Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 17. junija 2021 - Leto XXXI, št. 24 stran 2 »Nocoj so dopüščene senje, zranje je nauvi den« Pomen monoštrske gimnazije za Slovence stran 3 Moji spomini na začetek samostojnosti Slovenije stran 3 Vejn zato, ka si človek bola čas da stran 8 2 Marjan Šiftar - spomini na slovensko osamosvojitev »Nocoj so dopüščene senje, zranje je nauvi den« Marjana Šiftara, pravnika in hotenje, ka napravimo svoj politika, smo v naši novinaj rosag.« predstavili že pred dvema leto- Na pauti k slovenski osamoma, gda se je slavila 100-letni- svojitvi je biu fontoški plebisca priključitve Prekmurja matičnomi narodi. Te sva gučala tüdi o njegovi držini, sploj pa o tom, kak je v Petajncaj biu napravleni Vrt spominov in tovarištva, gračenek, steri je grato po tistom, ka sta Marjanoviva strica, Franc in Jože, nej prišla nazaj iz drüge svetovne bojne. »V njüni spomin je moja stara mati prva dala posaditi dvej vrbi žalujki (szomorúfűz), te pa se je sredi 50-ti lejt Marjan Šiftar (Kejp: Silva Eöry) preminaučoga stoletja njeni tretji sin Vanek, se pravi moj oča, odlaučo, cit, steri je biu 23. decembra ka začne zasajati nauva 1990, vörazglašeni pa je biu drejva. In tak zdaj na dvej 26. decembra, zatau je na té hektaraj zemle že trno dosta den v Sloveniji svetek, steri se spominskih drejv raste, naj- gnesden zove den samostojveč iz dosta krajov, v sterih nosti in enotnosti. Plebiscit so nedužni lidge merali,« je je meu velko, 93,2-procentno raztolmačo Marjan Šiftar in udeležbo. Med 1.289.369 udespaumno, ka v tom gračenki leženci je bilau 95 procentov med okauli 500 drevami raste takših, steri so na listki zaotüdi rast, steroga so daubili krožili, ka podperajo tau, ka kak dar od Porabski Sloven- Slovenija grata samostojni in neodvisni rosag: »Osamosvocov. Znamo, ka letos Slovenija sla- jitev in vse, ka je bilau pred vi 30 lejt svoje samostojnosti njauv, pa te formalna raz(önállóság). Marjan Šiftar je glasitev samostojnosti, vse biu duga lejta fontoški tau vi- tau je biu rezultat velkoga sike slovenske politike, vej pa sküpnoga dela, predvsem pa je biu od 1990. do 2002. leta izjemne enotnosti in zavüpašef kabineta predsednika ro- nja lidi, ka se dela neka dobsaga Milana Kučana. Zatau je roga, neka pozitivnoga. ob toj priliki spregučo o tom, Fontoški tau sta odšpilala kakši so njegvi spomini na slovenska policija in teritoleto 1991: »Spomini so ške rialna obramba (területvéfejst fejst živi, tüdi pozitivni delem), dosta posameznikov in do takši tüdi ostali, čiglij in organizacije, steri saudise je v tej 30. lejtaj zgaudilo jo v civilno drüžbo, pa tüdi tüdi dosta takšoga, ka je nej mediji, na čeli z RTV Slovenibilau fajn. Mogauče smo bili jo. Pauleg toga pa ne smemo te preveč optimistični, preveč pozabiti na tau, ka je bila velki idealisti in smo vör- velka enotnost - ob vsej razlivali v sveklo prišestnost, pa kaj, ka so bile - v slovenskom smo spreglednoli kakše, kak političnom vreji.« pravijo na mordji, čeri. Če 26. junija 1991, gda je bila na bi vseeno potegno eno črto, Trgi republike v Ljubljani sveleko poven, ka smo leko fejst tašnja razglasitev slovenske zadovolni, ka smo leta 1991 neodvisnosti, je na konci svouspeli končati eno željo, eno joga guča Milan Kučan povedo stavek »Nocoj so dopüščene senje, zranje je nauvi den«. Že den sledkar se je začnila bojna za Slovenijo: »Ne smejmo pozabiti, ka nas je v tistom cajti dosta rosagov, med njimi tüdi Evropska unija in Združene države Amerike, nej podperalo ali če povem ovak, probali so nas nagučati, ka naj toga ne napravimo, vej pa so nej steli, ka bi Jugoslavija razpadnola. Na sprtoletje je probala tüdi jugoslavanska vlast vplivati na Slovenijo, ka bi se plebiscitarna odločitev nej uresničila. In tak znamo, ka so fligari jugoslovanske sodačije preletavali Ljubljano tüdi te, gda je bila proslava. Pauleg toga smo znali, ka se sodaki iz Rovaške bližajo Sloveniji, tak ka smo čakali, ka do s silo probali prepreči- lanom Kučanom več vküper kak pa vsakši s svojo držino. In zanimivo je, ka sta se v tom cajti med sebov pogučavala Mejseca apriliša 1991 so se na Brdi pri Kranji srečali predsedniki jugoslovanskih republik. Milan Kučan se pogučavle s predsednikom predsedstva Bosne in Hercegovine Alijo Izetbegovićom. Zadaj lejvo stogi Marjan Šiftar (Kejp: Tone Stojko) samo v prekmurskom geziki: »Neglede na tau, ka so bile pisarne in drüga mesta, gé smo se držali, vse preglednje- Marjan Šiftar in Milan Kučan sta ške gnesden pajdaša. Na kejpi na sredini med njim stogi novinar in urednik Marjan Dora (Kejp: osebni arhiv Marjana Šiftara) ti Sloveniji, ka bi formalno začnila titi po svoji pauti. Ka pa se tiče rejči, stere je te povedo Milan Kučan, morem povedati, ka je té stavek (mondat) predsednik cuj dau malo pred tistim, ka se je začnila proslava. Ta napoved, ka de zranje nauvi den, pa se da raztolmačiti na različne načine, kak napoved, ka de se nam neka nej fajnoga začnilo goditi ali pa ovak, tau ka z razglasitvijo začinjamo nauvo poglavje svojoga žitka in nauvoga slovenskoga rosaga.« V cajti bojne za Slovenijo, pravi Marjan Šiftar, sta bila z Mi- vlastjo in z delegacijo Evropske unije, na čeli s predsednikom Evropskega sveta  Hansom van den Broekom, steri je ob na, aj naj nam nej bi niške prisluškoval, sva se müva odlaučila, ka se pogučavleva v prekmurščini. Tak sva si brodila, ka če vseeno što prisluškuje, de nüco neka cajta, ka najde nekoga, ka de znau té rejči dojobrnauti na slovenski knjižni gezik ali pa na srborovaški in tüdi angleški gezik. Gda de se tau zgaudilo, pa nede več aktualno tisto, ka se müva zgučavleva.« Po deseti dnevaj se je bojna za Slovenijo končala. Na rovaškon otoki Brioni se je 7. julija slovenski politični vrej cejli den pogučavo z jugoslovansko Porabje, 17. junija 2021 konci dneva Slovencom (v delegaciji so bili Milan Kučan, France Bučar, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel, cuj pa je prišo ške Janez Drnovšek) pravo, ka »take it or live it«, tau pomeni, vzemite ali püstite. In oni so vzeli oziroma so se strinjali z Brionsko deklaracijo, s sterov so za tri mesece zamrznili osamosvojitvene aktivnosti. »Pri tom dokumenti je bilau za nas najbole fontoško tau, ka je bila Slovenija prvo paut priznana kak mednarodni subjekt,« je ške povedo Marjan Šiftar in spaumno na še eno fontoško stvar, in sicer, ka je mejla Slovenija že na sprtoletje podporo enih rosagov, sploj tistih, v sterih je meu Milan Kučan dobre pajdaše. Med temi sta bila tüdi, zdaj že oba pokojniva, vogrski predsednik Árpád Göncz in češki predsednik Vaclav Havel: »Slovenija je te probala ponücati vse možne kanale in vse prilike, ka bi politikom in diplomatom v Evropi in po sveti raztolmačila, zakoj se je odlaučila, ka de na samostojno paut. Havel je biu sploj tisti, steri je drügim predsednikom po Evropi tolmačo, kakša je slovenska zgodba. Glede na njegvo avtoriteto in ugled je biu njegov vpliv trnok velki.« Silva Eöry 3 Pomen monoštrske gimnazije za Slovence Moji spomini na začetek samostojnosti Slovenije Ljubljana. Vročina na začetku poletja. Svetovni slovenski kongres. Junij 1991. Na kongresu sem bila de- Vzdušje je bilo prijetno. Zelo malo znancev, a smo se vsi pogovarjali, kot da bi se poznali že sto let. Slovenci iz Irena Pavlič, takratna presednica Slovenskega društva v Budimpešti, je dobila odlikovanje Za častno delovanje od predsednika Boruta Pahorja 30. oktobra leta legat Zveze Slovencev na Madžarskem. Delegati z vsega sveta smo se zbirali že v soboto in v nedeljo. Udeležili smo se sprejemov pri predsedniku države in v mestni hiši ter svete maše za Slovenijo v frančiškanski cerkvi pri Tromostovju. Tu se nekaj pripravlja! Gremo na sprejem v mestno hišo. V Ljubljano so prišli tudi »naši« iz Porabja, predstavniki Zveze Slovencev na Madžarskem. Nad nami helikopterji. Kaj je to? Jugoslovanski generali nas gledajo. Gledajo, kaj počnejo Ljubljančani, je nekdo rekel. Strašijo nas! Veliko ljudi je na cesti, na trgu. Veselijo se! Bivala sem v hotelu Slon. Naslednji dan, v ponedeljek, je začel delo Svetovni slovenski kongres. Najprej so nas pozdravili voditelji države. Sedela sem v predsedstvu. Delegati so predstavili svoje organizacije, jaz sem predstavila Porabske Slovence in mlado Zvezo Slovencev na Madžarskem. Takrat sem bila sekretarka Zveze Slovencev v Budimpešti, bila sem predstavnica naše narodnosti. Dvorana v Cankarjevem domu je bila polna. Sedela sem nasproti navzočim. Kanade, ZDA, Argentine in Avstralije. Neko tiho veselje je bilo v nas, neko skrito upanje. Nismo mislili na to, da bomo proti koncu tedna bežali iz Ljubljane. Kot Porabska Slovenka sem bila ponosna, da sem na tako veliki prireditvi. Sredi tedna je bilo v zraku nekaj zloveščega. Zjutraj se prebudim in gledam skozi okno in na strehi hiše