri i^ri veliko svoto denarja.
— Na Miilln so prispeli včeraj popoldne angleška kraljeva dvojica in ruska carica-vdova.
— Mesto zdravil  je dal strupa čuvaj v norišnici v Pragi slabotnim« mu arhitektu I. Blažku.   Čuvaja so zaprli, izgovarja se, da je storil to le pomotoma.
— 15.000 nabojev   za vadbeno streljanje so je vnelo v neki zalogi orožja in streljiva v Szegedinu. Raz neslo  je   hišo ter več bližnjih skla-
dišč, ter pobilo v bližnji okolici vse šipe.
— Radi nesrečne ljubezni se je
zastrupil v Opatiji 62 letni trgovec A. Neugewirth iz Vratislave.
— Francoski zrakoplovee H. Tu-rota odide s svojim 1200 m1 obeezajo-eini zrakoplovom v Carigrad, Smyr-no in v Solun, kjer bo z več francoskimi zrakoplovci delal poskuse. — To je prvo tako podjetje na Turškem, ker je bilo dosedaj zrakoplovstvo strogo prepovedano.
Izpred sodilo.
Kazenski
Uravnave  proa afeSetnla* aonlseeaa.
Znan surovež. Dne 5. svečana t. 1. sta se prepirala Janez Snedic in Janez Koren v Kokrici. Navzoč je bil tudi obče znani pretepač in surovež Anton Bukovnik, kajžarja sin iz Bobov ka. Pri tem sta se umešavala brata Jože in Janez Miklavčič in hotela braniti, da bi Bukovnik ne pretepel Šneilica. To je obdolženca tako vjezi-lo, da je potegnil nož in obči Miklav-čiča oklal. Dne 14. svečana t. 1. zapustila sta France Sedlar in Janez Eržen z drugimi fanti Sajovieevo krčmo v Orehovljah. Na cesti so fantje naleteli na Bnkovnika in njegoveg:i prijatelja Janeza Korena. Bukovnik je Erženu v roke segel, ni pa pozdravil Sedlarja, marveč jra stavil na od-govor, zakaj se je čez njega lagal. Ko mu je Sedlar to, trditev zanikal, mu je naenkrat obdolženec nastavil na prsa samokres in ga v istem hipu, ko se je Sedlar umaknil sprožil. Krokija gp 11 i zadela dasiravno je bil — komaj tri korake od obdolženca oddaljen. Sedlar in tovariši so potem zbežali, obdolžence jo pa še dvakrat za njimi streljali ne da hi kojrazadel.Bukov nik so zagovarja, da je v zrak streljal. Sedlar pa z vso odločnostjo trdi, da je naravnost nanj pomeril ter še pristavil: »Vidiš ga fant, če hočeš, boš nocoj crknil.« Sodišče ga je obsodilo z nzirom na to, da je bil že dvakrat zaradi hudodelstva težko telesne poškodbo občutno kaznovan, na dve leti težke ječe.
I sin i I jena žena. Posestnik Janez Frank ima lopo posestvo v Celjah. Zašel je pa na kriva pota, in sodišče ga je zaradi za pra v 1 j i vost i stavilo pod knratelo. To ira je peklo in iskal je v pijači tolažbe. Pri tem pa jo ravnal jako neusmiljeno s svojo ženo, jo pretepal, ji grozil, da ji hode knsti stri in hišo zažgal. Pri obravnavi je žena prosila za moža in mu vse odpustila. Obsojen je bil na 14 dni zapora.
Zaradi žalitve cesarja se je imel zagovarjati Anton Gnlc, hlapec pri izdelovalki sodavice Mariji Kunčič v Ljubljani. O priliki cesarske jubilej -ske slavnosti se jo Gale o cesarjevi osebi tako žaljivo izrazil, da so ga domači svarili, češ, da zna zaradi takih besedi pol leta dobiti. Obsojen je bil na .'5 mesece težke ječe.
Dekla se mu je bila zamerila. France Perlič je služil za hlapca v mlekarni v Skofji Loki. Posebno priljubljeni ni bil, ker ni imel za niko-jrar prijazno besede. Poslovodja ga je moral zaradi skrajno surovega obnašanja odsloviti i/ služb«1. Vsled tega se je znesel nad deklo Marijo Jereb, kateri je zapretil, da predno odide, jo bo ubil ali pa zaklal. Zagrozil je pa tudi prodno jo iz službe odhajal poslovodji Rudolfu Linketu, da ho tudi njemu pokazal, kar je te>ra tem bolje vznemirilo, ker je izvedel, da si je Ferlič kupil revolver. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe.
