45 let taborniškega gibanja v Šiški
Razvejana dejavnost
Na zimo leta 1935 je bila v Šiški ustanov-ljena prva samostojna taborniška, tedaj go-zdovniška organizacija. Za tedanje razmere je enotna družina, kot se je imenovala te-danja oblika enote, štela precej članov. 15! Njena prva samostojna akcija je bila že kmalu po ustanovitvi, ko so taborniki v ho-telu na današnjem trgu OF priredili akade-mijo. Glavni del programa je bil recital o gozdovniških zakonih, ki ga je napisal Janez Bučer in ga tudi sam zrežiral. Istočasno pa so taborniki prikazali črno bele diapozitive s prejšnjih taborjenj. Po akademiji jc bila čajanka s srečolovom. Družina je uspešno delovala skoraj do začetka druge svetovne vojne.
Letos torej praznujejo šišenski taborni-ki 45-letnico uradnega taborniškega gibanja v naši občini. To je pomembna obletnica, če upoštevamo, da so najpomembnejši ta-boniiški vodje že vrsto let prej delovali na našem območju in da je bila organizacija pri nas ustanovljena komaj deset let prej.
Povojna organizacija Zveze tabornikov Slovenije pa praznuje naslednje leto 30. ob-letnico ustanovitve. Tudi v Šiški smo imeli takoj po ustanovitvi uradne organizacije, številne vode, klube in družine; leta 1954 pa že prva dva odreda — ODRED NOVIH GRADISČARJEV in malo kasneje ODRED DOBRE VOLJE.
Pri analjziranju dela se radi postavljamo z odličji, ki jih je kdo prejel. Tudi teh ima naša občinska organizacija veliko — skoraj vse taborniške in še nekaj ostalih. Tudi po-samezni odredi predstavljajo pomembni de-javnik v slovenskem in jugoslovanskem ta-borniškem prostoru. Toda to ni osnovni cilj taborniške organizacije.
V celoletni, tedenski aktivnosti, sestaja-njur tekmovanju, srečevanju na številnih pii-reditvah vodov, čet in odredov, se kali da-našnji tabornik, ki ima le nekatere elemente predvojnega tabornika še v svojem delov-nem programu. Vsebina dela je drugačna, bogatejša, naša — jugoslovanska, in ne uvo-žena.
Pre.dvojne taborniške organizacije so bi-le sicer napredne, saj jih je okupator po-vsod po svetu prepovedal, ponekod pa izko-ristil njihov način dela za svoje politične cilje. Predvojni taborniki so bili npr. znani šišenski revolucionarji, tudi narodni heroji, prvoborci NOB, aktivisti. Dušan Majcen je bil npr. namestnik komandanta Gubčeve brigade, sicer taborniški funkcionar. Zvonko Runko je bil izredno aktiven taborniški de-lavec v Šiški, prav tako Tone Seliškar in Mile Smolinsky. Pozneje pa so se pridružili še številni drugi, ki so kasneje skupno odšli v partizane in so nekateri še daneš vidni politični in družbeni delavci.
Skavti in gozdovniki imajo npr. še dan-današnji za svoje vzornike Indijance in divja plemena, po katerih se zgledujejo, kako je treba živeti v naravi ipd. Povojna jugoslo-vanska taborniška organizacija je sicer po-vzela nekatere praktične dejavnosti od skav-tov in gozdovnikov, vendar so postali vzor-niki borci NOB s svojimi svetlimi zgledi, in ne oddaljeni Indijanci. Organizacija je po-vzela iz življenja partizanskih kurirjev, ile-galcev, partizanov in drugih aktivistov nji-hove izkušnje in jih prilagodila delu posa-meznih skupin tabornikov.
Zato so današnji elementi splošnega Ijud-skega odpora že vsa leta znane dejavnosti tabornikov, ki jih gojijo na svojih akcijah. Samoupravljanje je od vsega začetka tabor-niška posebnost, ki je prišla v začetku sicer najprej do izraza na taborjenjih, kasneje pa tudi pri drugem delu med letom. Enako ve-lja za delegatski sistem. Mirno lahko ugo-tavljamo, da so vseskozi prisotni tudi ele-menti kolektivnega vodenja organizacije, saj en sam brez soglasja predstavnikov vodov in čet v odredu ne more dosti narediti. De-
mokratično odločanje je eden izmed osnov-nih elementov taborniškega gibanja.