na drugi strani ulice vidim vojake s puškami. Kaj je zdaj to? Napotim se na kongres. Gostje in delegati so živčni. Med delegati se je razširil glas, da bo Slovenija razglasila samostojnost, saj je decembrski referendum vlado pooblastil, da se republika loči od Jugoslavije. Naslednji dan je konec kongresa. Delegati iz Italije in Avstrije so vsi zbežali domov. Ostali smo tisti, ki smo prišli od daleč. Navzoči so rekli: začela se je vojna. Tisti, ki smo ostali, smo hodili na tiskovne konference. V petek in soboto so me prijatelji in znanci opozorili, naj odpotujem, ker se je res začela vojna. Bog ve, kaj bo! Bilo je tako, da bom na koncu kongresa potovala z avtobusom v Mursko Soboto, tja pa pridejo po mene »naši« iz Monoštra. Na avtobusni postaji so rekli, da avtobusi ne vozijo do Murske Sobote, ker tam potekajo boji. Kaj bo zdaj! Moram na vlak, ki vozi v Budimpešto prek Zagreba. Zgodaj zjutraj je krenil vlak s postaje v Ljubljani. Vlak vozi počasi. Vsepovsod vojaki, tanki, vojaški tovornjaki. Bog ne daj velike vojne, smo rekli potniki. Končno smo proti poldnevu prispeli v Zagreb. Tam smo morali stopiti z vlaka in čakati na postaji. V Zagrebu je bilo enako napeto razpoloženje kot v Ljubljani. Čez nekaj časa smo sedli na drugi vlak in krenili proti Budimpešti. Bali smo se. Pomirili smo se, ko smo prestopili madžarsko državno mejo. V nedeljo popoldne smo prispeli v Budimpešto, na Vzhodno postajo. S taksijem sem se odpeljala domov. Mamo je zelo skrbelo, kaj je z mano, saj so poročila po radiu govorila o vojni v Sloveniji. Doma sva se objeli. Poslušali sva radio, brali časopise, a kljub temu sem bila zelo vznemirjena, kaj je v Sloveniji. V največjem madžarskem dnevniku Népszabadság so novinarji pisali, da govorijo vsi slovenski vojaki tuje jezike. Z njimi se je mogoče pogovarjati nemško, angleško in francosko. Seveda, saj je veliko študentov stopilo v vojsko (teritorialno obrambo), da obranijo Slovenijo, sem si mislila. Kakšno domoljubje! Bila sem ponosna na matično domovino! Vsi vemo, da se je ta vojna, bi lahko rekli, srečno končala. Jugoslavija je razpadla. Slovenija je razglasila samostojnost. Za nas, Porabske Slovence, je samostojna Slovenija »odrešitelj«. Bog ve, kaj bi bilo že z nami, Porabskimi Slovenci, posebno s tistimi, ki živimo v diaspori na Madžarskem, če ne bi bilo samostojne Slovenije. Leta 1990 smo v Budimpeš- Na povabilo generalne konzulke Metke Lajnšček je 7. junija na Generalnem konzulatu RS v Monoštru publikacijo z naslovom »Gimnazija v Monoštru in njen pomen za Slovence v Slovenski krajini« predstavila avtorica dr. Klaudija Sedar. Sodelavka Domoznanskega oddelka Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je v svoji predstavitvi podčrtala pomen prve posvetne gimnazije v Železni županiji za šolajočo se slovensko mladino med Muro in Rabo, z ugotovitvijo, da je ustanovo od samih začetkov do leta 1948 obiskovalo kar tristo dijakov s slovensko materinščino. O svojih izkušnjah z raziskovalnim delom je spregovoril tudi profesor slovenščine na gimnaziji Norbert Gerencsér, ki je avtorici pomagal razvozlati vsebino madžarskih dokumentov. Dogodek je bil dvojezičen, med drugimi so se ga udeležile predstojnice knjižničnih ustanov z obeh strani meje in sedanja ravnateljica Gimnazije Mihálya Vörösmartyja Éva Balogh. (Več o publikaciji ste lahko prebrali v naši letošnji 15. številki.) -dmti živeči Porabski Slovenci ustanovili prvo slovensko samostojno organizacijo, in sicer Slovensko društvo v Budimpešti. Kaj nam je prinesla samostojna Slovenija? Veliko! Ko so v minulih desetletjih naši ljudje prišli v Budimpešto iz Porabja ali – sredi minulega stoletja – iz taborišč v Hortobágyu, od koder se niso smeli vrniti domov v rodni kraj, niso vedeli, kaj je Slovenija, deželo na drugi strani bodeče žice in minskega polja pa so imenovali „Slasko”. Zdaj, ko smo organizirani in smo s pomočjo slovenske države že velikokrat bili v Porabje, 17. junija 2021 Sloveniji na spoznavanju matične domovine od Murske Sobote do Kopra in Svete Gore, od Novega mesta do Vrbe, pa tudi v Avstriji na Koroškem in Štajerskem, smo prišli do tega, da se zavedamo, da imamo, pa čeprav nas je malo, tudi mi svojo matično domovino, in to je SLOVENIJA. (Slika na prvi strani: Ob državnem srečanju, ki je leta 2012 bilo v Andovcih, smo naslednji dan obiskali Goričko. V Kuzmi smo bili pri slovenski sv. maši. Na sliki po maši z domačini.) Irena Pavlič 4 PREKMURJE IronCurtainCycling Zavolo toga, ka je furt menje okuženih z nauvim koronavirusom, se ukrepi pomalek sproščajo, tak ka lidge leko dejo tüdi v gledališče ali kino. Samo zagnauk tak gé, ka v zidino, pauleg toga ka morejo nositi maske, leko dejo samo tisti, steri so PCT, se pravi ka so preboleli beteg covid-19, so bili cepljeni ali pa se redno testerajo. Zavolo toga se dosta reči in prireditev godi zvüna. V Murski Soboti je prvo paut v etom leti zaživela Sočna vilica, gastronomska prireditev, na steroj si lidge leko küpijo gesti pa piti in se drüžijo, pod Lipo pa so pripravili tradicionalno Langašiado, samo ka je bila malo načiša, kak so jo lidge včeni, vej pa so ponüjali »langaš za domau«, tak ka je vekšoga drüženja nej bilau. V Čentibi pri Lendavi so slavnostno gorodprli štiri male počitniške rame. Tau so napravili v okviri čezmejnoga projekta IronCurtainCycling, steri je biu sofinancirani v okviri Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Madžarska, in tau v sküpni vrednosti malo menje kak 2,3 milijona evrov. Štirje mali rami (v vsakšom leko prespijo po štirge lidge) so namenjeni turistom, sploj tistim, steri pridejo zavolo toga, ka do se okauli vozili s piciklini. Pauleg sküpne turistične ponudbe so na obej stranej granice vzpostavili več kolesarskih centrov, kolesarska počivališča in izposojevalnice, polnilnice e-piciklinov in prenočišča za picikliste, pa ške označili spominske kraje, steri simbolizirajo železno zaveso. Fontoški tau projekta je tüdi označitev slovensko-madžarskoga odseka mednarodne kolesarske poti EuroVelo13, pauleg toga pa ške nauva, malo menje kak dva kilometra duga, piciklistična povezava med rosagoma. Silva Eöry Pisali smo pred 30. lejti (10.) Dve tri minute pred dvanajsto je naslov članka, steroga najdete na prvi strani 10. številke novin Porabje (20. junij 1991). Marijana Sukič je pisala o tom, kak je na prvo junijsko nedelo v Števanovcaj Slovenski klub organizero celodnevni program, v okviri steroga je Karel Krajcar predstavo zbirko Slovenske pravljice iz Porabja: »Od zapisovalca pravljic smo zvedeli, da se je ideja, da bi ohranil ustno izročilo v Porabju, rodila takrat, ko je bil mlad študent v Budimpešti. »Ko sem prišel domov v Števanovce na šolo, sem se z magnetofonom napotil k starim ljudem, ki so mi znali veliko »parpovejdati«. Prva zbirka porabskih pravljic je izšla v narečju leta 1984. »Ko je Demokratična zveza južnih Slovanov pred leti izdala izbor slovenskih pravljic iz Porabja, je knjiga pritegnila pozornost. Sklenil sem, da bom poskusil te pravljice, ki so zapisane v lepem porabskem govoru, prestaviti v knjižno slovenščino,« je povedal Jože Ternar, ki je tudi poskrbel za prevod. »Karel Krajcar je opravil dragoceno delo. Tako rekoč dve tri minute pred dvanajsto je zbral te bisere ljudskega pripovedništva, kajti njegovi pripovedovalci so žal že pokojni.« Dvojezična zbirka je skupna izdaja Pomurske založbe in prejšnje Demokratične zveze. S tem, da so pravljice objavljene dvojezično, so dostopne številnim bralcem v Sloveniji in na Madžarskem. Avtorja sta omenila tudi to, da sta knjigo namenila predvsem šolarjem v upanju, da jih bo svet pravljic iz njihovih krajev zanimal, da bodo pravljice prebirali v knjižni slovenščini in se jo bodo tako lažje učili. Da otroci radi segajo po pravljicah, so dokazali s svojim nastopom, ki so ga sestavili iz pravljic, ljudskih balad in pesmi. Otroška folklorna skupina iz Beltinec se je predstavila z otroškimi igricami. Domače pevke so navdušile publiko s porabskimi ljudskimi pesmimi. Ta skupina je začela vaditi pred kratkim. Upajmo, da jih bo uspeh prvega nastopa navdušil in da bodo stalno delovali,« je zapisala glavna urednica Porabja. Na drügi strani je biu objavleni intervju Ernesta Ružiča s predsednikom predsedstva Slovenije Milanom Kučanom. Sogovornik je prva komen- našim veleposlanikom v Budimpešti, govoril sem tudi z generalnim konzulom v Zagrebu in moj sklep je, da bo po osamosvojitvi Slovenije zadeva rešena razmeroma hitro. Tudi zato, ker ta del za Slovenijo ne bo neki kotiček države, ki je pozabljen od boga in oblasti, ampak je to del naše meje, kjer na obeh straneh živijo naši ljudje,« je povedo Milan Kučan in ške raztolmačo, ka naj bi osamosvojitev Slovenije prinesla rojakom, steri živejo v zamejstvi: »Predvsem to, da bodo imeli tero tau, ka se je ške furt nej goroudpro mejni prehod pri Gorenjom Seniki. »Midva sva se takrat, ko sem bil v Budimpešti in tudi v Porabju, dogovorila, da ob obisku v Jugoslaviji gospod Árpád Göncz obišče Slovenijo in da bi ali ob prihodu v Jugoslavijo ali ob koncu obiska šla prek tega prehoda, kar bi pomenilo, da bi bil odprt. Medtem so se zgodile nekatere stvari, ki po moji sodbi po nepotrebnem odlagajo odprtje prehoda. Gospoda Göncza v Jugoslavijo še ni bilo, prišlo je do uvoza orožja iz Madžarske na Hrvaško, pa se je diplomacija veliko zapletala okoli tega. Zdaj so seveda v ospredju slovenske osamosvojitvene težnje, in to je v diplomaciji, kjer je znano, da mlini meljejo počasi, dodaten razlog, da se stvari urejajo zelo previdno. Nekajkrat sem govoril z madžarskim veleposlanikom in tudi vnaprej v Sloveniji državo matičnega naroda, ki bo demokratično urejena in bo zato lahko z uveljavljanjem demokratičnih načel, ki veljajo v vseh evropskih državah, in razmerju med njimi postavila tudi vprašanje enakopravnosti slovenskih manjšin. Upam, da slovenska samostojnost zlasti Porabskim Slovencem ne bo pomenila ničesar, česar doslej niso upravičeno pričakovali, da je dolžna in da to zanje mora storiti država matičnega naroda.