Brezskrbna mati. Jožefa Zvokelj, posestnika žena v Planini, je pustila svojejrn 3 leta starega fantička Jožefa pri žerjavici na ognjišču ter se odstranila. Ko se je vrnila je (mazila, da j«- fantičkova obleka v ognju« Otrok je vsled zadobljenih opeklin umrl, brezskrbna mati je bila pa zaradi tega obsojena na 3 dni zapora.
K begu inu je pomagal. V noči na 22, novembra 1C.H)8 je bil fant France Weithauser v Podrečah od več fantov tako tepcu, da je umrl. Tega tepeža so jo udeležil tudi fant Jane/ Rozman, ki je prvi udaril \Veithauserja. S posredovanjem fanta Janeza Jamnika so je posrečilo Rozmanu pobegniti, Jamnik mu je dal svojo delavsko knjižico, s katero se je odpeljal na Zgornje Avstrijsko, ter mu v Line poslal celo 11 K. Jamnik vse taji in tudi Rozman je njemu v prilog pričal. A vse to *ra ni rešilo, obsojen je bil na 4 mesece ječe.
Telefonsku h hrzoiovno porotno.
Ceasr In prestolonaslednik
DsimIi 26 aprila. Caiar je danes sprejel v dolgotrajni a^djenoi prestolonaslednika Frana Ferdinanda. Avdijenoa je veljala bsje ogrski krizi.
Baron Blenerth pri oaaarju.
ataaa|, 26 aprila. Ceasr je danes sprejel v dvorni posebni avdijenoi
ministrskega predsednika barona Bie-nertha, ki mu je poročal o notrsojem političnem položaja. Poeet nemškega oessrjs re Dunaju.
Btuead 26. aprila. Uradno rss-glašsjo, da se bo oessr Viljem na povratka s Krf* ustavil na Dunaju ter posetil oesarja Frana Josipa. Nemški prestolonaslednik In bsren Aehrenthal.
Dual, 26. aprila. Nemški prestolonaslednik Viljem je danes posetil ministra sušenjih del barona Aehren-thala.
Črnogorska vlada čestita bolgsrski Salifa, 26. aprila Bolgarska vlada
je prejela od Črnogorskega ministrskega predsednika dr. Tomanovica to-le brsojavko: Črnogorska vlada presrčno čestita k priznanju Bolgarske kot neodvisne kraljevine ter pozdravlja ta srečen dogodek kot uspeh in kot dobro znamenje za ves slovanski svet. Čestitajoč bratskemu bolgarskemu narodu na pridobitvi, kličem: Naj sivi in napreduje narod bolgarski.
Dr. Tomanovic.
Slovaisvi kongres Cest ta Bolgarski.
PetrOfjrad, 26. abrila. Na predlog grofa Bobnnskega je slovanski kongres poslal na naslov predsednika »Slavjan-skega družestva« v Sofiji S. S. Bobčeva to-le brzojavko: »Prvi shod vseh slovanskih organizacij v Rusiji goreče pozravlja bolgarski narod ob priliki priznanja Bolgarske kot neodvisne kraljevine. V težkih dneh, v katerih živi sedaj slovanstvo, nam je poslano tolažilo, da se uresničujejo cilji, za katere se je nas narod boril v letih 1876. do 1878. Dal bog, da bi tako Bolgari kakor mi ne zabili potrtega srbskega brata.
Številnost mladoturške armade. Bero lin 26. aurila. „Lokalanzei-geru javl;a iz Carigrada, da šteje mladoturška armada, ki operira proti Jildiz Kiosku, 25 000 mož. Armada razpolaga s 110 topovi.
Velesile čestitajo Mladoturkom. Carefrsd 26. aprila. VojaSi ata-Seji velesil so čestitali Husein paši na izborno izjedenih vojaških operacijah proti Jildiz Kioska in na nepričakovano h:tri vzpostavitvi miru iu reda v Carigradu.
Sultan je že mrte*?