Prav zato je delovanje v taborniški orga-nizaciji sicer prijetno, vendar zahtevno delo. Zahteva celega človeka, pa čeprav je star šele sedem let. Organizacija razvija praktič-no vse dejavnosti, odvisno od pogojev, oko-lja in zahtev mladih, ki predstavljajo večino članstva. Slednje pa vključuje otroke od 4 let ter člane vse do smrti.
Šišenska orgahizacija je ob bogatih dol-goletnih izkušnjah in uspehih pri delu doseg-la zavidljivo raven delovanja. Tudi dovolj številčna je, glede na ostale taborniške or-ganizacije pa gotovo prednjači.
Bratstvo in enotnost
Najpomembnejši vzgojni element v ta-borniški organizaciji je nenehno razvijanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ne glede na to, da so jugo-slovanske organizacije tabornikov samostoj-ne in da so njihovi delovni programi med seboj zelo različni, naši taborniki odlično sodelujejo z najoddaljenejšimi enotami. Sko-raj 2Wetne stike imamo z makedonskimi enolami, z enotami iz Sarajeva in iz hrvat-skih mest pa neprekinjeno sodelujemo že več kot 20 let.
Na naših taborih praktično vsako leto ta-borijo posamezniki ali manjše skupine otrok in mladine iz Hrvatske, Srbije in Makedo-nije. Naši člani pa so vrsto let redno hodili taboi-it npr. na Ohridsko jezero, v Konjic v BiH in v Sutomore v Črni gori. Zadnje leto pa smo navezali dodatne tesnejše stike z enotami iz Nedeljišča, Koprivnice, Reke, Pulja, Portoroža iri Rovinja. Za vrh med-sebojnih stikov pa smo le uspeli spodbuditi tabornike iz pobratenih Kavadarcev — OD-RED »STRAŠO PINDŽUR« k sodelovanju. Dogovorjeni' smo, da se bo nekaj njihovih članov udeležilo taborjenja y Rovinju, Ši-škarji pa se bomo udeležili njihovega tabor-jenja ob Ohridskem jezeru. To bo tudi prvo konkretno sodelovarije s kavadarskimi ta-borniki.
Mednarodni stiki
Letos poteka šestnajsto leto dokaj red-nih stikov z nam najbližjo taborniško orga-nizacijo izven Jugoslavije — s poljskimi har-cerji. Tokrat bo tudi prvič v istem letu obiskala naša delegacija Poljsko, harcerji pa takoj zatem Jugoslavijo. Naših 25 delega-tov bo nekaj dni bivalo v Varšavi in Lodžu, kjer je center naših gostiteljev, po 5 dni pa bomo taborili ob jezerih oziroma ob Balti-škem morju. To bo praktično študijsko po-tovanje naših aktivnih članov po poljskih ta-bornih centrih in šolah za vzgojo kadrov. S temi izmenjavami imamo že bogate izkuš-nje in smo že pripravili vse potrebno za na-še potovanje in za sprejem harcerjev v Šiški oziroma v Rovinju.
Imamo pa tudi možnost sprejeti angle-ške, francoske, danske, avstrijske in italijan-ske skavtske organizacije, ki se vse zanima-jo za našo organizacijo. Verjetno pa bomo dodatno gostili slovenske enote iz avstrijske Koroške, ki praktično vsako 'leto v večjih skupinah pridejo v naš tabor v Rovinj.
Tekmovanja, akcije...
Šiškarji redno prirejamo najrazličnejša tekmovanja, kvize znanja, izlete, pohode, raz-stave in druge prireditve. Naš Odred dobre volje se je specializiral za mnogoboje in ta-borniška tekmovanja vseh vrst. Tako smo se že navadili, da so prisotni na vseh tek-movanjih, da o lem sploh ne razpravljamo. Tudi ne dvomimo o kvaliteti njihovega so-delovanja, saj jim je že pošel prostor za od-ličja vseh vrst.