« Pod naslovom Krüja našoga fsakdanešnjoga pa so bralci leko šteli o tom, ka so se lidge iz Števanovec taužili, ka v vesi samo vsakši drügi den majo frišek krüj: »Da bi zvedli, ka je istina kaulak tauga, smo malo spitavali lüstfo. „Ja, samo sakši drugi den parpielajo krü. F torak, četrtak pa soboto,” je nan povedala Eržika Nemet. Od Porabje, 17. junija 2021 bautošice smo zvedli, ka so gnauk sprobali, da bi sakši den frišek krü meli. Tie njin je pa dosta krüja ostalo, ka so tisti, steri sa dalač držijo, nej prišli sakši den v bauto. Po enom mejseci so prej lidjé sami prosili, aj bau fse po staron. Dej je istina? Žüpan mora vedati! „S tejn krüjon je tak bilau, da smo mi djilejš (sestanek) držali za cejlo ves, so bili takši, ka so prosili, aj sakši den krü bau. Mi smo tie tanapravili (uredili). Dja sa ojdo f pekarno pa k ÁFÉSZ-a. F kratkon cajti smo tanapravili, ka so sikši den vozili krü. Lüstfo sa je tü tak fcüj zelo (navadilo), ka sakši drügi den so šagau meli po krü titi. Samo en mejsac so sakši den vozili krü, kiflina pa žemlé. Pa nej so parpielali zazranka, samo v adanajsto pa dvanajsto vöra. Tie pa že bautošica nej mogla zodati (prodati). Zavolo tauga, ka so tjasnau (pozno) vozili, so si šaulardja tö nej mogli za djüžino tjüpiti. Mi smo tie prosili pekarno pa ÁFESZ, aj žemlé pa kiflina sakši den vozijo, če krü rejsan nej. Prajli so mi, ka do samo tak sakši den vozili, če mi tö fcüj plačamo. Dja sa pa tak pravo, Sto asek (dobiček) gora zema, tisti aj parpiela f pravon cajti. Tau sa njin tö pravo, ka če oni neščejo, tie mi privatno pekarno ziščemo. Zdaj pa znauva začnejo voziti kiflina pa žemle sikši den. Krü pa sikši drugi den.”Sto ma istino? Sakši! Tisti tö, steri bi sakši den radi frišek krü djeli, tisti tö, steri pravijo, ka raj aj majo sakši drugi den zazrankoma rano krü, kak ka bi ga trbelo do podneva čakati. Enoj stvari sa pa lieko veselijo. Žemlé svoje fsakdanešnje pa rejsan dobijo sakši den.« Vküppobrala: Silva Eöry 5 »Ne poznate me?« Djenau pred stau lejtami, na vüzenek leta 1921, je slejdjen vogrski krau Karel IV. Habsburški na skrüma nazajprišo Blajženi Karel IV. je biu slejdjen vladar z dinastije Habsburgov – mrau in pokopani je na portugalskom otoki Madeiri v rosag in probo nagučati regenta (kormányzó) Miklósa Horthyna, aj ma nazajdá vodenje rosaga. S toga, ka se je v tisti par dnevaj godilo, bi leko napravili eden pravi akcijski film. Karel je tistoga ipa s svojov držinov živo v ednoj vili pauleg jezera v švajcarskom Genfi, vej je pa mogo po prvoj svetovnoj bojni dojpovödati s svoji kraleski pravic. Doj so ma zapovödali, ka bi se spravlo s politikov, donk se pa je eden sprtoletni den leta 1921 z motorom in cugom odpelo s Švajca v Avstrijo – eške tihotapci (csempészek) so ma prej tö pomagali pri tejm. Vogrsko grajnco je prejkstaupo v prausnom gvanti, z namalanimi badjüsi in s foliškim pasošom na ime Rodrigo Sanchez. Skoro pa je že v Avstriji dojbukno, vej ga je pa či verta, pri šterom je güžino djo, spoznala in skričala: »Jesus Maria, der König!« Na veuko soboto je püšpek grof János Mikes v svojoj sombotelskoj palači z en par lidami vrnau svojo postno večerdjo djo, gda se je pred zidinov stavo eden avto. Z njega sta vöstaupila dva moška in poslala po püšpeka. Gda je nadpastér dojprišo, je visikoga, mladoga gospauda nej spozno. »Ne pozna- te me?« je pito Karel, püšpek pa je po glasi včasik gorprišo, što stogi pred njim. Pripravili so večerdjo, med šterov je nekdešnji krau vse tapravo. Tisti večer je biu ministrski predsednik grof Pál Teleki s svojov držinov vrnau v dvorci v Ivánci. Včasik so poslali po njega, avto je v malo železnožupanijsko vesnico prišo v drügoj vöri vnoči. Teleki in njegvi gostitel grof Antal Sigray sta cejli den gezdila in že davnik spala. Donk pa sta včasik v avto sela in se do štrte vöre zrankoma pripelala v Somboteu. Krau je želo nagučati navzauče šokérane političare, ka ma more prej regent Horthy včasik nazajdati vlast v rosagi. Pravo je, ka v vinešnjoj politiki s toga nede nevole, vej so pa Francuzi na njegvoj strani. Mikes in Teleki sta dala valas, ka je nej pravi čas za tau, vej pa leko njegva akcija pripela do bojne na Vogrskom, depa Romanarge pa Čehi tö leko pá v rosag vdarijo. Na konci so se zgučali, ka se ministrski predsednik napauti v Budimpešto, ka bi regenti Horthyni naznano prihod krala. Karel pa prej samo edno vöro kisnej štarta, ka bi v glavnom varaši že znali, ka je znauvič na Vogrskom. János Mikes je biu moderen püšpek, v Železnoj županiji je un oprvim avtomobil emo, biu je prvi nadpastér, šteri je s fligarom odleto k papeži v Romo. Na vüzenek leta 1921 je tö emo eden pripravlen mašin, krala v sodačkom gvanti je prauti glavnoma varaši naglo pelo kisnejši eričen poznavalec Afrike László Almásy. Ministrskoga predsednika Telekina so vozili s slabšim avtonom in je njegvi šofer nej pozno kračišo paut prauti Pešti, zatok je zamüdo in je krau že pred njim pri regenti biu. Več kak dvejvörno pogučavanje med Karelom in Horthynom vsi dokumenti ovak tomačijo. Edni pravijo, ka je biu prej regent gizdavi in je njau krala v ednoj mrzloj sobi čakati. Drügi trdijo, ka je Horthy samo želo obraniti rosag od »kamikaze« akcije Karela. Kak koli je že bilau, je krau nej dosegno, ka je sto. Nej je pa pravično, ka zovémo té poskus »puč«: če rejsan je Karel na skrüma prišo v rosag, je biu Kermedin, gde je krala vküper z domanjim lüstvom pozdravo padar László Batthyány-Strattmann. Cug se je stavo v Monoštri tö, gde je Karel držo guč pred svojimi lidami, te pa en malo po štrtoj vöri zapüsto rosag. Karela IV. so za vogrskoga krala kronali 30. decembra 1916 v Budimpešti – po Trianoni in revolucijaj se je dvakrat zaman probo povrnauti na tronuš zakoniti vladar Vogrske in je nej s sodačijov prišo. Gda se je tistoga vüzma s Pešta povrno v Somboteu k püšpeki Mikesi, je že tri dni nej spau in je daubo visiko vročino. Pozvali so padara, šteri je pri njem najšo plüčnico in naprejspiso, ka more v posteli počivati. (Karel je proso komornika Józsefa Molnára, aj ma dojobrije tridnevno keco - kisnej ma je s Švajca poslo edno zlato vöro s svojim monogramom.) Gda je krali baukše gratalo, so ma slüžili sveto mešo in se je prečisto. Te se je že vözvedelo, ka se v Somboteli zdržava, varaški hotel se je napuno z najgir političarami, diplomatami in tihinskimi novinarami. Na dvoriški püšpekove palače je vaftivalo sedemnajset sodakov, samo s takšov pravicov pa se je leko nutstaupilo v zidino, štero je vödau glaven policijski prejdjen. Krau je gorprijo ministre, šteri so bili v Somboteli, de so pa en par novinarov tö nutspistili. Odlaučili so se, ka Karel 5. aprila odide z rosaga. Tisti den v frtau edenajstoj je po njega prišo avto, šteri ga je odpelo na panauf. Njegvi posaben cug je v pau dvanajstoj pripatalejsko v Krau se je sto držati svoje prisege na Sveto krono, zatok je sebé po Trianoni tö za zakonitoga vladara Vogrske emo. Kak pravijo: s škonika leko pek, s sodaka majster, s küjara šofer grata – depa ka aj dela eden krau, šteri več ne more biti krau? Sploj pa če je s takše držine, štera je vsefelé rosagom v Evropi vladala sedemstau lejt? Gda se je Karel odlaučo za svojo »vüzemsko akcijo«, je za sebov njau trnok harmonično živlenje v švajcarskom Genfi. Biu je zavolé batriven, ka vöstaupi z zlate klonje. Karel IV. je oktaubra 1921 znauvič probo nazajpriti na madžarski tronuš. Tau se ma je pá nej prišikalo, zatok so ga vözagnali na portugalski otok Madeiro. Tam je mrau leta 1922, vmorila ga je španjolska gripa v 35. leti starosti. (Njegva žena Zita je té svejt