SolUO 26. aprila. Po vesteh iz Carigrada sultan Abdul Hamid že ni več med živimi. Mladoturki njegovo smrt de prikrivajo pred javnostjo.
Obsedno stanje v Cerigredu.
Carigrad 26 aprila. Nemški veleposlanik baron Marschall je kot najstarejši diplomatskega zbora obvestil vse diplomatske misije, da je nad Carigradom proglašeno obsedno stanje.
Vo,atka diktitura.
Carigrad 26  aprila.  Porta je docela izolirana.    Poveljnik mlado turške armade Šefaet paša je neomejen vojaški diktat or Carigrad a.
Kapitulacije sultanovih vojev.
Pariz 26. aprila. Iz Carigrada javljajo uradno, da le vsa carigradska posadka kapitulirala ln Izrodila oroilo Hladoturkom.
Abdul Hamid je še v Jildisu.
Carigrad 26. aprila Podrobnosti o dogodkih v Jildiz Kiosku še niso znane, toliko se ve, da je bil sultan Abdul Hamid včeraj popoldne ob 5  Še v Jildizu.
Zavietie Jildize.
Carigrad 26 aprila. Splošni naskok na Jildiz Kiosk se je pričel včeraj ob 2. popoldne. Mlado turška armada je v dolgih kolonah korakala proti Jildisu. Na to se je slišalo silno grmenje topov in pokanje pušk. Podrobnosti dogodkov niso znane. V mestu pričakujejo vsak treuotek 101 kanonski strel, ki lsaa naznaniti spremembe na prestola
Carigrad 26. aprila. V Peri se širi vest, da je mladoturška armada že popolnoma pokorita Jddis Kiosk.
Snltana ao prijeli tor ga odpeljali
neznano kamu Pričakuje se vsak trenotek, da bo proglašen za sultana princ Rošat trendi.
Vojaftnioe upernikov so prstne in z e prte.
Carigrad 26. aprila Včeraj ob 3. popoldne so bile ispražnjene in zaprte vse vojašnice, v katerih so se nahajali uporniki. Mladoturški voji strašijo vrata v Jildiz Kiosk. Vest, da bi vihrala nad sultanovo palačo bela sastava ni resnična.
Jildic trikrat obkoljen Carigrad, 26. sprila. Mladoturška srmada je trikrst obkolila Jildia Kiosk. Proti sultanovi palači so obr-nene žrela 30 topov. Po Bosporu križsrijo torpedovke, da preprečijo, da bi sultan pobegnil.
Turikl časopisi. Carigrad, 26. aprila. Turški ia-sopisi ie do sedaj niso isili, ssto se ie eedsj ne ve ničesar natančnega o dogodkih v Jildisu.
Sultanovo palačo v rokah Mlado-turkov.
Carigrad 26. aprila. Mladoturški voji so se polastili sultanove pslače Širegan ob Bosporu. Pravkar so zasedli tudi palačo Dolmabagče, kjer je Abdul Hamid dolga leta držal zaprtega prinos Bešat efendija.
Pokop žrtev.
Carigrad, 26 aprila. „Tajqoieu javlja, da s« je včeraj vršil pogreb v Jildiz Kiosku psdiih žrtev. Pokopanih je bilo baje 1150 mož.
Spopedi v Skutahjl.
Carigrad, 26. aprila. Pri izkrcanju mladoturšKega vojaštva v Skutariju je prišlo do ostrega spopada med Mladoturki in voji, ki so ostali svesti sultanu. Na obeh straneh je padlo precejšnje število vojakov.
Potres na Portugalskem. Lisa bona, 26 aprila. Pri sobotnem potresu je bilo ubitih 41 oseb, število ranjencev, ki se nahajajo v oskrbi „Rdečega križa", je seveda veliko veče. V Santaremu so se potresni sunki ponavljali še včeraj zjutraj, vendar pa ti sunki niso bili tako močni kakor prvi.