Seveda pa ne gre le za to, kdo bo naj-boljši, čeprav je tudi to pomembno, pač pa
je najpomembneje dostojno zastopati »ši-šenske barve« izven oboinskih meja. To je osnovno vodilo pri udeležbi naših članov na tekmovanjih in drugih akoijah.
V Šiški prirejamo praktično vse akcije, ki jih taborniki uvrščamo v svoj delovni program. Zlatorogovci so strokovnjaki za tekmovanja y poznavanju zgodovinskih in kulturnih zanimivosti domačega kraja, Bob-ri so dobri kegljači in skupno z Vodičani tudi smučarji.
Propagandna dejavnost
Temu sicer pravimo JAVNOST DELA, saj vendar nismo delovna organizacija. Jav-nost dela smo opredelili v statutu organi-zacije. Na tem področju pa slovimo ne le po Sloveniji, ampak po vsej Jugoslaviji. Red-no izdajamo občinsko glasilo ŠTOR, Odred Rožnik pa jeseni praznuje 20-letnico izdaja-nja svojega glasila, danes GALEBI. Taisti odred je izdal prek 15 knjig za pomoč pri delu taborniških vodnikov in drugih funkcio-narjev.
Številne oznake za znanje v organizaciji je pred 13 leti prav tako za celotno območje SFRJ izdal Odred Rožnik. Tako je svoje izkušnje posredoval tud-i drugim jugoslovan-skim tabornikom. V Šiški so npr. že trije odredi izdali svoje značke, Rožnik že tri različne serije s skupno 24 značkami. Oznak za akcije pa je že lepa zbirka. Zalozniška de-javnost sicer zahteva dosti strokovnega dela in časa, je pa zanimiva za vse vrste starost-ne skupine članov.
Taborniški centri        -'"      '
Taborniški centri so v naši občini slabo razviti. Rožnik še vedno čaka na obljublje-ne prostore, ki jih je imel v Spodnji Šiški. Toliko bolj pa zato prav ta odred razvija taborni center v Rovinju. Letos bodo že enajslič postavili šotore v tem lepem istr-skem obmorskem kraju.
Prvomajske praznike so starejši člani iz-koristili za napeljavo elektrike, za izgradnjo športnega igrišča, ureditev sanitarij oziro-ma umivalnice. Poskrbeli pa so tudi za naj-mlajše tabornike — murne (predšolske ta-bornike). Izdelali so jim majhen bazenček kar v tabornem prostoru samem. To je go-tovo prvi tak primer na naših taborih v Slo-veniji.
Medtem ko »Rožnikovoi« veliko svojega časa investirajo v izgradnjo taborišča v Ro-vinju, pa se drugi odredi v občini trudijo urediti podobna centra v Bohinju, kjer ta-borniki taborimo že skoraj 30 let. Lastno zemljišče ima naša občinska organizacija v Ribnem na Bledu. Ta prostor pa bo za-hteval večje posege in seveda tudi več sred-stev. Zato še čaka na boljšo ureditev.
V Rovinju pa bo moč z dodatnimi inve-sticijami razvijati morda tudi šolo v naravi; taborili bodo lahko tudi ostali, ker je veli-ko prostora, le urejen še ni. Sedaj taborniki pripravljajo taborjenje za okrog 150 otrok, kar že sodi v rekordne številke taborov. To-likšno število taborečih pa zahteva 'sposo-ben vodstveni kader, saj so potrebne vse skižbe, od zdravslvene do finančne.
Še bi lahko naštevali dejavnosti in uspe-he naših tabornikov, saj smo omenili le ne-kaj oblik dela, ki zahtevajo več dela in iz-kušenj. Šišenski taborniki sodijo po prizna-njih zadnja leta v sam vrh slovenske in ju-goslovanske taborniške organizacije. Uspe-he so dosegli s popolnim ljubiteljskim de-lom. Zato tudi vztrajajo pri amaterskem de-lu, ki bi moralo veljati tudi za druge podob-ne organizacije.                       Tone  Simončič