zapüstila leta 1989, gda je bila stara 96 lejt.) »Svoj žitek ponüdim za odküpitev svojoga lüstva,« so bile slejdnje rejči slejdnjoga vogrskoga krala. Njegvi credo bi biu vrejden lepši cajtov, kak liki je bilau kmično 20. stoletje. -dmfoto: Wikipedija Porabje, 17. junija 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA Vaški turizem Vsigdar več lüstva se tak odlauči, najbola zavolo virusa, ka doma v rosagi dejo na počitnice. Od leta do leta je več med njimi, steri si vaški turizem vöodaberejo. Tej so zvekšoga varašanci, steri v bloki, v velkom prometi, brez obrazov živejo, steri tak mimo dejo eden drügoga, ka ranč ne poglednejo eden na drügoga. Tej fejst znajo ceniti mir, tijočo, vaško življenje, ljudske jedi pa tau, ka se v vesi vsikši sikšoma poklauni, gda se srečajo na pauti, depa cenijo dober luft pa lejpo naravo tö. Tau gvüšno, ka vaški turizem je za tau najbaukši, ka človek spozna krajino pa kulturo. Vse tau, ka vaški turizem da lidam, pozitivno vpliva kak na tejlo tak na düšo. Vaški turizem združuje prenočišče, prehrano pa programe. Že zdaj se vidi, ka od konca junija do konca avgusta sploj dosta programov baude, skur že preveč, zato ka zavolo epidemije je lani dosta vse tazaostalo. Železna županija je idealna za vaški turizem, vse ma, ka trbej k taumi, lejpo pokrajino, programe, lejpe sobe pa iže pa ka je še fejst važno, dobro künjo. Tisti, steri se z vaškim turizmom spravlajo, tau so tisti, steri majo sobe, gde turisti prespijo, tri fele punudbe majo. Prvi so tisti, steri cejli ram vödajo, drügi apartmaje, tretji pa samo sobo. Prvin, dvajsti lejt nazaj, v Porabji se je samo tü pa tam stoj spravlo s tejm, ka je sobo ali ram vödau, gnesden je že tauga puno. Nega taše vesi v Porabji, gde bi turisti nej mogli prespati. Andovci so najmenša ves v Porabji, stalno osemdeset lüstva živé v vesi, depa zdaj se že telko apartmajov pa sob vödava, ka če bi te vse napunili, še gnauk telko lüstva bi bilau v vesi. Tau bi še v redi bilau, baja je samo telko, ka tej, steri se z vaškim turizmom spravlajo, so nej naši domanji lidgé, vse so bola Vaugri, steri so prišli v ves. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Borut Pahor se je srečal s člani Slovenske škofovske konference Predsednik države Borut Pahor je v čast 30-letnice osamosvojitve Slovenije priredil svečano kosilo za člane Slovenske škofovske konference. Ob tem sta predsednik republike in ljubljanski nadškof Stanislav Zore podala skupno izjavo, v kateri sta se strinjala, da se je v času samostojne države Slovenije med obema institucijama oblikovalo sodelovanje, »za katero si želimo, da bi se nadaljevalo in nadgrajevalo, zlasti na kulturnem, vzgojno-izobraževalnem ter dobrodelnem in humanitarnem področju, pa tudi pri skrbi za sakralno kulturno dediščino našega naroda«. Poudarila sta, da se bodo nadškofa Alojzija Šuštarja vedno spominjali kot človeka dialoga in po njegovih zaslugah pri mednarodnem priznanju države. Ob tem sta se spomnila podpore papeža Janeza Pavla II. in pomembne vloge Svetega sedeža, ki je med prvimi državami priznal Slovenijo. Po njunem mnenju bi bilo imenitno, če bi lahko zdajšnji papež Frančišek v kratkem obiskal Slovenijo, presodila sta, da bo za to nekaj ustreznih priložnosti – ena je letošnja 40. obletnica Stične mladih, katere častna pokrovitelja sta predsednik Pahor in Zore. Ocenila sta, da je država, zlasti v zadnjem desetletju, veliko storila za spravo in preseganje narodnega razkola. Pahor se je Zoretu in Katoliški cerkvi zahvalil za sodelovanje in podporo pri izvedbi pietetnega prenosa posmrtnih ostankov žrtev iz Hude jame in njihovega pokopa v Spominskem parku Dobrava ter nato pri odprtju Spomenika žrtvam vseh vojn in z vojnami povezanim žrtvam v Ljubljani, ki je zdaj osrednje državno spominsko obeležje žrtvam vojn in povojnih dogodkov. Po mnenju Zoreta je dobro, da spomenik žrtvam vseh vojn začnemo dojemati kot spomenik sprave. V Gaberju so izbirali najboljše koruzne zlevanke Na etnološko-kulinarični prireditvi Zlevankijada so v Gaberju osmič izbirali najboljše koruzne zlevake (kukarčni šterc). Tradicionalno domačo jed je ocenjevala tričlanska komisija v dveh kategorijah. Izbirali so naj- Med modernimi je bila najbolje ocenjena zlevanka Snežane Novak, drugo mesto je dosegla Blanka Gelt, tretje pa Olga Magdič. Sicer nekateri nagrajenci priznavajo, da so pri pripravi in peki tradicionalne prekmurske Zmagovalci tekmovanja v obeh kategorijah s koruznimi zlevankami, ki so jih spekli boljše klasične koruzne zlevanke, torej po tradicionalnem receptu, kjer lahko ob koruzni moki ali zdrobu, sladice sodelovali tudi drugi družinski člani. Tekmovanje je organiziralo Kulturno društvo Zarja Ga- Na ocenjevanje so prinesli 31 zlevank, ki jih je ocenjevala tričlanska komisija mleku in jajcih vsebujejo še mak, orehe, jabolka, marmelado in druge dodatke. Ocenjevali so tudi moderne, inovativne zlevanke, kjer se pri pripravi predajo domišljiji in dodajo še kaj, kar ni v tradicionalnem receptu, kot je suho sadje ali čokolada. Najboljšo klasično zlevanko je pripravil in spekel Stanislav Vučko, druga je bila po oceni komisije Marija Raduha, tretji pa Branko Prendl. berje. Na povabilo se jih je odzvalo 25, ki so na ocenjevanje prinesli 31 zlevank, nekateri tudi oboje, torej klasično in moderno. V tričlanski ocenjevalni komisiji so bile Angela Toplak iz Kapce, Irena Smodiš iz Melincev in Dragica Nagy iz Gaberja. Na prireditvi so nastopili ljudski godci in pevci Gaberski mantraši. Besedilo in fotografija Jože Gabor Pod Srebrnim brejgom … … so lidge zadnje dneve najbole eno menje čüli, se od njega zgučavali: Tamara Zidanšek. Depa najprva malo zgodovine o tenisi trbej napisati. Slovenci v tom športi so nigdar nej kama visko prišli, pri Slovenkaj malo ovak vögleda. Davnik nazaj je Mima Jaušovec 1977. leta na turniri Roland Garros v Parizi prva bila. Za njauv je nin po dvajsti lejtaj Katarina Srebotnik z loparom nebesko dobro labdico mlatila. Kak povejdano, v zadnji dnevaj pa se je Tamara nut v slovenska srca naselila. Ranč na turniri v Parizi njoj je samo eške ena stuba sfalila pa bi v velki finale prišla. Tak je po Mimi zdaj Tamara znauva tenis za tisti šport naprajla, steri se na teveni gleda, se od njega pripovejda. Mlada, simpatična dama je bar za nekaj časa lidam glave od vsega lagvoga spočinaula. Ne počivajo pa politične ribarije. V slovenskom parlamenti je nauvi velki škandal vövdaro. Nin se je nekšen dokument najšo, steri aj bi manifest Levice biu. Levica, menje samo pripovejda, je lejva partija, stera nej malo simpatizerov ma. V tom »manifesti« nut piše, ka Levica šké s silo, z revolucijo Slovenijo prejkvzeti pa z nekše fele diktaturo začniti. Brž je vöprišlo, ka je Levica tau nigdar nej napisala ali vödala. Depa nekak je tau naredo. Vse bole se je s prstom na partijo SDS, njenoga lidera Janeza Janšo pa na njive medije začnilo kazati. Zdaj se več samo na nji ne kaže, Levica je vse policiji prejkdala, aj najde, sto je v njihovom imeni tau napiso pa njim gorzakelo. Tak zdaj policija že iške, od kejc je vse tau prišlo. Kak de s tejm, se ne vej, zatoga volo, ka generalnoga direktora policije so tö vöovadili, aj bi zmejs prste emo. Ja, do kraja zaprprani politični gulaž se küja, v steroga leko eške kakša politična glava spadne. Više Sarajeva pa eden Slovenec vcejlak neka drugo küja. Rejsan je na originalno idejo prišo. Primož Juvan je na olimpijskoj planini Trebevič Slovenski planinski daum gorpostavo. V njem je začno gausto, krepko piščančevo župo küjati. Po slovensko se njoj obara pravi. Tau je takšo planinsko gesti, stero se na žlico gej. Planinci dobro vejo, kelko energije njim trbej, ka leko po brgaj pa planinaj ojdijo. Tak se Primož briga za nji, pa vse več pa več lidi iz Sarajeva gor k njemi ojdi. Ranč na Trebeviči je Slovenija prvo medaljo na zimski olipijadi dobila, zaprav smučar Jure Franko jo je daubo. Zatoga volo se je planinskomi daumi dalo menje po njem; Slovenski planinski daum Jure Franko se originalno zové. Zato pa, ka ga je daleč od civilizacije gorpostavo, mora 11 kilomejtrov daleč po vodau ojditi. Kak dugo vode nedo smeli v eni vasaj piti, se eške ne vej. Ka se je zgodilo? Skrak Hoč pri Maribori je nekak skur nut v potok na trej mestaj kanalizacijsko blato tavlejo. V potok se je začnilo cediti pa nut v zemlau ranč tak. Ribniki v botaničnom vrti Maribor so se zgrdili, nisternim gasilsci vodau kcuj vozijo, tiste iz pipe (csap) ne smejo piti. Vse tau se ranč v tom časi godi, gda se Slovenija kcuj k referendumi za vode pripravla. Akcija Mladi za vodau je té referendum z nej malo dela naprej prinesla. Škejo, aj se takšne regule za vodau napišejo, ka nede jo kapital prejkgemau, z njau delo, ka de škeu. Srebrni brejg na tau samo eno povej, če de se tak z vodau delalo kak v