Darila,
II. izkaz prispevkov za Aljažev doni. Do 16. t. m. došli so podpisanemu blagajniku S. P. D. sledeči prispevki : Jan<»z Novak, kanonik in dekan, A. Roblek, lekarnar in dr. EJo Šlajmer, primarij, po 50 K, upravništvo „Slov. Naroda" 44 K, Hranilnica in posojilnica učit. konvikta, dr. Stanislav Lapajne na Dunaju, Peter Majdič v Celju in Ivan Ve-dečnik, kaplan, po 20 K, Ida Juranova nabrala pri veselem omizju v Trebnjem 15 K, dr. J. Jamšek, Jakob Kozjak, Fran Lenger, Jos. Rohrmann, notar, Otmar Skale, Norbert Zanier, po 10 K, Tom. Kajdiž, kanonik in Anton Koritnik v Gorici po 5 K, L. Svetec, dr. Ferdo Trenz in Ivan Renier, župnik, po 4 K, Fran Trtnik 2 K. G. F. Jesib nabral za Aljažev dom 25O K, darovali so gg. : po JO kron: Bahovec J, K., Krapeš Fran, Ogo-relec M., Schreib^r Karel, Urbane Fran, Urbane Feliks, Ciuha ing. pl. Grasselli, ravnatelj, po 5 K, Ćuš Fr , Čadež G v , Iglic Fr., Vlach, Krefta. Šare A, Žuž-k Gabrijela, dr. Žirovnik Janko K Skabern**, Završan, Verbič Jos., Rus E, gosti Narodne kavarne 8 K, J. pri igri 4 K, Ra-zinger 4* 10 K, dr. Perenv 3 K, Kette 3 K, Kon Jos. 3 K, Gruden Jan 3 K, Samec 3 K, po 2 K: Sušnik A Hess H. Šetinc Ig, Krupeš Milko, Vrtove J., Debevc M, Vernik Al, Peruzzi, Ravnikar, bres-kvar, Kobal, Klop ic, Mencinger, Sturm ing , Krasna Roza, Muroik Jos , Bukovnik, pl. Grasselli, po l K: Virant Anton, Bučar A , Sekula Jos , Gaber Albert, Škra-bar Fran, Selovin Josip, Mastnak, Čvan-čara, Filipan M., Petrin, Franke Lev, Jurman K , .^tegnar, Zaje J , Miklavčič M., Snoj, Juvan, Stor, Korošec M , Čolnar J., Šmicikla8, Prosenc Milica, Korošec Fran, Mencinger Janko, Drenik, Kcstnapfel, Škof A, Škof J., Kališ, Pogačnik, Oblak Josip, Kosem, Petne Minka. Polak. Ne-imen* vani ter nečitljivi podpisi oziroma manjše vsote 890 K. Skupaj 623 K. — Vsem   darovalcem   najiskrenejša zahvala'
V Ljubljani, dne  16   aprila 1908.
A. Š u s t e r š i č s. r. blagajnik S   P. D.
Žitne eene v Budimpešti.
S6 aprila 1909
Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 14 40 Plenica za oktober 19o9 za 50 kg K Ut4 Rl za april . za 50 kg K 9 33 Koruza za maj »      za 5C kg K  7 51
Oves    za april        .      za 50 kg K  7 48 Er~iftt>v. Trdno
neieoiotosicno porodio
Vliin« nmd morjem 30«-1.  Brtdaji sraćni tlak 736 0 mm.
| aprila |	Cas ▼•nja j	»taiut bar»-m«tra	m	Vetrovi	Nebo
21.	9. sv.	7373	145	brezvetr.	jasno
25. m	7. zj. Z pop.	73rj-3 7J6 2	14 l 1 21*2 p m jzah.		pol obl jasno
m 26	9. zv. 7. aj.	7.-6 9 7374	156 15 J	sr. jzahod m	del. obl. jasno
•	2. pop.	737-1	22 2	m. zahod	
Srednja včerajšnja temperatura '5 ir norm J7*j* in predvčerajšnja H)«; norm. 1.-30 Padavina v 24 urah 0 0.
Zahvala.
Za dokaze odkritosrčnega sočutja, ki se nam je izkazalo ob p. iliki smrti naše predrage matere, soproge, stare matere in prastare matere, gospe
3vane Žvasnt roj. Dura
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. 1657
Lozice, dne 24. aprila 1909.
tsj|M|tti •stali.
tfanovanie
b 2 sobama in pritiklinami lito __ Straaka bres otrok ss avfnatov termin. — Ponudbe pod nB posta restante L|nbl]aaa 1579-3
Klavir
majhne obsežnosti, dober aa vaje, se po prav niski ceni proda.        1660 i Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda".