Hočaj, nikšnoga referenduma nikomi nej trbej. Porabje, 17. junija 2021 Miki Roš 7 Valeta na monoštrski SPOZNAVAMO NARAVO IN ... DO gimnaziji MALE ŽIVALI MADŽARSKE Narava je prelepo ozelenela in na plano že privabila veliko živali. Kadar nam je vreme to le dopuščalo, smo se z otroki iz vrtca odpravili v naravo in tam opazovali majhne živali. Nekatere od le-teh smo srečali že ob našem sprehodu v okolici vrtca. Tako smo lahko povsem od blizu spoznavali razne majhne živali, ki smo jih tudi poimenovali. Čudovito je bilo videti, kakšno posebno ljubezen in skrb otroci gojijo do njih. Poslušali smo tudi pesmice, se igrali prstne in gibalne igre ter likovno ustvarjali na temo malih živali. Pozabili nismo niti na čebelice, ki so kljub njihovi majhnosti še kako pomembne. Ob svetovnem dnevu čebel smo jim zato tudi v našem vrtcu namenili več pozornosti. Zapisala: Andreja Serdt Maučec Izdelali smo si zapestnice s pikapolonico, metuljem in čebelo (Vrtec Števanovci) V soboto, 6. junija, se je na Gimnaziji Mihálya Vörösmartyja 55 dijakov poslovilo od svojih srednješolskih let. Prazničen dan se je začel ob 8.45 z zadnjo razredno uro. Najprej so gimnazijci v sprevodu hodili po šoli, potem pa po mestu, medtem ko so peli lepe pesmi in dobivali šopke od sorodnikov in znancev. Na koncu je bila proslava na dvorišču gimnazije. Na njej je ravnateljica izročila nagrade odličnim dijakom. Letnik 2021 je bil poseben, ker so na področju jezikovnih izpitov učenci dosegli rekorde. 6 dijakov ima jezikovni izpit na srednji ravni iz slovenščine in nekateri od jih želimo nadeljevati svoj študij v Sloveniji. Noémi Illés Spoznavali smo življenjski krog metulja in naredili papirnate gosenice (Vrtec Gornji Senik) Obnova skupnostnih prostorov Leta 2020 je bila Slovenska narodnostna samouprava Gornji Senik uspešna na natečaju z naslovom »Obnova skupnostnih prostorov«. Prejela je neprovratno podporo v višini 2 000 000 forintov. Do izvedbe projekta je prišlo v letu 2021. S finančno pomočjo Urada predsednika vlade Madžarske, ki smo jo dobili preko Obnovljene klopi v vaškem parku Sklada Gábor Bethlen, so se obnovile klopi in ostali leseni predmeti v parku ob cerkvi. Razen tega je samouprava dala prepleskati tudi svoj prostor v kulturnem domu. Zahvaljujoč se projektu bomo lahko naše prireditve imeli v lepem, obnovljenem okolju. Hvala vladi za podporo. Eva Lazar Porabje, 17. junija 2021 MOL odkupil OMV bencinske servise v Sloveniji MOL je v celoti odkupil OMV Slovenija d.o.o., v okviru katere je obratovalo 120 bencinskih servisov. Za nakup je odštel 301 milijon evrov, približno 100 milijard forintov. V slovenski družbi je hrvaško hčerinsko podjetje MOL-a INA imelo več kot 7-odstotni delež že od ustanovitve, leta 1992. Z odkupom družbe je število MOL-ovih bencinskih servisov v Sloveniji naraslo na 173, večina bo delovala pod MOL-ovim logotipom, nekateri pa pod imenom INA. Skupina MOL ima na območju Srednje Evrope v devetih državah 1941 bencinskih črpalk, vodilna distributerka nafte je na Madžarskem, Hrvaškem Slovaškem ter v Bosni in Hercegovini, druga na Češkem, tretja v Sloveniji, Romuniji in Črni gori, ima pa 70 servisov tudi v Srbiji. Cilj skupine je, da bi število njenih bencinskih servisov do leta 2025 naraslo na 2200. Vrnili so se zadnji madžarski vojaki iz Afganistana 8. junija se je vrnilo 9 zadnjih madžarskih vojakov z misije v Afganistanu. Na vojaškem letališču v Kecskemétu jih je sprejel poveljnik madžarske vojske Romulusz Szendi-Ruszin, ki so mu predali madžarsko zastavo, ki so jo prinesli iz Afganistana. Poveljnik se jim je zahvalil za opravljeno misijo v okviru Natovih sil in jih je prosil, naj se spomnijo tudi na 7 tovarišev, ki so izgubili življenja v Afganistanu, kjer je v 18-ih letih misije služilo več tisoč madžarskih vojakov. Ameriški predsednik Joe Biden je aprila napovedal, da se bodo vojaki iz Afganistana umaknili do 11. septembra, 20. obletnice napada na World Trade Center v New Yorku. Zaveznice Nata so se začele umikati s 1. majem. 8 Vejn zato, ka si človek bola čas da Rejdko se človek sreča s tašim mir- »Tistoga ipa se je v spaudnjom nim človekom, kak je Irinka Fa- djagrskom rami eden djagar sching iz Sakalauvec. Gda koli se (logar) držo, ka je vrnji djagarčlovek z njauv sreča, ona je vsig- ski ram bijo, ta smo večkrat odli dar dobre vole, sploj pa že zdaj, ka kaj tjüjat ali gda je biu den ftičov je v penziji, zdaj, ka že ma enga pa drejv (Madarak és fák napja). maloga vnukeca. Depa tau tö isti- Depa te je še vretina tö bola močna, kak je pripovejdala, ka od tistoga mau, ka je vsigdar doma, še telko časa nejma kak te, gda je delat odla. Od zazranka do večera nika štibra pa itak ne more več tanaredti kak te, gda je še v slüžbo odla. Tau tö istina, nej samo pri njej je tak, vsi, ka so v penzijo odišli, se od tauga žaurgajo. Tak ka v tau velkoj stejski si je zato vzela malo časa pa je nam poiskala par stari kejpov, stere si zdaj leko poglednemo. - Irinka, tebe najbola tak poznajo ka FaIrinka Fasching, po dekliško Libricz sching Irinka, depa tau, kak se dekliško zoveš, že samo malo lüstva vej. nejša bila kak zdaj.« »Ne vejn, zaka, depa rejsan istina, - Tam v dolej eden globki potok ka malo je tisti, steri me tak zo- teče, odli ste se kaupat, gda je véjo, ka Libricz Irinka, bola vsik- vrauče bilau? Babica, dejdek, mati, tetice pa sestrične pri starom Karvinom rami na brejgi ši samo tau pravi, ka Fasching Irnika. Po iži smo se pa Karvini zvali, tau pa še menje lüstva zna, vejn zato, ka tašoga imena dosta nega, zvün nas ranč ne vejn, ka bi koga še tak zvali.« - Gde je bijo vaš rojstni ram? »Dja sem tam doma bila, kak se zdaj Repnjakova drži, tam na brejgi, tau je edno najlepšo mesto bilau. Od tistec si prvin, dočas ka je nej bilau tak vse zaraščeno, cejlo ves lopau vido.« - Te ste paulak bili pri djagrskom rami, odli ste kaj ta pa k vretini? »Dekle nej, bola samo podje, depa te potok je večkrat vövlejo, najbola vejn leta 1965. Tašoga reda smo nej mogli v ves titi, zato ka prejk poštije je tekla voda.« - Ka ste te delali? »Nikanej, počakali smo, ka tasteče voda.« - Najstarejši kejp, ka si ga prinesla, je eden možak pa edna tetica, sto so oni? »Tau sta moj pradejdak pa prababica, tau je eden fejst stari kejp, tauga so nin tam na začetki 20. stauletja delali, zato ka moja baba se je v leti 1900 naraudila. Ne vejm, ka te kejp odkec je prišo, zato ka prvin, sploj pa v tisti lejtaj, samo fejst rejdko so kejpe delali.« - Tau gledam, ka lopau so vözravnjani, te kejp so nej v Meriki redli? »Leko, zdaj kak praviš, kak če bi kaj baba pa dejdak pripovejdali, ka so stariške bili v Meriki, leko ka te rejsan so tam naredli te kejp. Zato mislim, ka doma so tistoga reda nej meli tak lejpi gvant.« - Še eden družinski kejp si prinesla, sto so pa tej? »Tau sta moj dejdak pa baba, stariške od matere, moja mati, dvej tetice pa mauž od edne tetice. Edna nin fali, zato ka so štiri sestre bile. Zvün nje te še štirdje vnuki so na kejpi, tau so mlajši od tetic. Tau je nin doma moglo poslikano biti, zato ka se zar še vidi, kak so drva vküpsklajena.« - Še eden kejp, gde sta baba pa dejdak, depa tam si ti že tö paulak. »Tau je te bilau, gda je moja sestra Erži prvo prečiščavanje mejla, tau je tam leta 1960 moglo biti. Zar na kejpi sta še moja botra pa sestrična. Na drügom kejpi Stara mati, mati pa tri tetice pred križom pri cerkvi sem pa dja dolavzeta, gda sem prečiščavanje mejla.« - Maš eden kejp za spomin, gda si v prvi razred odla. »Tauga sem za spomin dobila od razredničarke, zato ka sem se dob- gora na baur bila zabita. Oča, srmak, je rano mrau, petdesetšest lejt star je biu, mati, ona je zato duže živela.« - Še eden družinski kejp, sto so pa oni? »Baba, mati, dvej tetici, steri sta v vesi bili, pa tetica, stera je iz Merike domau prišla. Depa je eden taši kejp tö, gde vse tri tetice, moja mati pa baba so dolavzete.« - Kak tvoja tetica tak dosta drügi so odišli iz vesi, tebi nikdar nej na pamet prišlo, ka bi z daumi odišla v Varaš ali nikan inan? »Moja mati je nikdar nej stejla, ka bi dja kraj od daumi odišla, bola je vsigdar samo tau gučala, aj doma ostanem, Na najstarejšom kejpi sta Irenina prababica pa depa dja sem tö nej pradejdek stejla nikan nej titi. Dja rada dem kama koli, ro včila. Dja sem vsigdar dobra depa tau, ka bi vö iz Sakalauvec bila v šauli, depa nikdar sem se odišla, tau že nej, eden tjedan bi nej rada včila.« nej vözdržala.« - Te je še bila šaula v Sakalovci, - Zdaj si že v penziji, vsakši den kelko je vas odlo v eden razred? si doma, ka leko dela cejli den? »Nas je skur dvajsti bilau, ka smo »Jaj, tau ranč ne pitaj, tjüjati v ednoj učilnici bili, depa te je trbej, travo kositi, gnauk tau, že tak bilau, ka dva razreda sta gnauk tisto, furt nika dje. Tau vtjüper bila kak peti, šesti, tak ne vejm, kak je te bilau, gda sem sedmi pa ausmi.