Smrekove sadike
41etne/ enkrat presajene, jako krepke
prodaja
eakrbni&tvo turjaške graščine Že-limlje (KammersLiel) posta Sludenec • _Ig pri Ltnbl|ant.     i66\ i
Za odraslo gospodično 80 iŠČO
pri boljši narodni rodbini. Ponudbe pod l:*t I1' LJubljana, pofttno ležeče. 1665—i
Pevsko ln glasbeno drnfttio v Borici raspisuje mesto
učitelja glasbe
ki je izpraSan konservatorist. Poučeval bi zborovo petje in violino. Nastop službe l. septembra 1909. Plača po dogovcru
Porudbe z izpričevali'na društvo
do konec meseca maja, 166=5—1
Hed. doktor
Josip Stoje
naznanja, da se je vrnil in da zopet ordlnnje od IO1 2. do 121 2. ure in od 4 do 5. popoldne na Miklofičevl cesti 22 v LJubljani. 1632—3
Acetvlen
Podpisa! i   napeljuje   ne j cenejše
acetylenovo razsvetljavo
in postavlja fttediloe acetylenske
aparate najnovejšega sistema, popra vila   izvršuje   po  najnižjih cenah. Slavnemu občinstvu se priporoča
Josip Ozimek
koncesijonirani plinu- in vodovodni instalater,
Dolenja vas pri Ribnici na Dolenjskem. 16 6-1
StecKenpfert
lilijno-mkčno milo
Jfajboljše mlo za kožo in proti pegam! Dobiva se povsod!
964 8'
SAaafcjLSAaAJtaatataAt tvatvattti jj
Kavarno
,Leon'
no Starem trgu it. 30.
je vsaki dan
oso noč odprto.
s9s 31
V kavarni je
električni klavir.
Z odličnim spolt o vanjam
L10 In FinI Pofičnlk. .
it m • »»iinini * sam cns tf s»
Jfadmlinar
lilo alnibo« Upeljan je v najmodernejših strojih, sedaj 3 lete nameščen v avtomatičnem mlinu, praktioirai je v budapeltanskih mlinih Govori slovensko, hrvaško in nemško. Nastop takoj. — Ponudbe ns Iajnaeija Ver-iioaa, nadmlinarjs w Ajdovščini M rrlmorakem 1612 2
Hotel
UubUono. Kolodvorske ulice 21
Priporoča svojo 14i5-i4
restauracijo ln Izvrstno kuhinjo.
Abonement na hrano
- po najnižjih oenah. -
Dinotoč:
Namizni ctičekf cviček (is Gadove peč«), beli cviček (od Sv. Duha), belo vipavsko, črno latrako, goriški rizling, vodice, zavriiko, teran, Dol-Portngaloc« refoiko, Ver* saonik.
Čez ulico pri litru za 8 vin. ceneje. »
Vedno sveže pivo iz delniških pivo-varen Žalec-Laški trg in plzenako
pivo.
Udobno urejene elejnntne sohe zo tulce.
a¥*1 Pokoi*!
V kratkem se otvori na novozgrajeno
SP kegljišče! ^
Za obilen obisk se priporoča Telefon it 163. JVt. K°**k
še rabljeni
bolniški voz
sa vožnjo.
Naslov pov« is prijaznosti trgovina a\. Vivod Mesetič, LJubljana, Start trg it. 21. 1659
Mor kočo varno, mirno ln kitro
■   u 1 IP I I ■ ll obni#  na od
1   lllllul K Ml ***oko 1   lAliiUIIlIU deželno vlado
potrjenega glavnoga zastopnika:
?r. Seunig,
LJubljana, Kolodvorske ulice ZS
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki „velikani":    2343 43
Kaisein Aug. Victorra, nosi 25.000 ton
Amerika...... 24.000 „
President Lincoln . „ 20.000 „ President 6r«nt   . „ 20.000 M
Votnja Llnbljana - Hamburg
traja e nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo iy2 dni, ter ima potnik pravico porabo brzovlakov po oeli Črti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
Št. 1C98/0. š. sv.
Razglas.
1662-1
V šolskem okraju novomeškem je oddati
novih zgradb
dvorazrednih šolskih poslopij
v Birčnl vasi, občina Šmihtl Stopica s potrebščino 36 5C0 K ter v Dolnjem Karteljjevem občina Mirna peč s potrebščino 36 000 kron.
Načrti, proračuni in stavbni pogoji so pri podpisanem okrajnem šol. svetu na vpogled ob uradnih urah.
Pismene, s kolkcm sa 1 K opremljene ponudbe je vložiti
do 12 maja ob 10. dopoldne
Ustmena dražb ena obravnava sa posamezna dela Sin za skupna dela se določi na sredo, 12. maja pri okrajnem šolskem svetu, in sicer ob 10. dopoldne za Birčno vas, ob li. dopoldne ze Doljne Karteljevo.
Okrajni šolski svot si pridržuje pravico, pritrditi ponudbam brez ozira na njih visočino.
C. kr. okrajni šolski svet
Rudolf ovo, dne 22. aprila 1909.
Slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da se preselim iz svoje sedanje trgovine v Ljubljani, Škofje ulice št. 15
v Soomjske nlice št. 4 (hiša g. jflojzija Vodnika)
kjer OtvOrtan ms zeca meje moderno in higijenično urejeno
trtovlno s žPcecrilsKim ln delikatesnim ttlasom
različnim žganjem, finimi likerji in vsakovrstnimi vini v steklenicah.
Poleg vsega v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočega blaga bom imel tudi vedno svežo pšenično ln ejdevo moke, več vrst najboljše žgane kave, pristno domačo svinjsko mast, fino jedilno olje kakor tudi pravo francosko
olje iZj^*a^cin v zvezi s prvimi jn najboljšimi tvrdkami, mogoče mi bode svoje cenjene p. n odjemalce postreči vedno z najboljšim blagom in nizkimi cenami. Na željo cenjenih odjemalcev pošiljam blago brezplačno na dom. Za hito in solidno postrežbo je najbolje preskrbljeno. Proseč blagohotne naklonjenosti in obilega obiska moje trgovine se priporočam in beležim
z odličnim spoštovanjem
, Li. SBUZO.
WaaVa WaWaWaWaWaWa WaWaWaWaWa
Eltpvsu pomoćnika
in
1658-1
učenca
sprejme takoj v trajno dolo in z ugodno plačo Loopold Lebar, kleparski mojster na Bledo, Oorenjsko.
Novo! Novo!
Ravnokar izšlo
Jaki Anton: »Potovanje po Srenj ski deželi", potpouri za klavir.
Božano M.: „Moje sanje",koncertni valček, ki mu je zasigurano vsestransko priznanje. ; 1(25-2 Dobiva se v vseh knjigarnah in
trgovinah z muzikalija mi.
Stanovanje
2 sobama in pri, z«
v sredini mesta, tiklinami lite me**e avgust
Ponudbe pod „ upravništvo »Slovenskega Naroda
1646
sredi mesta- o*
aj
Preda ao prav oeno dobro obranj
avtomobil
s 4 sedeži.
Več pove Lovro Sebenik v Sp.
SiŠki. 1437 14
Wi nit
za trgovino z mešanim blagom se
sprejme pri
Oton Romanu u Radovljici.
Ponudbam I izpričeval.
naj se prilože prepis 1627-2
Š5. 236.
Razpis službe.
1664 -1
Podpisano županstvo oddaja službo
občinskega tajnika
z letno plačo 1400 K in prostim stanovanjem. — Nastop službe na|kesne)e 25« maja t, 1. ali po dogovoru še nekaj poprej Prošnje je vposlati
do 9. maja t. I.
Županstvo občine Bled
dne 26. aprila 190\)
Fran Rus, župan. 9. kr. avatrijeko državno Seleznloe.
Izvleček iz voznega reda.
Veljavam sd 1. Clzcd ta livsllsa* ln*. tel.*
'•oe >;utraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Godca,
L K žčiTrst, e. ki. drž. žeL, Beljak čea Po-drozjco, Celovec , Prago. 7*07 u trn).  Osebni vlak v smeri i Gro-oupijc, Rudollcvo, Straia-Tcpiice, Kočevja.
e*20 pr*dpoldno. Osebni vlak v tmerii Jesenice, Beljak, (čea Podrožčico) Celovec,
l'Sa *<-«"*poictn« Osebni vit* v smeri: Tržič, Jssraice, Trbiž, Beljak Ju*, žel., Gorico dri. žet, Trs dri. *«).. Beljak, (čea Pod oičko) Celovec
i-oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndollovo, 5tra±a-TcpHce, Kočevja.