« delat odla, te sem tö vse taobred- Sestrina prva spauved Oča je smolau piščavo na boraj - Je eden taši kejp, gde tvoj oča pri bauri stoji, ka tam dela? »On je delo na Gozdnom gospodarstvi, on je tau emo za delo, ka je smolau dolapištjavo z borov. Na tjejpi ranč z naužicom skaurdjo dola rejže, tau je zato trbelo, ka te potistim je tam začnila smola tečti. Tau smolau so te v edno črepnjo pištjavali, stera je la, kak vragi je tau, tau ne vejm. Vejn zato, ka si zdaj človek bola čas da, ka gnes ne zgotauviš, vej zranja napraviš.« (Kejp na 1. strani: Nekdešnje šaularke sakalovske šaule (z lejve) Irena Libricz, Aniko Karba, Mari Šömenek pa Žuži Schrei.) Karči Holec Porabje, 17. junija 2021 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 41. Kamli pod zemlauv in na pauli Z Miskolca se zdaj napautimo v zemplénske bregé, gde najdemo vauske pa šurke doline, nagle potoke in kamene stené – med njimi pa srejdnjeveške grade in romantične dvorce. Stavimo se oprvim v maloj vesnici Füzér, gde stogi eden najstarejši vogrski grad. Toga so zozidali na začetki 13. stoletja in so v njem leta 1526 edno cejlo leto skrivali mrtveca tö. Nad vesnicov leko pigémo z najbole mrzle vretine v rosagi, v ednoj djami pod sausadnim bregaum pa je tak ladno, ka se sapa vidi. Zdenimo se malo v vesnici Gönc, štera je dala ime takzvanoj »bečki z Gönca« -tau je edna mera od djenau 136,7 litra, s šterov so verti inda svejta vömejrili vino. Od tistec pa je biu doma kalvinistični Svejt pripovejsti pod zemlauv – vsikši vekši kapnik v djami »Baradla« pri vesnici Aggtelek je daubo edno fantazijsko ime Sveto krono. 552 mejterov visiki brejg pod zidinov sliši k »sedmim naturnim čüdam Madžarske«, pri njegvoj nogej pa se splača pogledniti kalvinistično cerkev z lesenimi kazetami na plafoni. Bližanja Hollóháza je najsövernejša vesnica v našom rosagi, poznamo go po manufakturi porcelana. Če se nam njene posaude povidijo, je leko küpimo v muzeji, če pa mamo talent, leko vösprobamo farbanje na porcelan tö. V tajoj vesi se konča »Modra tura«, po šteroj leko pejški pridemo od brega Írott-kő nad Kőszegom cejlak do sé. Tau je bila prva takša poštija v Evropi, prejk so go dali leta 1938. V bližanjoj Telkibányi so inda svejta zlat in srebro vökopali, zatok so dali eške kruglo pa križ na törmi cerkve z zlata vönapraviti. Gnešnji turisti radi tam gorpoiškejo cintor z lesenimi spomeniki (kopjafák), štere so ovak vönapravli, če je biu pokojni moški ali ženska, svedočijo pa starost predgar Gáspár Károli tö, šteri je leta 1590 oprvim na vogrsko rejč dojobrno cejlo Biblijo. V sausadnom Vizsolyi leko poglednemo edno originalno njegvo Sveto pismo, leko pa vösprobamo indašnjo druknivanje ranč tak. Nej je daleč vés Hejce, štera má žalostno pripovejst: tam je mrlau 42 slovaški sodakov, gda je leta 2006 njini fligar pauleg vesnice dojspadno. Slejdnja štacija naše poti po Zempléni je grad Boldogkő, šteroga najlepši punkt je takzvana »Levja skala« (Oroszlánszikla) na konci ednoga trnok vauskoga lesenoga ganka. Kamena stena pod njauv je visika 20 mejterov, od tistec leko napravimo čüdovitne fotografije. Pod gradom deluje edna najbole erična žganjarna na Vogrskom, gde küjajo fajno palinko z domanje kajsije. V bližanjoj vesi Boldogkőújfalu pa najdemo »kameno maurdje«: graube andezitne kamle, raztrausene na ednom pauli. Napautimo se zdaj v Narodni park Aggtelek, šteri je daubo ime po turističnom središči krajine, vesi Aggtelek. Če se od tistec odpelamo prauti bližanjoj slovaškoj grajnci, pridemo do edne najvekše kapniške djame (cseppkőbarlang) v Srejdnoj Evropi. V tajoj kraškoj krajini geste 280 takši djam, o najlepšoj z gnešnjim imenom »Baradla« pišejo že leta 1594. Duga je 25,5 kilomejtera, leta 1995 so go gorvzeli na lišto svetovne erbe. Najvekša soba pod zemlauv se zové »Dvorana orjakov«, gde koncerte tö držijo (ranč tak kak v slovenskoj Postojni). V tajoj djami več kak petstauféle stvarin živé, med njimi 16 fajt pirožabe (denevér). Pod zemlauv se leko turisti dvej vöri špancérajo, zmejs pa se čüdivajo kapnikom, na priliko 19 mejterov visikomi »Zvejzdnomi törmi«. Gda pridemo nazaj gor, leko pri vesnici Jósvafő gorpoiškemo Redečo jezero, ki je dobilo imé po zemlej kauli njé, štero je železen oksid na redečo pofarbo. V bližanjoj vési Szinpetri pa držijo najvekšo knigo na svejti: na papér, s tradicionalnov tehnikov so nadruknivali 4,18 x 3,76 mejtersko knigo, štera je žmetna 1420 kil, má 346 strani in je vezana v pravi leder. Njajmo zdaj za sebov kralestvo kapnikov in podajmo se v dolino reke Bódva! V tajoj krajini so vse vési gordržale svojo strukturo s srejdnjoga vöka: samo edno glavno ulico majo. Vesnico Bódvalenke gnes najbole poznamo pod imenom »vés fresk«, vej so pa tam na stené ramov svoje kejpe namalali erični romski molarge s cejle Evrope. Pauleg vési Szalonna pa se v ednom najvekšom umetnom jezeri na Vogrskom radi kaupajo domanji in tihinski lidgé, zmejs pa se čüdivajo lépotam kauliški bregauv Csereháta. Če zavinemo malo doj z glavne poštije »27«, pridemo v vesnico Rudabánya, štera je bila inda svejta središče vökopanja železa na Vogrskom. V gnešnjom muzeji rudarstva pa najdemo drüge, skoro deset miljaunov lejt stare spomine tö: v vési so leta 1965 najšli dva pračlovöka tipa »Rudapithecus hungaricus«, šterima so dali imeni »Rudi in Gabi«. Na lejvom bregej reke Bódva, v vesnici Boldva, stogita be- 1848/49 živo madžarski pisatel Mór Jókai. V krajini kauli Ózda je nikdar nej bilau bojne, od srejde 19. stoletja pa so varaš poznali kak središče rudarstva in železarstva. Vse tau je gnes ostalo samo spomin, šteroga gordržijo v mestnom muzeji. K tomi sliši takzvani »filmski Manufakturo porcelana so v vési Hollóháza oprli leta 1777 – pofarbane posaude slišijo od leta 2017 med »hungarikume« nediktinski klaušter in cerkev z 12. stoletja, gde so dojspisali prvi spomenik madžarskoga gezika. Prve reči tzv. »mrtvečoga guča« (Halotti Beszéd) vsikši vogrski šaular dobro pozna: »Vidite, tivariške, ka smo: samo pra in pepeu smo.« V bližanjom kulturnom domi leko cejli té indašnji guč poslüšamo v originalnoj, staroj madžarskoj rejči, zmejs pa koštavamo dober zeliščni tej s klaušterskoga gračenka. V dolini reke Sajó leži varaš Kazincbarcika, šteroga poznamo pod imenom »mesto skulptur« tö. Rejsan, kama koli se podamo, najdemo vseposedik kipe (szobrok) erični vogrski kiparov. Vsikšoga augustuša pa držijo takzvani »Kolorfestival«, na šterom vküppridejo umetniki s cejloga rosaga. Vsi navzauči se leko počütijo malo »retro«: v varaši stogi trnok dosta socialistično-realistični blokov. Lübiteli literature pa se od tistec radi napautijo v vés Tardona, gde je po revoluciji Porabje, 17. junija 2021 doživljajski park«, gde se leko dojdjemémo med pravimi filmskimi kulisami. V zamenici pa si leko poglednemo digitalno razstavo o Karpatskom bazeni, leko se pa spoznavamo z zgodovinov informatike tö. V svojom veukom kraugi smo zdaj skoro nazaj do Miskolca prišli. Trüdne nogé si leko malo namačemo v jezeri v Dédestapolcsányi, šteroga so pred pau stoletjom vökopali zavolo bližanji fabrik. Zmejs koštavajmo takzvane »mlinarske kolače« - tau so veuke kraugle hostije, štere po indašnjom recejpti, z železnimi formami pečéjo v bližanjom varaši Borsodnádasd. Za drgauč nam ne ostane drügo, kak klantivanje v dolini reke Bodrog in spozavanje z malim varašom, šteroga so po prvoj svetovnoj bojni na dvaje sekli ... -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 41. Vračiti, včiti, premišlavati Na Slovenskom so meli inda sledik mrejti od mantranja svejta šegau gučati: »O sve- Dioklecijana. tom Vidi se skaus nauč vidi«. Ništerne relikvije toga svetca Tau je znamenüvalo, ka je držijo gnes v lejpoj gotskoj biu na té svetek – po starom cerkvi svetoga Vida na grajulijanskom kalendari – den di nad Pragov - nej daleč od najdugši, nauč pa najkračiša. Sombotela, na bregej nad Gnesnedén svetimo sveto- vesnicov Velem pa stogi mala ga Vida (Szent Vitus) deset kapejla svetoga Vida. dni prva, 15. juniuša, un je med Slovencami eden najbole češčeni svetec. Posvetili so ma 76 cerkva po vesnicaj, štere po njem zvekšoga nosijo ime Šentvid. Té Bože iže so med najstarejšimi, zatok brodimo, ka so je postavili na mesti nekdešnji poganski svetišč slavskoga boga Svetoga Vida vidimo na kejpaj največkrat v ednom Svetovita. kotli – staupo je na mesto slavskoga boga Svetovita, Stari Slovenci so šteroma so aldüvali kokaute se svetoma Vidi priporačali prauti božomi biči in betegom oči, ali gda je je kača vgejla. Sveti Efrem Sirski (Szír Szent Njegvi den so meli za začetek Efrém) je nej samo od kato»paverskoga poletja«, gda se ličanjske, liki od pravoslavne približava kositev in zrejlijo Cerkve tö svetnik - biu je najčrešnje. Za nebeskoga patro- vekši sirski teolog. Svojo