»•AS p« poldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel Gorica dri. ieU, Trst drl. žel* Beljak, (čez Ped. oičico) Gelo«ec, PrsgK.
7'lO zveoor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoifovo, Straia-Topiice, Kočevja
r-se zvooor. Osebni vlak v smeri t Tržič, Jesenice, lrbiš, Bejac. (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
)0*40 peneSI. Osebni vlak v smeri: »a-sanica, Trbiž, Beljak, juž. Sel., Gorica dri.
Trst drž. Sel, Beljak juž. žel., (čez J* odroičico).
Siaod ta »InJOlame drs. ouaioevovt
/•a« zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, s-oe ■»peldne. Osebni vlak v Kamnik. 7-IO zveftar. Osebni vlak v Kamnik O-BO ipeneol. Osebni vlak v Kamnik. (3amx eb sedeljak Id praznikih do 31. oktobra.)
oktobra 1908» !eta.
Princ* v M«kltaas t«*- &eL(
e-ee stotveza Oseoni via* (a Beljskc 'to.
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tr*i& a-ae zjutraj. Osebni vUk ia Koča v j* SS» m*
Toplic, RudoUovaga, Groauplja. li-22 prodppldne.  Osebo! vlak   iz Pragi
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podroiču.
In Trbiž, Gorica dri. ieL Jesenic, Trtic? 2 32 p*j>oldne.   Osebni vlak  Iz KočevjB
Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplje« a-13 p«p«idno.  Osebni vlak iz Btliv.r.
iuž. žel* Trbiža, Celovca, Beljaka
Podrožčico) Gorica dri. ieU Trste tfri
žel. Jesenic, Tržiča.
e-eo svečar. Oseb. vlak Iz Prage, Qslovsf| Beljaka (čes Podroičico) jca« m
s 37 z voćar. Osebni vlak ia Kočevja, Strti* Toplic, oTudollovega, Grosuplja.
a-as zve6er. Osebni vlak iz Beljaka )&i iel., Trbiia, Celovca, Beljaka (čez Pni-rožčice-) Trsu dri. iel. Gorica dri. rti, Jesenic, Tržiča.
H-50 penaSa, Osebni vlak is Trbiža, Golovca, Beljaka (čas Podrožčico) Troti drž. iel. Gorica drž. set, Jesenic
Prinos v LtnSlizna dri. kaleevsr
e-M zjutraj. Osebni vlak ui Kamnika, to-eo pr«dp«idn«t. Osebni vlak Iz Kuacik« e i o rv*Aor. Osebni vlak iz Kazini**, o-oo p«n»6i. Osebni vlak la Kamnika. {S-.no ob nedeljaS in praznlklk do 31. oktobri.)
(Odhodi in prihodi so označtni v sršen svTopejsksm času.)
C. kr. ?avsatslistte iriavsih islesoic t Trsfs
Đemae dober izdelel(!
Srajce 3cc gospode
;   bele in barvajte po no^ih cenah priporoča :
8nt©n $are, Ljabljana
5^. petra ec5ta |t. 8.
1K6-3
Sprejema savsrovaaja "fiUvoftoea itv Dežja po najrazaovrstzajii pod tako ■fodntei pogoji, k* drugz Mvarovalzlea. Zlasti Je zavaravaaje  za eeiifstjt os manjaajoehai sa vplaeuL
smrt s
„SLAVI J A"
- • -  ■  visjsstno zavarovalna bank« v Pragi.  -  -  - -Raa.foadl: 41,336.041-01 K. laplaOano odškodnine In kapitallje 37,814.430-97 K. Po volikoiti draga vnjemna MWOvaJnica naše države
banenej bili
Z»TaroJ« poalopja im pmfalM proti polarnim iko4am p« aajuiijui aenah Škoda ooalajo takoj ta aaj kalan to aj«. Uživa najboljli alovoa, koder poalaja
DovoDojo podporo *
is esKOga dobieka
iadatnt ooaaokorMta«
Iadajatelj ia engovorai areolalb B a s t o Pastesleaaiek.
Laatalaa la tlak »Naroolaa
87
51
41