znanuša ga držijo patejkarge, pi- nje je znau lepau nutsplesti v vovarge, vancarge, igralci in pesmi, zatok ga zovemo »harplesalci, depa glüpi lidgé tö. fa Svetoga Düha«. O žitki in mantrništvi Vida Efrem se je naraudo na začetpripovejda legenda s 7. stole- ki 4. stoletja v varaši Nisibis tja, v štero je gdasvejta vsik- na rimsko-peržijskoj grajnci, ši krščenik vörvo, vej so pa po tradiciji je bila njegva mati meli radi toga svetca. Skoro krščenica, oča pa poganski gvüšno je, ka je biu doma s Si- dühovnik. V osemnajsetom cilije, v 3. stoletji je prej v ime- leti se je dau okrstiti, vej je pa ni Jezoša vözagnau šatana s trnok poštüvo asketsko mošsiná cesara Dioklecijana. Gda ko skupnost v svojom mesti. pa je nej sto darüvati rimskim Člani skupine so krautkoga bogam, ga je dau čemeren in čednoga Efrema pozvali za cesar vküper s starišami ličiti škonika v svojo šaulo, v šteroj v eden koteu, pun s svincom je kisnej prejdjen tö grato. (ólom). Zaman pa je vse tri Zavolo bojne s Peržijov se je rejšo angeu Boži, so mogli mogla ta skupnost spakivati v varaš Edeso, gde je Efrem v svoji slejdnji deset lejtaj napiso svoja najvekša dela. Prauti krivovörcom se je nej samo s teološkimi pisanji, liki s krščanjskimi himnami v sirskoj rejči ranč tak boriu. Dvajsti od nji je posvetiu Blajženoj Devici, zatok ga zovémo »Marijin pesmar« tö. Efrem je mrau v Edesi, pokopali so ga na cintori za tihince. Držijo ga za najvekšoga sirskoga cerkvenoga očo, njegvo delo najbole cejnijo v ortodoksnoj Cerkvi. Trnok dobro je pozno Sveto pismo, pri oznanjanji evangelija pa je ponüco svoje pesmi ranč tak. Té so dojobrnauli na grčko, arabsko, etiopsko in latinsko rejč, depa v ništerne slavske gezike tö. Na Vogrskom spejva Moški zbor svetoga Efrema cerkvene pesmi s vsej pravoslavni rosagov. Toga svetnika držijo za najvekšoga pesmara v bizantinskom svejti, njegvi den svetimo 18. juniuša. Koper, varaš na slovenskom maurdji, drži po tradiciji 19. juniuša den svojoga patronuša svetoga Nazarija (Szent Nazarius), prvoga püšpeka v tom mesti. Gnesnedén se na té dén cejla koperska püšpekija spomina na posvetitev stolnice v Kopri, štera je »mati vsej cerkva v škofiji«. Prvo püšpekovo cerkev so tam zdignili že v 9. stoletji, od tistoga mau pa so go že večkrat prejkzozidali. Gnešnjo formo je dobila v prvoj polovici 18. stoletja, vsikdar pa je bila posvečena Marijinomi vnebovzetji. Gda je Števan, patriarka v Akvileji, v 6. stoletji spozno, ka ne more več sam pelati svojo püšpekijo, je proso dopüščenje od pápe, aj si vekši varaši v Istriji leko odeberéjo svoje škofe. Tau je napravilo šest mejst, med njimi »Kapris« tö. Nazarija so za püšpeka posvetili leta 524, nauvo škofijo je pelo tritresti lejt. Pokopali so ga v stolnici Matere Bože, gda pa so nutvdarili barbari, so njegve čonte skrili. Najšli so je eške samo več stau lejt kisnej, gda se je mesto že »Jus- zi Tatabánye. Zavolo njinoga bejloga gvanta so je zvali »bejli benediktinci«, meli pa so posabno frizuro tö: vrkaj so si glavau dojobrili, nad vüjami pa so njali malo vlas. Prisegnili so, ka se med sebov ne pogučavajo, de so pa z drügim lüstvom tö nej smeli komunicérati. Živeli so v mali ižaj, svojo parcelo so samo z dopüščenjom leko zapüstili. Té red je stvauro sveti Romuald, šteri se je naraudo na srejdi 10. stoletja v taljanskom varaši Ravenni. Biu je sin bogati starišov, do svojoga dvajstoga leta je živo razvüzdano. Gda je gnauk Gda je sveti Efrem živo v Edesi, je gnauk želo vüdo, kak njegvi zbejžati od lidi v samočo – angeu ga je nej oča nekakoga püsto, ka more prej »ostati lidam posvejt« vmori, je odišo v klaušter. Za en malo je zadaubo takšo poštetinopolis« zvalo. V 12. stoletji je varaš prišo pod njé, ka je eške doža v Benetkaj Benetke (Velence) in dau- nagučo, aj staupi v njegvi red. bo ime »Capodistria« (»glava Zaman pa je grato Romuald Istrije«). Gnauk so sodacke z opat klauštra, je zavolo proGenove vöporobili mesto in tivnosti baratov nej mogo odnesli s sebov relikvije sveto- vpelati svoje reforme. Zatok ga Nazarija, koperski püšpek je odišo v samočo, v taljansJeremija Pola se je mogo koj krajini Toskani je stvauro dugo anglati tačas, ka so je več skupnosti püščavnikov (remeték). Med njimi je bila povrnauli. Gnes najdemo čonte patronu- najbole erična tista v vesnici ša Kopra ozajek za püšpeka Camaldoli, po šteroj je njegvi stolicov, v ednom marmor- red kisnej ime daubo. natom sarkofagi, na šterom Romuald je mrau 19. julatinski piše: »Skrb mej na tau niuša 1027 v kraugi svoji domovino in vodi go, sveti menihov, šteri eške gnesdén Nazarij, ki velaš za očo in bra- ponücajo največ svojoga cajta nitela Justinovoga varaša.« za premišlavanje. Red »kamaldulov« je na Vogrsko prišo v 17. stoletji, njini najbole eričen klaušter eške gnes stogi v vesnici Majk blü- Porabje, 17. junija 2021 -dmilustraciji: Szilveszter Bartkó 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 18.06.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, Poročila, 9.05 Prišla je sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 10.10 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali, Toskana, kulinarično-popotniška oddaja, 10.55 Ugriznimo znanost, Kakovost našega morja, oddaja o znanosti, 11.30 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 12.00 Rak - sprevržena različica našega normalnega jaza, izobraževalno-dokumentarni film, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (V.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.10 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.45 Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, norveška otroška nadaljevanka, 16.15 Holly Hobbie, kanadska mladinska nadaljevanka, 16.40 Infodrom, poletje 2021, Odnosi, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Prifarci slavijo 30, 20.50 Gospa Wilson, britanska nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Kultúra, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Barton Fink, ameriško-britanski film, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Napovedujemo PETEK, 18.06.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 9.30 Videotrak, 10.30 Poletno jutro, 12.30 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.10 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.00 Koncert ob 20. obletnici delovanja skupine Nude, 16.00 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji, 4. in 5. etapa, 18.00 Dnevnik nekega naroda, Vihar, dokumentarna serija, 20.00 Kdo laže? (II.), britanska nadaljevanka, 20.55 Tully, ameriško-kanadski film, 22.30 Pred vrati pekla, Lima - na drugi strani zidu, španska dokumentarna oddaja, 0.35 Info kanal SOBOTA, 19.06.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 9.00 Infodrom: 30 samostojnih, 9.25 Sobotni krompir, 10.05 Male sive celice, 10.45 Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike, 11.40 Moje mnenje, 30 let Ustavnega sodišča RS, 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.05 Podjetno naprej, Civis, usposabljanje za varnost pri delu, 14.55 Vozovnica za Luno, nemško-češka dokumentarna oddaja, 15.50 Čokoladne sanje, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Oče in sin v svetu disleksije, britanska dokumentarna oddaja, 18.30 Ozare, 18.35 Vrtne prigode, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Guernseyjski krožek za branje in pito iz krompirjevih olupkov, koprodukcijski film, 22.05 Hudičeve igre (I.), ameriško-italijanska nadaljevanka, 23.05 Poročila, Šport, Vreme, 23.30 Pokvarjena stran zakona, koprodukcijski film, 2.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.35 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 3.30 Napovedujemo SOBOTA, 19.06.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Ptice jezer, njihova vrnitev, dokumentarni film, 10.00 Srečanje bolnikov in invalidov na Brezjah, 11.10 Ciril, zgodba o odpuščanju, 11.55 Kajak-kanu svetovni pokal, slalom na divjih vodah, 13.25 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 15.05 Avtomobilnost, 16.00 Znova uzreti zvezde, posnetek slavnostne prireditve iz milanske Scale, 18.00 Dnevnik nekega naroda, dokumentarna serija, 20.05 Zelena laž, avstrijska dokumentarna oddaja, 21.45 Zvezdana, 22.45 Šank rock - Turneja Ponosa: Restart, 0.25 Videotrak, 1.25 Info kanal NEDELJA, 20.06.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 10.20 Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, norveška otroška nadaljevanka, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, 30 let samostojne Slovenije, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.45 Zelena generacija/Young Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije: Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični (1992), 14.40 Na lepše, 15.15 Adijo, pamet, nizozemski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Joker, kviz, 18.15 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali, Otok Elba, kulinarično-popotniška oddaja, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Frfra in Cufek, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.05 Panika, slovenski film, 21.55 Intervju, 22.50 Poročila, Šport, Vreme, 23.15 Ženski ostanki, izraelsko-ameriški dokumentarni film, 0.50 Operne arije, Baritonist Marko Kobal, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2.40 Napovedujemo NEDELJA, 20.06.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.55 Duhovni utrip, 7.10 Koda, 7.40 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 8.05 Glasbena matineja, 9.30 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 10.30 Prifarci slavijo 30, 11.25 Kajak-kanu - svetovni pokal, slalom na divjih vodah, 12.50 Slovensko olimpijsko stoletje, dokumentarna serija, 14.00 Slovensko olimpijsko stoletje, dokumentarna serija, 15.15 City folk - Obrazi mest, Ljubljana, dokumentarna oddaja, 16.00 Znova uzreti zvezde, 18.00 Dnevnik nekega naroda, Filozof na oblasti, dokumentarna serija, 20.05 Starodavno nebo, Bogovi in pošasti, nemško-ameriška dokumentarna serija, 21.00 Žrebanje Lota, 21.10 Umori na podeželju (XXI.), Točka ravnotežja, britanska nadaljevanka, 22.50 Zvezdana, 0.50 Info kanal PONEDELJEK, 21.06.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Poletno jutro, Poročila 9.05 Prišla je sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 10.10 Obzorja duha, 30 let samostojne Slovenije, 11.00 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.30 Družbeni fenomeni, Čas brez časa, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (V.), ameriška nadaljevanka, 14.40 S-prehodi, Marij Čuk, pisatelj, pesnik, novinar, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Timi gre, risanka, 16.10 Muk, risanka, 16.25 Ribič Pepe, mozaična oddaja za otroke, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Podjetno naprej, 18.00 Pujsa Pepa, risanka, 18.05 Simon, risanka, 18.10 Nejko, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Pogovor s predsednikom vlade, 21.00 Pogovor z opozicijo, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Umetnost igre, 23.30 Moj klasični hit, Svetlana Makarovič, 23.35 Svetlana Makarovič in Madžarski nacionalni ciganski orkester Santa - Kata, Katalena, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo PONEDELJEK, 21.06.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.10 Poletno jutro, 13.10 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.45 NIET: Čas je za revolucijo, koncert, 15.30 Marpurgi, dokumentarno-igrani film, 16.40 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.30 Zelena generacija/Young Village Folk, 18.00 Dnevnik nekega naroda, dokumentarna serija, 20.00 Luisa Spagnoli, italijanska nadaljevanka, 21.00 Veliki slikarji namalem zaslonu (II.), britanska dokumentarna serija, 21.55 Podjetno naprej, 22.30 Eda - zgodba bratov, Rusjan, TV-priredba gledališke predstave, 0.55 Info kanal TOREK, 22.06.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, Poročila, 9.05 Prišla je sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 10.10 Umetnost igre, 11.00 Danes dol, jutri gor, Kdor z malim ni zadovoljen..., slovenska nanizanka, 11.30 Družbeni fenomeni, Fenomen kuharskih oddaj, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 11.55 Pogovor s predsednikom vlade, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (V.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Duhovni utrip, 15.15 Potepanja – Barangolások, 15.55 Timi gre, risanka, 16.05 Žanov svet, risanka, 16.15 Nejko, risanka, 16.20 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, 18.00 Tib in Tamtam, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica dobre karme (III.), britanska nadaljevanka, 20.55 Nov dan, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini, Anica Mikuš Kos, 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.10 Napovedujemo Porabje, 17. junija 2021 OD 18. junija DO 24. junija TOREK, 22.06.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.15 Poletno jutro, 13.15 Alpe-Donava-Jadran, 14.00 Avtomobilnost, 14.30 Američanke, dokumentarni film, 15.20 Sozvočja Slovenije: Lent 2012, 16.45 Tretja generacija, dokumentarni film, 17.55 Osem junijskih dni na Roški, dokumentarna oddaja, 20.00 Ogrožena mesta, Benetke, francoska dokumentarna serija, 20.50 Fantastična ženska, čilski film, 22.35 Kaj govoriš? So vakeres? 22.55 Spolne sužnje v katoliški cerkvi, koprodukcijska dokumentarna serija, 0.55 Info kanal SREDA, 23.06.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, Poročila, 9.05 Prišla je sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 10.10 Koda, 11.00 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.30 Družbeni fenomeni, Trajnostna moda, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 11.55 Pogovor z opozicijo, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (V.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Osmi dan, 15.20 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.40 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.15 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Kdo se boji slovenščine? Narečja v popularni glasbi, dokumentarno-izobraževalna serija, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, Mira Mihelič: April, 18.05 Slastne medvedje zgodbe, risanka, 18.10 Slastni medvedji recepti, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Trafikant, avstrijsko-nemški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil, 23.40 Kdo se boji slovenščine? Narečja v popularni glasbi, dokumentarno-izobraževalna serija, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SREDA, 23.06.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.20 Poletno jutro, 13.20 Nismo pozabili na vas! Baletni plesalci SNG Opere in baleta Ljubljana in Društvo baletnih umetnikov Slovenije, 14.30 Grofičino popoldne, dokumentarni film, 15.35 Vikend paket, 17.10 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali, Otok Elba, kulinarično-popotniška oddaja, 18.00 Ivan Oman, kmet iz Zminca, dokumentarni film, 20.05 Ohranjaj ogenj, koreograf Martin Schläpfer, nemški dokumentarni plesni film, 21.00 Žrebanje Lota, 21.10 Moje mnenje, 22.00 Senca suma, francoska nadaljevanka, 22.55 Generacija 71, igrani dokumentarni film, 0.25 Videotrak, 1.25 Info kanal ČETRTEK, 24.06.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, Poročila, 9.05 Prišla je sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 10.10 Kdo se boji slovenščine? Narečja v popularni glasbi, dokumentarno-izobraževalna serija, 10.55 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.30 Družbeni fenomeni, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (VI.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Slovenci v Italiji, Vklop, 15.10 Moj gost/Moja gostja – Vendégem, portretna oddaja, 15.45 Z kot Zofka, mozaična oddaja za predšolske otroke, 16.10 Sobotni krompir, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Lovrenška jezera, dokumentarna oddaja, 17.55 Na kratko, 18.05 V Goščavi, lutkovna nanizanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Pogovor s predsednikom države, 20.55 Državnik z nasmehom zgodovine, dokumentarni portret Lojzeta Peterleta, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Veliki slikarji namalem zaslonu (II.), britanska dokumentarna serija, 23.50 Lovrenška jezera, dokumentarna oddaja, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo ČETRTEK, 24.06.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.30 Poletno jutro, 13.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, Skozi prostor in čas (Ljudski pevci in godci, Simfonični orkester RTV Slovenija), 15.10 Profil, 16.10 Prifarci slavijo 30, 17.20 Ponovno sem sam, portret Franceta Bučarja, 18.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji, predstavitev ekip, 20.05 Kako izdelati, Slušalke, britanska dokumentarna oddaja, 21.05 Avtomobilnost, 21.35 Ambienti, 22.05 Pozabljeni Slovenci, Slovenec sem in kdo je več - Viktor Murnik, 23.05 Slovenska jazz scena: Hunski hrbti (Bigband RTV Slovenija in Milko Lazar), 0.45 Info kanal V vrtcu smo se seznanjali s hrano in pijačo Čebelice v Sakalovcih Seznanili smo se s priborom na mizi. Poimenovali smo krožnik, žlico, vilico, nož in kozarec. Na slikovnih karticah smo si ogledali različno hrano in pijačo. Razvrščali smo slikice hrane in pijače, in sicer tako, da smo hrano položili na krožnik, pijačo pa na kozarec. Nato smo ugotavljali, da hrano s krožnika jemo, pijačo s kozarca pa pijemo. Igrali smo se igro Lisica, kaj rada ješ z lutko lisico iz papirja, pa tudi zunaj kot gibalno igro. Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB