Leto LXVII foštnlna pltfana T eolorlnl. 4 LJublianl, v lelrteE, 3rie S. tMra 1939 Stev. m Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaj^ celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni nredništva In uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 404)5 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cena 2 din Čekovni račun: Ljubljana številka 10.650 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6. Ameriške združene države in vojna v Evropi Zunanje politični odbor ameriškega senata te dni razpravlja o spremembi nevtrali-tetnega zakona. Ameriški vodilni politiki stoje ob tej razpravi pred dvojnim problemom: Očitno je, da bi hoteli preprečiti, da bi se Združene države direktno vmešale v evropsko vojsko. Po drugi strani pa je prav tako očitna želja kar moč učinkovito pomagati demokratičnima silama, ne da bilo treba iti tako daleč, da bi na evropskih bojiščih nastopilo tudi ameriško vojaštvo. Navidez sta ta dva cilja nezdružljiva, toda predsednik Roosevelt je njuno realno možnost tako prepričevalno prikazal v očeh ameriške javnosti, da ju je povečini sprejela. Znano pa je, da ameriško javno mnenje bistveno vpliva tudi na zadržanje ameriškega senata in vlade. Kljub raznovrstnim glasovom se vendar zdi kot gotovo, da ameriško ljudstvo ne bi hotelo biti zapleteno v sedanjo vojno. Glavni vzrok moramo iskati v tem, da imajo Ameri-kanci neprijetne spomine na zadnjo svetovno vojsko, o kateri se jim zdi, da ni opravičila žrtev, ki so jih oni za zmago zapadnih demokracij žrtvovali. Prevladuje namreč mnenje, da poseg Amerike v svetovno vojsko ni mogel ustvariti trajnega miru. Zaradi tega prevladuje v Ameriki vtis, da velikih idej, za katere so se oni vojskovali, ni bilo mogoče uresničiti, čeprav pri tem večina pozablja, da bi se potek svetovne zgodovine po vojski morda drugače zasukal, ko bi Amerika ne ostala izven Zveze narodov. Amerikanci so dalje nerazpoloženi tudi zaradi tega, ker še do danes niso bili plačani dolgovi, ki so jih evropske države napravile med vojsko v Ameriki. Zato ni pretirana trditev, da je trenutno razpoloženje onstran Atlantika takšno, da bi bilo odločno proti temu, da bi Amerika zopet poslala vojake na evropsko bojišče. Zopet bi pa bilo zgrešeno, ko bi iz tega sklepali, da je to tudi že končno veljavna odločitev Amerike. Saj je znano, da se javno mnenje zelo spreminja. Čim bi Anglija in Francija imeli nesrečo v vojski in bi jima »grozila nevarnost, da bi bili poraženi, je celo zelo verjetno, da bi v tem primeru Amerika tudi s evojimi četami posegla vmes, podobno kakor 1. 1917. Da je takšno razpoloženje točno, odseva najbolj iz včerajšnjega govora senatorja Boracha, ki je bil znan po svojem odločnem nasprotovanju Rooseveltove politike, o kateri je sodil, da hoče Ameriko zaplesti v vojno. Borach je na včerajšnji seji zunanje političnega odbora izjavil: >Upam, da se nam bo posrečilo, da ne pojdemo v vojsko, toda ne vem ali nam bo to uspelo. Bog bo o tem odločil. Ne vem, ali se bo Amerika dejansko vpletla v sedanji mednarodni spor ali ne. Toda, če je že postavljeno vprašanje, ali bomo kaki vojskujoči se stranki dobavljali orožje ali ne, ga bomo dobavljali angleškim narodom.« S tem je Borach podal precej jasno gliko o razpoloženju ameriškega naroda. Razmerje namreč med ameriškimi Združenimi državami in pa Hitlerjevo Nemčijo je prav slabo. Že pred desetimi meseci je predsednik Roosevelt odpoklical ameriškega veleposlanika M. Hugha iz Berlina, ker je bil ogorčen zaradi protižidovskih pogromov v Nemčiji. Odpoklican pa je bil tudi nemški veleposlanik v Washingtonu Dieckhoff, ki se pozneje ni več vrnil na svoje mesto. Neraz-položenje med obema velesilama je tolikšno, da ni bilo med njima mogoče rešiti nobenega, čeprav važnega vprašanja: kakor vprašanje avstrijskih dolgov v Ameriki, vprašanje nove trgovinske pogodbe, in tudi ne vprašanje vojnih reparacij, ki jih je Amerika zahtevala od Nemčije. Ponesrečila se je tudi v Ameriki emisija nemških obligacij za 73 milijonov, ker Nemčija ni hotela dati točnih podatkov o položaju marke, ki jih je Amerika zahtevala. Ameriško javnost je neprijetno dirnilo delovanje nacističnih agentov v Združenih državah, ki jih je policija te dni že več zaprla. Tudi to, da so Amerikanci odklonili dobavo helija za polnenje nemških zrakoplovov, ni pripomoglo k boljšim medsebojnim odnosom. V časopisju se stalno vodi ostra polemika na eni strani proti izrastkom ameriške demokracije, na drugi strani pa proti trdotam nacističnega režima v Nemčiji. Zato je razmerje med Nemčijo in Ameriko danes ob pričetku evropske vojne bistveno drugačno, kakor pa je bilo 1. 1914. Amerikanci so hitlerizmu tudi zelo zamerili njegovo prijateljsko zvezo z boljševizmom, zaradi česar je sedanji nemški režim izgubil simpatije posebno tistih ameriških krogov, ki so ga dosedaj podpirali, meneč, da je treba v njem gledati najbolj neizprosnega sovražnika mednarodnega komunizma. V tem pogledu se v Ameriki dogaja podoben miselni prevrat kakor beremo, da ga preživlja tudi Japonska. Vsa ta našteta dejstva so Rooseveltu omogočila, da je z veliko večjo jasnostjo mogel izražati svoje misli in čustva, kakor pa je to sicer navada pri nevtralnih državnikih. Prav zaradi tega je tudi že sedaj jasno, da bodo njegovi predlogi, ki jih je stavil v prid Anglije in Francije, v senatu sprejeti. Neutrality Act, ki je zaenkrat v veljavi in ki ga vlada želi spremeniti, prepoveduje izvoz izdelanega orožja. Dovoljuje pa svoboden izvoz za surovine in za industrijske pol- Za mirovno konferenco in proti Upanje je zelo majhno - Treba je počakatix Hitlerjevega govora Italija zaenkrat ne bo posredovala Francosko lavno mnenje odločno odklanja Pariz, 4. okt. lj. Francoski odgovorni krogi izražajo mnenje, da je oblika Hitlerjevih mirovnih predlogov postranskega pomena, kakor je tudi postranskega pomena, po kom naj bi bili sporočeni Franciji in Angliji. Prej ko slej, pravijo, nameni Nemčije ostanejo isti, kot so bili, te pa najbolj razodeva knjiga »Mein Kampf«. Pariz, 4. okt. AA. Havas: Pariški listi prinašajo v celoti Chamberlainov govor, vendar ga le malo komentirajo. Prinašajo ga kot dejstvo med drugimi dejstvi. »Petit Parisien« pravi: »Chamberlain je razdrl mirovni manever, še preden se je uradno formuliral.« »Petit Journal« piše: »Chamberlainov govor je govor pričakovanja. Potrebno je bilo, da je takšen pred sestankom rajhs-taga, ki ga misli Hitler v kratkem sklicati. Njegova stvar je, da pokaže 6voje karte. Naša stvar pa je, da povemo, kaj vse o tem mislimo. Naše stališče je določeno in nič ga ne more spremeniti razen takojšnji pristanek na naše vojne cilje.« Daladier: Govoreč o vojnih ciljih', pravi-list, da niso vojni cilji Francije in Velike Britanije prav nič v skladu t mirovnimi predlogi, za katere išče narodni socializem posredovalce. »Epoque« piše, da je cilj vojne obnova trajnega miru v Evropi, to je pa možno le z zmago nad Nemčijo. Spomenica francoskih komunistov Pariz, 4. okt. lj. Predsedniku parlamenta Her-riotu so poslanci komunistične stranke poslali predstavko, v kateri protestirajo proti popolnemu iztrebljenju komunizma iz Francije in izražajo tudi svoje zunanje politične smernice. Tisk in v6a javnost smatra ta korak komunističnih poslancev kot »protifrancoski« in splošno sodijo, da ne bo niti najmanj vplival niti na notranje niti na zunanjepolitično smer vlade in parlamenta. Francoska komunistična stranka, ki agitira za mirovno konferenco v smislu nemških in sovjetskih predlogov, je protidržavna in protinarodna in zato ne sme pričakovati, da bi se Francija nanjo ozirala in imela do nje obzir. Mirovne predloge bomo proučili Francoski min. svet ni storil še nobenega sklepa Pariz, 4. okt. b. Danes je zasedal ministrski svet, ki je sklenil, da se skliče parlament. Daladier je obvestil vlado o svojih zadnjih razgovorih z britanskim ministrskim predsed. Charmber-lainom glede sovjetsko-nemškega pakta, o katerem imajo angleški in francoski merodajni krogi enako mnenje. Končni sklepi pa na tej seji niso bili sprejeti. Sklenjeno je bilo le to, da se po prejemu mirovnih predlogov francoska vlada posvetuje z britansko, Pariz, 4. okt. lj. Na današnji seji ministrskega 6veta je predsednik vlade Daladier v kratkem govoru podal stališče Francije do najnovejših dogodkov na diplomatskem polju. Med drugim je dejal, da francoska vlada v celoti sprejema včerajšnji Chamberlainov govor in misli, ki jih je ob tej priliki izrekel angleški ministrski predsednik. Dejal je, da zveza med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo za Francijo ne pomeni nobene izpremembe v njenem stališču. Glede niirovnih ponudb pa je dejal, da jih bosta angleška in francoska vlada prej preučili, preden bosta odgovorili na nje. Slejkoprej pa Jrancosko-angleška diplomatska, vojaška in gospodarska skupnost ostane. Nato je še podal poročilo o zadnjih dogodkih na bojiščih. S tem v zvezi je dejal, da Francija sedanji vojski ne mara dajati kakega ideološkega značaja. Italija ne bo stopila iz rezerve in ostane strogo nevtralna Rim, 4. oktobra. AA. Štefani: Več angleških listov je objavilo vest, da proučuje Mussolini predlog mirovne konferenco. Ti listi so objavili tudi seznam držav, ki naj bi so te konference udeleževale. Te vesti so brez vsake osnove. V sedanjih razmerah Italija ne bo prevzela nobene pobude to vrste London, 4. oktobra. A A. Reuter: Londonski uradni krogi so potrdili agenciji Reuter takoj popoldne. da v London ni prišla iz Rima nobena poslanica, ki bi se nanašala na mirovno predloge. Dalje jo bilo rečeno, da v vladi nič ne vedo, da bi v najkrajšem času podobni predlogi mogli priti v London. Rim, 4. oktobra. A A. Reuter: »Messaggero« in »Popolo di Roma< posvečata več stolpcev včerajšnji debati v spodnjem domu, vendar pa ne pristavljata nobenega uredniškega komentarja. Uradni krogi menijo, da je Chamberlain v celoti odobril odločno stališče, ki ga je Churchill izjavil v svojem radijskem govoru. Prevladuje splošni občutek, da konec vojne še ni v bližnji doglednosti. Italijani verujejo, da se stališče Italije kot nevtralne države ne bo spremenilo, četudi bi se vojna nadaljevala. Bralci listov so bili presenečeni, da po sestanku Ciana s Hitlerjem v listih ni bilo velikih naslovov in so zaradi tega sklepali: »Naj bodo predlogi, ki so bili dostavljeni iz Berlina, kakršni koli, vendar pa niso bili taki, da bi jih Italija mogla sprejeti kot svoje.« Lloyd George za resno razmotrivanje mirovnega predloga in za konferenco velesil London, 4. okt. Po izjavi predsednika vlade Chamberlaina je povzel v spodnji zbornici besedo voditelj liberalne stranke Lloyd George, ki se je zavzemal za to, da se morebitno italijansko ali rusko posredovanje za mir ne zavrne načeloma in se je tudi izjavil za sklicanje evropske konferenco. Lloyd George je dejal, da odobrava iziavo ministrskega predsednika, da bo morebitne mirovne predloge skrbno proučil. Mi ne poznamo še mnogih stvari, vendar pa se nam zdi zelo verjetno, da nam bodo res predložili mir. Važno je na vsak način — je dejal Lloyd George — poljsko vprašanje, glede katerega se mi zdi naravno, da bo treba gledati drugače na tisti del Poljske, ki so ga zasedli Rusi, in na tisti del, ki si ga je prilastila Nemčija. Tudi ne 6memo pozabiti, da bo igrala v poizkusih, da 6e vpostavi mir, Italija, ki se je ves čas pokazala za prijateljico naše države in se je napram nam.dejansko vseskozi obnašala kot taka. Zalo se mi zdi zelo važno, da vlada obljubi, da se v slučaju, č« bo dobila mirovni predlog, ne bo prenaglila in da se ne bo ustavila samo ob poljskem vprašanju, ker je še veliko stvari, ki so enako ali še bolj važne in jih bomo morali vzeti v pretres, tako na primer vprašanje kolonij. Ce nam bosta torej bodisi italijanska, bodisi ruska vlada, ki sta obe nevtralni, izročili predlog za mir, potem poživljam vlado, da ta predlog raz-motriva kot predlog nevtralnih držav. Jaz mislim, da ni dan,« trenutek, da bi sneli pomnožiti število naših nasprotnikov, ker jin imamo itak zadosti, in bi gotovo ne bilo prav, če hi si napravili za sovražnika še eno državo ali dve.Tdoyd George je v svojih nadaljnjih izvajanjih izrekel upanje, da bo mir privedel k 6plošni razorožitvi. Zato se bomo morali posvetovati tudi z Japonsko in imeti na svoji strani Ameriko. Lloyd George je ponovil, da se je vlada že večkrat prenaglila in da se vsaj sedaj ne 6me prenagliti. Dejal je, da bo treba obravnavali tudi vprašanjo italijanskih zahtev v Sredozemskem morju ter opozoril vlado, da izid vojne ne zavisi samo od Velike Britanije, Francije in Nemčije, ampak tudi od dveh velesil, kakor sta Italija in Sovjetska Rusija ter od mnogih nevtralnih držav in od njihovega zadržanja. Že samo dobrohotna nevtralnost Italije in Sovjetske Rusije nasproti Nemčiji je v našo škodo. Kakor znano, je Chamberlain na Lloyd Geor-gesovo zahtevo odgovoril, da se angleška vlada ne bo prenaglila in da bo gotovo resno upoštevala mirovne predloge, ki bi bili upoštevanja vredni. Za LIoyd Georgesom se je oglasil Duff Co-oper, ki je napadel Lloyd Georga in mu očital, da bo njegov govor napravil v inozemstvu vtis, kakor da se Anglija pripravlja na kapitulacijo. Duff Cooperju je odgovoril Lloyd George zelo strastno, čes da je to prvič, da ga kdo označuje kot strahopetca. »Jaz sem rekel in ponavljam, da to. kar zahtevani, ni nobena kapitulacija, ampak da je prišel moment, da se skliče konferenca velesil, ki naj razmotriva vsa vprašanja, katera ovirajo dosego svetovnega miru. Zato ni prav, da me Duff Cooper dolži. da pripravljam kapitulacijo in utegne se zgoditi, da bo Duff Cooper nekega dne bridko obžaloval te svoje besede.« Iz tega, kakor tudi iz drugih momentov črpajo v Italiji prepričanje, da bo vendarle prišlo do miru, v kar Italija trdno veruje. V Rimu smatrajo, da tvori močen nagib za mirno poravnavo med zapadnimi velesilami in Nemčijo dejstvo, da jo ta spor izrabila Sovjetska Rusija, ki hiti. kako bi si zavojevala pozicijo bivše carsko velesile, kar no vznemirja samo Anglijo, ampak tudi Francijo in njene prijatelje, prav posebno pa Turčijo in Balkan. To 60 novi faktorji v položaju, ki utegnejo se bolj okrepiti stališče Italije, da uspešno posreduje za mir. V Rimu sklepajo tudi. da sta v Angliji stranka, ki hoče vojno do konca, dokler Nemčija ne bi bila uničena, in stranka, ki je za mir 8 sprejemljivimi predlogi; seveda je ta stranka zaenkrat še maloštevilna V optimizem je torej primešano še veliko dvomov, pomislekov in pesimizma. izdelke. Vojskujoče države bi se torej tudi po obstoječem zakonu mogle oskrbovati z vojnim materialom v Združenih državah, ameriške ladje pa bi blago vozile v Evropo. Toda takšen sistem bi škodoval prvič ameriški industriji, ker bi mogla izdelovati le polfa-brikate v vojne namene, s čemer bi bila prava vojna industrija v Ameriki točno prizadeta. Drugič bi pa ameriške ladje lahko postale žrtev raznovrstnih zapornih odredb vojskujo-jočih se držav, zaradi česar bi se mogle pričeti diplomatične komplikacije, podobne onim ki so nastajale v letih 1914—1917 med Londonom in Washingtonor."i. Amerika bi svoje ladje tudi hotela obvarovati pred torpedira-njem, ker je njena trgovska mornarica dragocena zlasti v sedanjem času. Hoteč se izogniti vsem tem naštetim težavam, je predsednik Roosevelt zahteval, da se zopet dovoli popolnoma svobodna prodaja vsega orožja, toda kupcvalci morajo blago, ki ga želijo odpeljati, takoj plačati in odpeljati ga smejo samo s svojimi ladjami. Samo predsednik republike sme kupujoči državi dovoliti 90 dnevni kredit. Ta načrt je za Ameriko zelo ugoden in zaradi tega ni več dvoma, da ga bo odobrilo tudi ameriško javno mnenje. Nevarnost, da bi Amerika bila potegnjena v vojsko, bo po tem dekretu občutno zmanjšana. Drugič ni več nobene nevarnosti za ameriško trgovsko ladjevje in tretjič ameriška vojna industrija bo lahko delala s polno paro in dobavljala vojni material. Končno pa Združene države dosežejo tudi tisti cilj, ki ga nameravajo, da namreč pomagajo Angliji in Franciji, ker sta samo ti dve državi v stanju kupovati in prevažati vojno blago iz Amerike. Nemčija stvarno ne prihaja v poštev, ker ima le malo deviz in nobenih ladij več, ki bi pod njeno zastavo plule po Atlantiku. Ni izključeno, da bodo zgledu Severne Amerike sčasoma sledile tudi druge ameriške države. Sovjeti mobilizirajo naprej Pariz, 4. okt. b. Sovjeti mobilizirajo naprej in ta mobilizacija zavzema vedno večji obseg. Pozivanje rezervistov ni omejeno samo na zapadno polovico evropske Rusije, temveč se je razširilo tudi na druge pokrajine. Ni še jasno, če ta mobilizacija pomenja priprave za primer, če se ne bo Hitlerju posrečilo doseči ponujenega miru, splošno pa vlada prepričanje, da je mobilizacija v zvezi z zadnjimi razgovori, ki sta jih imela v Moskvi nemški zunanji minister von Ribbentrop in sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov. Na Daljnem vzhodu so nepristranski in zaupni opazovalci ugotovili, da se v pokrajini Sinkiang, ki meji na jugu na Indijo in je sicer kitajska pokrajina, toda že dolgo pod izključnim vplivom Sovjetske Rusije, nahaja armada 300.000 mož. Prav tako opažajo, da se navzlic nedavno sklenjenemu premirju med Sovjetsko Rusijo in Japonsko še naprej pošiljajo nove čete in letalske sile na mongolsko-mandžursko mejo. Vse kaže, da nameravajo Sovjefi forsi- rati svojo politiko na azijski meji Rusije. * Stookholm, 4. okt. b. Tz Tallina poročajo, da je sovjetska delegacija prispela v Tallin. kjer bo sklenila sporazume o izgraditvi sovjetskih oporišč na morju in na kopnem v Estonski. Trdijo, da so Rusi že pričeli z zasedbo njim prepuščenih oblasti na otoku Dago in Ojpel. Molotov obišče Hitlerja Bern, 4. oktobra. A A. Havas: »National Zei-tunge poroča iz Berlina, da uu Muiuiuv v najkrajšem iasu prispel o nemško prestolnico. / Politično sodelovanja Dne 3. t. m. je bilo v Belgradu izdano tole sporočilo, ki je bilo objavljeno le v eni izdaji našega lista. Zato ga tukaj ponavljamo: »Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, predsednik senata dr. Anton Korošec, pravosodni minister dr. Lazar Markovič, prosvetni minister Božidar Maksimovič in minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Kulenovič so konferirali o političnih razmerah v državi in so soglasno sklenili priporočiti svojim političnim prijateljem vzajemno aodelovanje na turenu v vseh političnih in krajevnih zadevah. Koliko senatorjev bo Izvoljenih Kakor poročajo listi, je državni odbor pod predsedstvom dr. Antona Korošca Imel v Belgradu sejo, ki so se je udeležili vsi člani tega odbora za volitve senatorjev. Na seji 3. oktobra je državni odbor obravnaval vprašanje predsednikov in članov posameznih vollvnih odborov. Prav tako so na tisti seji določili, koliko senatorjev bo 12. novembra treba izvoliti. Povprečno na vsakih 300.000 prebivalcev se voli po en senator. Tako bo 12. novembra izvoljenih vsega skupaj v vsej državi 47 senatorjev, od katerih Jih na banovino Hrvatsko odpade 13. Koliko senatorjev bo volila Slovenija, v poročilu ni povedano, vendar bi sklepali, da bo volila 4 senatorje po številu svojega prebivalstva. Nevšečnosti pa bodo po novem imeli volivci v banovini Hrvatski, ki prebivajo kje v južnih krajih Dalmacije. Po postavi so volitve na sedežu tistega okrožnega sodišča, kjer je sedež banovine. Ker banovinskega sedeža ni več v Splitu, bodo zdaj morali potovati v Zagreb, če ne bo kake spremembe. Volitve v skupščino decembra? Zagrebški »Jutamji list« poroča iz Belgrada: »V predsedništvu vlade Je bila 3. oktobra konferenca g. Dragiša Cvetkoviča In ministra pravde dr. Lazarja Markoviča. Obravnavala sta predlog o volivnem zakonu za volitve narodnih poslancev. Ta predlog bo prihodnje dni predložen ministrskemu svetu, nakar bo kot uredba objavljen. Ce ne bo nepričakovanih ovir, sodijo, da bodo poslanske volitve meseca decembra, nakar bi se skupščina sešla že konec decembra.« Ta informacija pa se nam zdi le malo verjetna. Kdo je umoril dr, Suflaja? Med diktaturo je bil v Zagrebu zavratno umorjen pred svojim stanovanjem hrvatski znanstvenik dr. M. Suflay. Tedaj morilca ali morilcev niso mogli najti. Pred več dnevi pa je bil aretiran bivši zaupnik zagrebške policije B. Z\verger. S tem v zvezi zdaj hrvatski listi pišejo, da bo morda zdaj mogoče pojasnili Štiflayev umor. Zvvergerja so v tem pogledu že zasliševali. Sodijo, da Zwer-ger ve ne le za naročene morilce, temveč tudi za organizatorje umora. Dr. 6uflay je bil velik osebni prijatelj dr. Mačka. Dr. Kulenovič — predsednik drinske JRZ V Sarajevu je bila 3. t. m. seja banovinskega odbora JRZ za drinsko banovino. Sejo je začet in vodil bivši minister g. Cvrkič. Na seji so izvolili novega predsednika banovinskega odbora na mesto rajnega dr. Spaha. Soglasno jo bil izvoljen minister dr. Džafor Kulenovič. V odboru so še razni srbski in muslimanski politiki JRZ. V Subotici ne bo nove mestne uprave Poročali smo na podlagi poročil hrvatskih listov, da bo Subotica dobila novo občinsko upravo, ki bi v njej bil za župana imenovan pristaš 1ISS. Subotiški list »Neven« pa poroča, da je te dni izjavil bivši subotiški poslanec g. Marko Jurič, da o tem ni niti govora. Med I1SS in drugimi strankami ni bilo v tem pogledu nobenega sporazuma. G. Marko Jurič je dejal: »Sedanja mestna uprava se ne bo spremenila. Gospodje Iz HSS morejo dobiti mestno upravo le na volitvah. Toda na volitvah HSS ne bo imela uspeha, ker večina Bunjevcev ni za IISS.« — Tako pravi gospod Jurič. Hrvatski občinski grbi Zagrebški »Obzorc piše: »Kakor je znano, Je bilo v času diktatorskih režimov prepovedano rabiti mestne grbe. S tem so bila v prvi vrsti prizadeta hrvatska mesta, ki so imela stoletja stare grbe. V Srbiji mesta sploh niso imela grbov. Sele ob času diktatur je bil kombiniran grb mesta Belgrada. Zdaj, ko je ustanovljena banovina Hrvatska, bo treba ustanoviti hrvatske grbe, ki so dokaz stoletnega življenja, zlasti kulturnega, naših mest.« — Isto velja tudi za slovenska mesta in nekatere druge slovenske občine. Juraj DemetroviČ se seli v Belgrad Kakor poročajo zagrebški listi, se je v Belgrad preselil g. Juraj DemetroviČ, ki je bil nekdaj vodilna glava JNS-arske politike na Hrvaškem, nato pa si ustanovil svojo snvsko skupino, ko se je JNS začela pogajati s Hrvati. Zdaj. ko je storjen sporazum, ki se že izvaja, Demetrovičeva politika na Hrvaškem nima nobenega smisla več. Hrvaški listi hudomušno dostavljajo, da tudi Belgrad zdaj ne potrebuje več »strokovnjakov« za hrvaško vprašanje. Ko odhaja DemetroviČ iz Zagreba, je prenehalo izhajati tudi njegovo glasilo »Jugoslavenske novine«. Sodijo, da se bo v Belgrad preselilo še nekaj politikov, ki so bili z Demetrovičem, kakor na primer Ante Kovač, Josip Cvetič, dr. Ilanžek in Milan Dobrovoljac. Kdo bo na Hrvatskem in v Bosni volil senatorje Po postavi volijo senatorje narodni poslanci, člani banskih svetov in župani. Pri volitvah dne 12. novembra bo manjkalo poslancev, ker je skupščina razpufičena. Na Hrvatskem še posebej pa ne bodo volili niti člani banskih svetov, ker sta bila banska sveta savske in primorske banovine že razpuščena. Tako bodo na Hrvaškem volili zgolj župani. — V Bosni, in sicer v drinski banovini, pa je stvar taka: Tudi tukaj bodo poleg poslancev odpadli tisti člani banskega svela. ki so bili imenovani iz okrajev, ki so pripadli Hrvaški. Teh okrajev je pet v drinski banovini. Tako bo odpadlo tudi 5 članov banskega sveta. Zdi pa se, kakor poroča »Hrvatski Dnevnik«, da bodo odpadli tudi vsi župani, ker v drinski banovini poteče mandat županom dne 8. novembra., torej štiri dni pred volitvami. »Hrvatski Dnevnik« poroča: »Ce ne bo novih odredb, bo pri senatskih volitvah glasovalo le 45 članov banskega sveta ter predstavniki mestnih občin. Hrvati pa doslej niso bili zastopani v bonskem sveiu.« Potemtakem bi ostali Hrvati v drinski banovini pri teh volitvah brez glasu. Turčija brani neodvisnost Balkana Sovjeti obljubljajo, da na bodo zahtevali Basarabije, hočejo pa, da bi Turčija zaprla Angliji in Franciji dostop do Balkana Rim, 4. okt. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« poroča o razgovorih turškega zunanjega ministra Saradzoglua s sovjetsko vlado v Moskvi sledeče: Pogajanja med Turčijo ln Sovjetsko Rusijo lo zelo dolgotrajna in s« utegnejo še par dni vleči. Sovjetska vlada je spomnila v teku teh pogajanj Turčijo na to, da je sklenila s Sovjetsko Rusijo leta 1929 pogodbo glede medsebojne varnosti v Črnem morju. Sovjeti pravijo, da bi bila le logična posledica te pogodbe, da Turčija Dardanele zapre, če bi bila sovjetska država potegnjena v vojno ln bi jo kdo hotel napasti v Črnem moriu. Sovjetska vlada je izjavila, da bi, ako Turčija njeno stališče sprajme, zagotovila Romuniji njeno eelost tn neodvisnost, to se pravi, da se ne bi polastila Besarahije, katero bi bila Turčija v takem slučaju obvezana podpreti proti napadalcu. Ako Turčija želi, da na bi bila primorana priti Romuniji na pomoč, kar bi pomenilo zanjo nevaren riziko vojske s Sovjeti, ki bi se utegnili spomniti, da je v minuli svetovni vojni Rusija izgubila ozemlje, ki je danes v turški oblasti (mišljen je okraj Kars v Transkavkaziiji), potem naj sprejme dobro voljo Sovjetov, da bodo Bes-arabijo pustili Romuniji in naj se odpove obveznostim, ki jih je Turčija sprejela v paktu o medsebojni pomoči i Anglijo in Franci|o. To pomeni, da naj bi Tnrčija ta sektor Sredozemskega morja zapadnima velesilama zaprla in obenem postavila jez angleškemu in francoskemu vplivu na Balkanu, Turčija pa se seveda noče odpovedati svojim obvezam do Francije in Anglije, ki predstavljajo za Turčijo zelo dragoceno garancijo, če bi kdo kdaj hotel njo napasti. Turčija ne veruje sovjetskim garancijam glede Romunije oziroma Bcsara-bije in je prepričana, da bodo Sovjeti potem, ko je likvidirana Poljska in so prišlo pod njen vpliv tudi baltiške države, obrnila svoj pogled na Balkan, kar bi se moglo zgoditi samo v veliko škodo Turčije, ki gotovo ne bo dopustila, da bi Črno morje in Bospor, oziroma Dardanele prišle pod kontrolo Rusije. Zato je Saradzoglu izjavil v Moskvi, da je Turčija pripravljena obnoviti in poglobiti prijateljstvo s Sovjetsko Rusijo, da pa se nikakor ne misli odreči obvezam, ki jih j« sprejela nasproti balkanskim državam, kakor tudi ne paktu medsebojne pomoči z Anglijp in Francijo. Tak aranž-man — je dejal Saradzoglu — je popolnoma sprejemljiv, ako Rusija nima namena, da bi se zapletla v vojno, ker tudi Turčija nima takega namena. Kar se tiče Dardanel, pa ima Turčija v smislu dogovora v Montreuxu popolno svobodo, da skozi Dardanele vojne ladje drugih držav pusti ali ne pusti, to «e pravi, da lahko dovoli prehod vojnim ladjam takih držav, ki so v prijateljstvu s Turčijo in ki nimajo namena kršiti njenih koristi. Kakor se zdi, odgovor turškega zunanjega ministra sovjetske vlade ni zadovoljil. Razgovori Molotova z Bolgari Berlin, 4. oktobra. AA. DNB. Iz Moskve poročajo: Predsednik sovjetskih komisarjev in komisar zu zunanje zadeve Molotov je sprejel snoči ob 20 po moskovskem času bolgarskega polkovnika Boj-deva. Kakor je znano, je Bojdev vodil te dni pogajanja za sklenitev letalske konvencije med Bolgarijo in Sovjetsko Unijo ln za uvedbo letalske zveze Moskva—Sofija. Pri njegovem sprejemu pri Molotovu je bil v družbi Bojdeva bolgarski moskovski poslanik Antonov. Pričakujejo, da bosta Sovjetska Unija in Bolgarija v kratkem sklenili letalsko konvencijo. Znano pa je tudi, da vodi Bojdev s Sovjetsko Rusijo razgovore glede Balkana, ki imajo namen, da bi se v primeru sasedbe Bosarabije po rdeči vojski Bolgariji odstopila Dobrudža. Zato v balkanskih prestolnicah, zlasti pa v Ankari, to akcijo pazljivo zasledujejo. Pritisk na Romunijo Bukarešta, 4. oktobra. DNB: Stalni predstavnik nemške narodne zajednice v Romuniji sonator Hedrich se jo Informiral pri romunskem ministrskem predsedniku o položaju Nemcov v Romu- niji. — Predsednik vlade Argetolanu je izjavil, da je trdno odločen izvesti trgovinsko politiko, ki jo je začel pokojni Caliuesco, namreč poživitev čim tesnejših gospodarskih stikov z Nemčijo. S tem v ivezl je dal takoj odlok, da te začno izvajati posebni ukrepi v tem smislu. Kaj bo z Litvo Pariz, 4. okt. AA. Huvas: Iz Kovna poročajo: Med Litvo in Sovjetsko Rusijo se še zmerom vrše pogajanja. Doslej še ni nobenih točnih vesti. V dobro poučenih krogih zavračajo glusove o sklenitvi pakta o vzajemni pomoči. Listi izražajo neke upe glede teritorija Litve, toda ti upi utegnejo biti pretirani. Na področju trgovine se razgovori najbrž vrše v okviru splošnih smernic, ker ne prisostvuje razgovorom izvedenec litovske delegacije Svel-nikas. Glede prometa omenjajo železniško križišče Kajsjaforis v zvezi s pristaniščem Ljepajo. Hitler bo govoril v soboto Stockholm, 4- okt. lj. Tukajlnjl diplomatski krogi pričakujejo, da bo Hitler sv«j govor, Id ga ia nakaj dni pričakujejo, govoril v soboto ob 12. Motorizacija vojske !Washlngton, 4. oktobra. AA, Reuter: Ameriška vojska je naročila 329 novih tankov za 6 milijonov dolarjev. O priliki tega naročila pišejo Newyork Times, da to predstavlja prvi korak Združenih držav za pospešeni proces mehanizacije ameriške vojske po nemškem vdoru skozi Poljsko, kateri je pokazal učinkovitost tankov v moderni vojni. Poudarjajo, da so naročeni tanki najmodernejšega tipa in da je vsak težak 12 ton. Po obvestilih iz vojaških krogov razpolaga sedaj Nemčija z 10 popolnoma motoriziranimi divizijami, katere Imajo okrog 6000 tankov, ln od katerih so mnogi lažji ali pa so samo blindirani oboroženi avtomobili. Vojska Združenih držav hoče hitro nabaviti najmodernejše mehanično orožje, ki se smatra za potrebno. Izve se, da je današnje naročilo prvo v vrsti 9e drugih naročlL V škofji Loki se odpre postaja za kontrolo sodov Balgrad, 4. okt. m. Trgovinski minister je v sporazumu z notranjim ministrom podpisal odlok, da M ▼ Škofji Loki za področja Škofjeloškega okraja odpre postaja za kontrolo sodov. Nemška podmornica, ki je potopila angleško ladjo »Courageousf Prestavljeno učiteljsko osebje Belgrad, 4. oktobra, m. Po prošnji so prestavljeni naslednji učitelji in učiteljice v Sloveniji: Franc Štular iz Vavte vasi v Ljubljano, Marija Papler iz Škofje Loke v Ljubljano, Terezija Juvan iz Škofje Loke v Ljubljano, Venčeslav Perko od Sv. Križa v Domžale, Cecilija Prosen iz Toplic na Dobrovo, Jelena Piskernik iz Boh. Bistrice v Škof-jo Loko, Marija Vilhar s Črnuč na Ježico, Vida Štolfa iz Selc na Črnuče, Antonija Kuralt od Sv; Križa na Črnuče, Ivanka Rakovec iz Velenja v Dob pri Domžalah, Marija Žerjav z Jesenic v Ljubljano, Karel šepec od Sv. Tomaža k Sv. Lovrencu, Ivan Lelič iz Kuzme v Prevalje, Henrika Voršič iz Velenja v Ptuj, Karla Vuk iz Št. Lovrenca v Ptuj, Irena Lukošek iz Javorja v Naklo, Ernest šušteršič iz Domžal v Ljubljano, Gizela Lukežič iz Domžal v Ljubljano, Henrik Paternost iz Tržiča v Ljubljano, Aleksandra Kordiž iz Loškega Potoka v Ljubljano, Angela Rupnik iz Kočevja v Ljubljano, Gizela Kranjc lz Grosuplja v Ljubljano, Anton Faganeli iz Maribora v Ljubljano, Pavla Hromeč od Dev. M. v Polju v Ljubljano, Elizabeta Troha iz Hoč v Ljubljano, Ivan Helbec od Sv. Križa v Maribor, Ljudmila Vorberg iz Slov. Konjic v Maribor, Volpurga Marušič od Sv. Florijana k Sv. Petru pod Sv. gorami, Marija Petkovšek fz Lahovcev v Mursko Soboto, Anton Droč iz Bidovcev v Laško, Roza Šeme iz Pišec v Krko, Neža Cepon iz Gornjega Lakoša v Rečico ob Savinji, Marija Istenič iz Svetine v Skaručno in Marija Beljan iz Dragatuša v Sevnico. Razmejitev področij Trgovskih bolniških blagajn Belgrad, 4. okt. m. Po § 106. finančnega zakona za proračunsko leto 1939-40 je socialni minister pooblaščen, da razmeji krajevno dejavno področje bolniške blagajne zasebnih nameščencev, to je Trgovsko bolniško blagajno v Ljubljani, Blagajno trgovačke omladine v Belgradu in »Merkurja« v Zagrebu. V soci- alnem ministrstvu je že pripravljena uredba o tej razmejitvi področja ter bo v najkrajšem času podpisana in bo razmejitev stopila v veljavo s 1. novembrom. V tej zadevi je obiskala socialnega ministra delegacija bolniških blagajn. V delegaciji so bili predsednik Trgovska bolniške blagajne iz Ljubljane g. Ivan Marte-lanc, ■ predsednik Trgovskega podpornega in bolniškega društva iz Ljubljane g. C.ombač ter redsednik Blagajne trgovačke omladine iz elgrada dr. Radan. E Priprave za volitve v senat Zagreb, 4. oktobra, b. Banska uprava v Zagrebu je sprejela predlog predsednika okrožnega sodišča glede priprav za senatorske volitve, ki bodo 12. novembra. Vse okrajne oblasti so pozvane, da okrožnemu sodišču v Zagrebu pošljejo popis onih oseb, ki imajo po zakonu pravico glasovanja. Poziv je bil poslan vsem okrožjem v Banovini Hrvatski in morajo prijave izvršiti v teku osmih dni, v Zagrebu pa se bo izvršil popis volivcev. Iz seznama se morajo izbrisati vsi banski svetniki in narodni poslanci, ker je skupščina razpuščena. Potemtakem bodo za senatorske volitve v Banovini Hrvatski glasovali samo v Zagrebu. češki list o Slovencih Olomuški »Našinec« je napisal pr. mesec dolg uvodnik o samoupravi Slovencev, kjur je lepo podal ves napor Slovencev v Jugoslaviji za to, da se razmere urede in da pride do trdnega temelja nove državotvornosti. Takole začenja: »Potek naporov in pogajanj pri ustvaritvi Hrvatske banor vine je zelo jasno pokazal, kar smo v našem listu že vpčkrat podčrtali, da Je bil eden izmed važnih činiteljev pri rešitvi tako imenovanega hrvatskega vprašanja tudi najbolj zahodni del Jugoslovanskega političnega narodn — Slovenci. Ti so nesporno najbolj inteligentni Izmed vseh Jugoslovanov in stara državnopolltična trndicija avstrijskega parlamentarizma je naučila Slovence to, česar drugI zelo pogrešajo: premočrtno gledanje na stvari, kakršne so, odklanjanje neumestne narodne nadutosti ter smisel za realnost sil in poslanstvo naroda. Slovenci so morda edini slovanski narod, ki Je spoznal, da njegove sile ne zadostujejo za posebno državo, in ki ni izgubljal sil z izmlšlja-njem take eventualnosti.« Nato govori o zgodovinskem razvoju političnega prevrata ter o novi državi, »kjer so bili, da uporahlm ta izraz, Slovenci razum države, dočlm so Srbi pomenili njeno silo in moč. Hrvatski problem ni oviral Slovencev, da se ne bi udeleževali skupnih državnih zadev; ta problem Je bil vpraSanje hrvatsko in srbsko.« Dalje govori, kako so tudi Slovenci bili proti razdelitvi na banovine, kljub temu. da se dravska banovina krije z etnografskimi mejami. »Slovenci iz principa zanikavajo kakršenkoli centralizem, pa naj bo politični ali gospodarski ali kulturni. Toda njihova pot se je razlikovala od hrvatske: načelna opozicija ne vodi vedno k cilju, vsaj ne tako, kakor bi bilo zdravo za trajno ureditev sil. Zato so Slovenci imeli svoje predstavnike tudi v dikta torskib vladah.« Potem piše obširneje o dr. Koro ščevem pojmovanju državne politike, ki Je šel na roko hrvatskim zahtevam po avtonomiji, Cvetkovič je skupno z dr. Koroščem imel glavno besedo pri pripravah za hrvatsko banovino s tem, da se je posrečilo spraviti voditelja dr. Mnčka na temelj, ki je bil proglašen z znano formulacijo. »Dr. Korošec Je spravil pod streho hrvatsko avtonomijo, pri tem pa vozi tudi slovenski pridelek v svoj skedenj.« Tu govori člankar o sestanku JRZ v LJubljani, ki je zahteval tudi zase iste pravice kot gredo Hrvatom, »kar je snmo po sebi razum Ijlvo«. Konča pa z naslednjim stavkom: »Slovenci bodo tako dobili svojo snmoupravo. Ne bo morda prav laka. kakor jo imajo sedoj Hrvati, toda k njej se bližajo. Gotovo bo taka, kot Jo potrebuje Jugoslavija v sedanjem času, da bi bili vsi narodi enotni v potrebah celote, samostojni pa v svoji kulturni, gospodarski in upravni samobitnosti. Deflnilivna notranja ureditev v Jugoslaviji čaka nastopa mladega kralja. Slovenci bodo gotovo njegova zvesta opora v dobi polnoletnosti, kakor so bili v dobi njegove mladosti In dozorevanju.« - Zdelo se nam je potrebno prinesti misli tega češkega lista, ki so zanimive toliko bolj. ker razo devajo, kako Čehi giedajo na naša vprašanja in na naše zadeve. Belgrad, 4. oktobra. AA. Državni odbor za volitve senatorjev je imel včeraj in danes sejo pod predsedstvom predsednika senata in predsednika državnega odbora dr, Antona Korošca. Na včerajšnji seji je bilo določeno šlevilo senatorjev, ki jih bodo izvolile posamezne volivne enote, in sicer: dravska banovina 4 senatorje, drinska 5, zetska 3, banovina Hrvatska 13, vrbaska 3, dunav-ska 8, moravska 5. vardarska 5, mesto Belgrad s svojim upravnim področjem pa enega senatorja. Potemtakem bo v vsej kraljevini 12. novembra izvoljenih skupno 47 senatorjev. Na današnji seji je državni odbor določil volivne odbore za vse volivne enote. Za predsednike volivnih odborov so določeni; za predsednika volivnega odbora za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani Ivan Škarja, član državnega sveta v Belgradu, za banovino Hrvatsko s sedežem v Zagrebu dr. Rudolf Stninmetz Sorodolski, član državnega sveta v Belgradu, za banovino vrhasko s sedežem v Bnnja-lukl dr. Petar Milčlf, član državneaa sveta v Belgradu, za drinsko banovino s sedežem v Sarajevu Rista Mlhajlovif, sodnik knsacijskecra sodišča v Belgradu, za zetsko bunovlno s sedežem v Celinju Luka Pištelič, član državnega sveta v Belgradu, za donavsko banovino s sedežem v Novem Sadu Jovan Stranjakovič. sodnik kasacijskega sodišča v Belgradu. za moravsko banovino s sedežem v Ni?u Jovan Milovanovič. sodnik apelaciiskega sodišča v Beluradu. za vardarsko banovino b sedežem v Skopi ju Mlodrag Zarič. sodnik kasacijskega sodišča v Belsradu. in za predsednika volivnega odbora za Belgrad In njegovo upravno področje dr Danilo Danit, sodnik kasacijskega sodišča M Belgradu, Kdaj bodo volitve — se ne vo Belgrad, 4. okt m Pri današnjem sprejemu časnikarjev pri gradbenem ministru dr. Kreku se ie minister deli časa razgovarjal i časnikarji tudi o notranjepolitičnih vprašanjih ter jim je dajal razna pojasnila. Med drugim so časnikarji vprašali g ministra. » koliko so točne vesti, ki so bila objavljene v enem delu zagtebškega tiska, da bodo poslanske volitve že leto« meseca decembra, Minister te odgovoril: »Gotovo le samo to, da vlada Icll, da t>l se država čimprej vrnila v normalno politično življenje.« Strateški vzroki nemške zmage na Poljskem Glavna poljska armada sploh ni prišla do bitke Vojaški poročevalec švedskega »Svenska Dag-bladeU objavlja strategično poročilo s poljskega bojišča, ki je z vojaškega stališča jako zanimivo. Zmago nemške armade — tako sodi švedski častnik — je seveda treba med drugim pripisovati premoči tehničnega orodja, zlasti motoriziranim četam, ki so v suhi jeseni lahko naglo prodirale, ter letalstvu, ki je bilo v neprimerni premoči nad poljskim in je tudi pokazalo veliko večjo izurjenost nemških pilotov. Tudi je dejstvo, da je nemška špijonaža odlično delovala in so imeli nemški generali ves čas točen vpogled v poljsko zaledje. Toda v prvi vrsti je vsak strateg, ki je to vojsko proučil sam na bojišču (kjer se je švedski vojaški poročevalec nahajal), spoznal, da je zmago odločil strateški nafrt nemškega vrhovnega vodstva, ki je bil matematično točno premišljen, z isto točnostjo izveden in tako predrzen, da je jamčil za uspeh samo tako disciplinirani armadi in njenim podvoditeljem, kakor je nem-sk& srmfldfl Cilj vojaških operacij ni bil samo, da se nasprotnik porazi, ampak da se v čim krajšem času onemogoči vsaka vzpostavitev njegove sile, z eno besedo, izničenje njegove vojaške moči. Nemci so postavili na Poljskem pet wmad, katerim je bila poverjena izročitev strateškega načrta, ki je šel za tem, da smer nemškega napada ni fronta sovražnika, ampak njegovi boki in njegov hrbet daleč v njegove »veze z najnotranejšim zaledjem. Nemške armade so prodirale v velikem loku od skrajnega jugovzhoda v Šleziji in Slovakiji do skrajnega severozapada, kar se je grafično pona-zorjevalo v celi vrsti puščic, ki bi se podaljšane srečale v prostoru med Varšavo in Lublinom v trikotu, ki ga tvori sotok Visle in Buga. Samo na zapadu v Poznanju, kjer je poljska glavna sila v resnici stala, niso prodirali, ampak le čakali v obrambnem položaju. Ta strateški načrt je bil sicer olajšan jx> geografični legi Poljske, je pa vseboval v sebi veliko nevarnost. To zaradi tega, ker nemške armade med seboj niso bile povezane, ker bi v povezani črti ne bile mogle izvršiti strategičnega načrta vrhovnega armadnega vodstva. Razdalja med posameznimi armadami je bila mestoma tako velika, da bi v primeru, če bi bili Poljaki napadli eno ali- drugo od teh armad, prešlo veliko nevarnega časa, preden bi ji bila druga nemška armada mogla priti na pomoč. Ravno v tem, da poljsko vrhovno __ armadno Vodstvo ni izrabilo tako ugodnega položaja zase, je dokaz, da to vodstvo ni bilo na višini svoje naloge. Njen nasprotnik je namreč bil deloma Brat Sonce Praznik sv. Frančiška Asiškega, ki ga je oblajal katoliški svet včeraj, je spomnil vse kulturno človeštvo na osebo in delo, ki je na prevalu 12. in 13. stoletja obnovilo in poglobilo krščanskega duha ▼ reformi, ki je zajela vsa območja družabnega življenja. Bil je to čas, ko so se začele majati mnoge osnove srednjeveške družbe in države. Cerkev je bila za Ino-cenca III. na višku svoje moči in vpliva na javno življenje, za nekaj časa sta se bili takrat tudi združili zapadna in vzhodna cerkev in v vzhodnih slovanskih deželah so izginili zadnji sledovi poganstva. Ta svetla podoba pa je bila zasenčena po brezverstvu, ki si je utrlo takrat v Evropo pot iz Azije in je s svojim naukom o dveh enakovrednih počelih dobrega in zla, med katerima je večna borba brez zmage, grozilo družabnemu življenju z anarhijo in nihiliz-mom, kulturno življenje pa bi bilo po vplivu teh naukov popolnoma zamrlo v zanikovanju vsake svetske delavnosti. Politično življenje je bilo označeno po hudih borbah med stanovi, med ievdalnimi gospodarji in dvigajočim se meščanstvom in po skrajnem nasilju tiranov, ki so v tej družabni zmedi, gazeč vse nravstvene in družabne zakone, s svojo krvjo in ognjem ustanavljali svoje avtokracije. Obenem pa je vstajala zarja nove dobe in na pragu te dobe vidimo sv. Frančiška iz Assisija. Nasproti spiritualističnim zablodam svojega časa oznanja ljubezen do vsega, kar je Bog ustvaril. Bogatašem propoveduje evangelij skromnosti in bratske vzajemnosti, ki nam nalaga stroge dolžnosti do bližnjega in žrtve v službi občestva. Nasilju pa postavi nasproti moč pravice in ljubezni. Ljubezen, skromnost in altruizem Frančišku niso gola čustva za izpopolnjevanje lastne osebe, marveč socialne velesile, ki so v družbi neobhodno potrebne, da se ne poruši vzajemnost njenih stanov, da znamo prav ravnati z naravnimi dobrinami b bogastvom v prid vseh in da more oblast po teh načelih vladati modro in pravično. Asiški svetnik je imel pred seboj vse človeštvo in vse narode pa njihovo soživljenje, o katerem je v tistem času, ko se je začela v nasprotju s srednjeveškim zamislom vesoljske države tvoriti narodna država, dobro vedel, da le-ta ne bo mogla obstajati, če se ne postavi na te univerzalne nravstvene temelje skupnega življenja. Brat Sonce, kakor ga je imenoval veliki Dante, je ob enem najbolj važnih preobratov naše zgodovine postavil ideal človeškega krščanskega bratstva, ki ga danes iščejo duhovi Evrope, potem ko so se razočarali nad puhlimi družabnimi teorijami liberalizma in socializma, pa plemenskega nacionalizma, ki so človeško družbo le še bolj razkrojili. Asiški ubožec je vedel in oznanjal, da mora to bratstvo medsebojne krščanske ljubezni biti tudi norma mednarodnega prava in življenja. In ta misel ga je tudi navdahnila, da je ustanovil tretji red, prvo kulturno organizacijo Evrope za nravstveno in socialno reformo sveta v duhu Evangelija. Ni čuda, da v današnjem somraku aaie družbe misli mnogih uhajajo k svetemu Frančišku. prav tako v ugodnem in deloma v neugodnem položaju v začetku vojne, kakor ona sama. Tako nemška, kakor poljska armada sta bili izpostavljeni nevarnosti, da bosta na vzhodu in na zapadu istočasno napadeni in da se bosta morali boriti na različnih frontah; obe pa sta se mogli vreči na eno izmed nasprotnih armad in jo uničiti, preden bi ji mogla postati nevarna druga. Ce bi bila poljska armada imela odločno vodstvo, ki bi se bilo slednje možnosti poslužilo, bi borba na Poljskem, če upoštevamo brezprimerno hrabrost poljskega vojaka, še davno ne bila končana. Tista glavna armada, o kateri so vsi mislili, da je zbrana ali da se zbira okoli Varšave med Vislo in Bugom, se tam sploh ni nahajala, ampak glavna poljska armada je bila tista armada, ki jo je Rydz Smigly postavil v Poznanju, od koder bi se bil mogel vreči na Nemce z ravno tako silo, kakor bi se bil mogel vreči nanje na nasprotnem boku v Vzhodni Prusiji. Toda Rydz Smigly te smelosti ni imel in je zato tako hitro podlegel. Nasprotno je nemško vrhovno vodstvo armade zaupalo svojim armadam, da bo vsaka od njih, če bi bila napadena, napad vzdržala tako dolgo, da bi ji prišle druge armade na pomoč in nasprotnika potem še bolj uničile. Nekaj podobnega se je Poljakom posrečilo, kakor vemo, pri Kutnu, vendar tukaj ni šlo za napad, ampak samo za poizkus prodora poljske poznanjske armade do Varšave, kar ni bila zasluga maršala Rydz Smi-glyja, ampak hrabrosti in smelosti poljske poznanjske armade, ki je delala oziroma morala delati na svojo lastno roko, ker je vrhovni poveljnik popolnoma odpovedal in na koncu tudi ni imel nobene zveze z njo. Nemški vrhovni poveljnik pa je že izpočetka svojega nasprotnika nadkriljeval po tem, da so mu bili njegovi nameni bolje znani, kakor so bili znani nameni Nemcev maršalu Rydz Smiglyju. Nemci so izvedeli že ob izbruhu vojne, na kateri točki bodo Poljaki skušali napasti. Rydz Smigly je namreč glavno poljsko armado postavil, kakor rečeno, v Poznanj, samo par milj daleč od Berlina, kamor prispejo .letala v eni sami uri. Človek bi mislil, da bo nemški vrhovni poveljnik velel svoji armadi napasti nasprotnika tukaj ali fron-talno ali pa na bokih. Toda nemško vrhovno poveljstvo ravno tega ni storilo. Velelo je svojim armadam, da korakajo mimo poljske glavne sile in je svoje čete pustilo vkorakati globoko v dovozne točke in črte poljske poznanjske armade ter se je tako izpostavilo največji nevarnosti. V resnici pa je ta poteza bila tista, ki je prinesla Nemcem zmago, ker so v hrbtu poljske glavne armade porazile posamezne druge poljske armade ter dosegle svoj strateški cilj, ne da bi bila glavna najmočnejša poljska poznanjska armada prišla do tega, da bi z nemško armado imela eno samo resno bitko ter je morala potem, ko so nemške armade razdejale vse zaledje, se s fronte, kjer ni začela nobene bitke, umikati proti Varšavi in je šele potem, ko je bila vojna že odločena, Nemce prisilila do sedemdnevne bitke pri Kutnn, v kateri so se Poljaki pokrili z nesmrtno slavo, niso pa mogli izničiti zmage nasprotnika, ki je bil svoj cilj z izredno naglostjo in točnostjo že dosegel. Vdor nemških armad z vseh strani je bil tako nagel in obenem tako premišljen ter drzen, da so bile kmalu pretrgane vse zveze med poljskimi armadami, predvsem pa z njenim vrhovnim poveljstvom, tako da iz tega vidimo, da tiste poljske glavne armade, o katerih se je ves čas pisalo, da čaka Nemce na Bugu, sploh ni bilo, oziroma ni moglo biti. Poljski vrhovni poveljnik je mislil, da bo z glavno armado, ki jo je postavil v Poznanju, ogrožal nemško zemljo, v resnici pa je a to potezo, katere ni znal ali se ni upal uresničiti, omogočil nemški armadi zmago. Seveda je igrala v tej vojski, kakor v vsaki, veliko vlogo tudi tako imenovana sreča, toda strateške in taktične napake poljskega vrhovnega poveljstva so iz tega popolnoma očividne. Mirno se lahko trdi, da se maršal Rydz Smlgly in njegov generalni štab ni mirno vsedel za mizo in trezno računal ter risal s svinčnikom na ge-neralštabni karti, ampak da se je preveč zanašal na junaštvo poljskega vojaka, katerega Nemci nikakor niso podcenjevali, ampak so že v naprej vedeli, da bodo imeli opraviti s hrabreči brez primere in so zato tem bolj premišljeno zasnovali svoj načrt. Ni zadosti, da je človek junak — je dejal največji strateg 19. stoletja, Moltke — on mora biti tudi vojak, to je človek, ki dela po metodičnem načrtu v največji disciplini. Tako zaključuje švedski vojni poročevalec svoje poročilo, za čigar objektivnost nosi seveda odgovornost on sam. Sicer pa se vsi vojni poročevalci v glavnem z njim strinjajo. Angleške obtežbe proti HImmler|u London, 4. okt. b. Angleži so sporočili nemškemu narodu v obliki letakov, da je šef nemšrko tajne policije Himmler, ki ne dovoli Nemcem, da bi prenesli čez mejo niti 10 mark. sam naložil v Švici in v Argentini 500 milijonov mark. Vojska na morju London, 4. okt. b. Poročajo, da je nemška ladja »Coluinbus« pobegnila iz nehiške luke Ve-raeruz. Znano je, da so se tam pred kratkim pojavile nemške podmornice tpr je beg te ladje bržkone podpiralo nemško podmorniško brodovje. Stockholm, 4. okt. b. Zaradi ponovnih napadov na švedske trgovske ladje je švedska vlada sklenila izvršiti potrebne ukrepe za varstvo svojega trgovinskega brodovja. Washington, 4. okt. b. V razgovoru s predstavniki tiska je predsednik Roosevelt izjavil, da bo v najkrajšem času stavljenih v službo nadaljnjih 40 rušilcev. Ti rušilci bodo nadzirali ameriško obalo. Borba med obrambnimi pasovi na zapadu Javnost je sedaj že precej poučena o silni utrjenosti nemške zapadne meje, ki jo zapira tako imenovan Siegfriedov utrjen pas in na francoski strani prav tako močen nad 20 km širok pas utrdb, ki so bile zgrajene pod vojnim ministrom Maginotom in se zato imenujejo Maginotova linija. Vprašanje nastane, ali so ti obrambni sistemi sploh osvojljivi. Prva naloga napadalca je v tem, da premaga ovire, ki preprečujejo približevanje obrambnemu sistemu. Kjer je ta ovira široka reka, kakor je Ren, bi bilo treba najprej s čolni poslati čete na nasprotno stran, kjer bi se morale na mnogih mestih trdno zakopati. V njihovem varstvu bi se moral zgraditi najprej brod čez reko in potem most na pontonih, da bi bil dovoz nadaljnjih čet in potrebnega materiala mogoč. Le če se posreči zagotoviti po mostovih trajen prevoz, je mogoče nadaljevati z ofenzivno akcijo na drugem bregu. Toda, da bi bil prehod čez reko sploh mogoč, so potrebni gotovi nujni predpogoji. Napadalec mora imeti premoč v zraku, sicer bodo nasprotni letalci mostove rnzbili in s tem odrezali vsako zvezo z ostalo armado. Napadalec mora pred prehodom čez reko s topništvom uničiti obrambne naprave, ki jih ima nasprotnik na svojem bregu. Uničiti mora vsa gnezda strojnih pušk, sicer se ne bo mogoče vgnezditi na nasprotni strani. Njegovo topništvo mora biti tako močno, da trajno kroti nasprotno topništvo, ker sicer bodo čete, ki bi dosegle nasprotni breg, v najkrajšem času uničene. Vse to pa je tako težko izvesti, da do Bedaj ni še nobena stranka poizkusila napad čez reko. Ce pa pred fronto ni tako mogočne ovire, kakor je široka reka, potem napadalec lahko naskoči polje pred utrjeno črto. Toda tudi tukaj mora najprej porušiti ovire, ki se mu stavijo na pot. To so žične ovire, ki jih je z lahkim in težkim topništvom sicer mogoče razstreliti, zahteva pa zelo veliko streliva. Potem nastanejo globoki iijaki, v katerih je polno raztrgane bodičaste žice, kar še vedno ovira napredovanje. Težko topništvo mora razstreliti ovire, ki zapirajo pot tankom, za kar je tudi treba zelo veliko streliva. Posebno nevarno oviro pa predstavljajo minirana polja. Ako jih hoče topništvo očistiti, potem je skoraj za vsak kvadratni meter potreben zadetek. Poraba streliva je torej ogromna. Francozi so znašli novo sredstvo. Naženeio črede svinj, ki rijejo po zemlji, upostavijo kontakt in sprožijo mine. Svinje so seveda raztrgane, a je to še vedno najcenejši način, da dosežejo svoj namen. Razgovor o demokraciji Pred dnevi emo priobčili na uvodnem mestu članek, v katerem smo naglašali potrebo, da se evropski narodi strnejo v skupno fronto demokracije, 6e hočejo odoleti avtokraciji, na čelu katere koraka danes komunizem. To smo naglašali zaradi defetizma, ki se opaža v izvestnih krogih, pripravljenih, da iz malodušja in pomanjkanja prave narodne zavesti ali pa iz zmešane levičarske ideologije kapitulirajo pred vsakim dikta-tom. Treba pa je — smo rekli — zastaviti vse sile evropskega človeka za demokracijo ne samo v političnem, temveč tudi v ideološkem pomenu, to je za poživitev in poglobitev demokratične kulture, ki slooi na osebni svobodi in vzajemnosti stanov, uresničeni po normah nravstvenega reda; le Azijati rabijo biča, da prav žive in uresničujejo temeljne vrednote človeka vrednega sožitja. Naš članek je velika večina slovenske javnosti, naj bo usmerjena tako ali drugače, sprejela kot izraz njene lastne miselnosti v sedanjem resnem času, kot nekaj samo po sebi umevnega, kar mora podpisati V6ak slovenski človek. Le gospod Adolf Ribnikar je menil, da mora pritakniti zraven svojo modrost, pa, če mogoče, oslabiti vtis našega poziva. Gospod Ribnikar gotovo pošteno misli in dobro hoče, je pa tako zamrežen v našo vsakdanjo politiko, ki jo je svojčas sam krepko pomagal zapeljati 6 širokega zamisla tistih dni na tir najbolj malenkostne strankarije, da tudi naših izvajanj o evropski demokraciji, ki se danes bori za biti in nebiti zapadne omike 6 totalitarizmi vseh barv, ni mogel razumeti drugače, kakor s stališča svojih posebnih želja in pogledov na slovensko politiko. Našemu članku, ki ga je ponatisnil v njegovih osrednjih mislih v »Večemiku« z lepimi črkami na tretji strani, nima prav nič oporekati, odobrava ga z vso dušo, toda spomnil se je, da je lanskega leta izdelal in razposlal poslanico vsem slovenskim političnim faktorjem, naj se vsi Slovenci združimo in napravimo medstrankarski kompromis ter začnemo na jasni ideološki podlagi novo politiko, kakor si jo zamišlja gospod Ribnikar. Nam o tisti spomenici ni ničesar znanega, na vsak način pa sodimo, da ima ta stvar kaj malo opraviti z našim opozorilom, da je skrajni čas za skupno fronto vseh demokracij sveta, zakaj ta je potrebna brez ozira na usodo, ki je doletela spomenico gospoda Ribnikarja. Ne vemo, ali bi se bilo kaj spremenilo na mednarodnem položaju, če bi bili slovenski politiki to spomenico sprejeli in kakšen vpliv je imelo na potek svetovnih dogodkov to, da so slovenski politiki Ribnlkarjevo spomenico odklonili oziroma prezrli. Menda hoče gospod Ribnikar reči, zakaj smo se zdaj zavzeli za načelo demokracije, prej pa da se nanj nismo spomnili. Očita nam namreč, da smo bili »zastavonoše avtokratskih režimov«, da nismo hoteli braniti demokracije in svobode, da nismo marali za njegovo idejo »narodne koalicije«, ki naj bi napravila konec »politični konjunkturistiki«, po kateri so 6e baje ravnali slovenski politiki, dokler ni nastopil gospod Adolf Ribnikar, Torej smo na področju naše notranje politike, kamor je speljal debato gospod Ribnikar, toda ne v svojo srečol Gospoda Ribnikarja moramo namreč vprašati, katere avtokratične režime misli, ko govori o njihovih zastavonošah? Kolikor smo zasledovali slovensko politiko zadnjih dvajset let, smo videli med zastavonošami vseh jugoslovanskih hegemonističnih avtokratičnih režimov poleg pokojnega dr. Žerjava in dr.Kramerja gospoda Adolfa Ribnikarja, ki je strumno stal poleg te zastave tudi takrat, ko je ta ideja dobila svojega izraza v pravi in popolni jugo-slovenski diktaturi. Kje je kakšna izjava gospoda Ribnikarja, kdo ve za kakšen njegov javni nastop, kdo za kakšen Ribnikarjev govor ali članek v tistem času, ki bi se bil zavzel za demokracijo, za svobodo Hrvatov in Slovencev, za njihovo enakopravnost kot dveh samostojnih narodov poleg srbskega? Nasprotno — gospod Ribnikar se je dosledno imel za unita-rista in je ta unitarizem, ki se je držal le s pomočjo več ali manj prikritih ali odkritih protidemokratičnih diktatur, dosledno zagovanal. Kaj ga je oddaljilo v zadnjih letih od »Jutra« in njegove struje, tega ne vemo, lahko tudi, da je postal drugih misli, kar bi nas le veselilo, samo v to g. Ribnikar ni poklican, da bi se zdaj predstavljal kot rojen vitez zaščitnik demokracije, ko je večino svojega političnega življenja in delovanja služil pod zastavo JNS, ki je zagovarjala in dejansko podpirala tako imenovani jugofašizem. Še manj seveda pristoja gospodu Ribnikarju, da se zaganja v druge, ki se mu ne zde zadosti demokratični. Režim JRZ, ki ga mi peto leto podpiramo, je dal narodom Jugoslavije to, kar so jim tako imenovani »demokratski« režimi dosledno odrekali: narodni sporazum, po katerem so Srbi, Hrvati in Slovenci dejansko postali enakopravni Režim JRZ nam je dal samostojno banovino, ki si jo bomo po svojem lastnem narodnem vidiku in koristih sami uredili. Režim RJZ je zatrl vse teroristične organizacije in poizkuse v državi, in utrl pot zakonitim razmeram ter zdaj izdeluje demokratičen voliven, društven in tiskoven zakon. Kdaj je to padlo v glavo režimom, ki jih je politično podpiral g. Ribnikar? Saj pohaiajo vsi izjemni avtokratični zakoni v naši državi iz tistega časa in iz tistih režimov, v katerih so sedeli in vedrili najožji politični prijatelji in somišljeniki gospoda Adolfa Ribnikarja. V ostalem pa se z g. Ribnikarjem strinjamo, da je treba našo narodno politiko okrepiti, da je treba »najresneje računati s podeželjem«, da treba podpreti zdravo slovensko meščanstvo itd. Mi na tem delamo od Krekovih časov in smo prepričani, da more le taka narodna politika na demokratični osnovi ves naš narod tako strniti, da bo lahko odolel skrajnostim, ki hočejo razrušiti Evropo ir, njeno omiko. Pri tem delu bi radi videli tudi g. Ribnikarja v pozitivni ao-gradnji, kakor vse slovensko meščanstvo sploh — s takimi polemičnimi razpravami, kakor i« ta ntegova zadnja, pa bo kaj malo služil slovenskemu narodu, ki j« takih strankarskih preklsrij do grla sit Pa tudi če so že vse te ovire odstranjene, še ni mogoče zasesti predpolja. Treba je s topništvom popolnoma uničiti strojne puške, male pehotne topove in metalce min, ker drugače je napredovanje nemogoče. Vse te obrambne naprave pa so v betonirauih zakloniščih. Zato jih je mogoče porušiti le z močnim obstreljevanjem. Pa še tudi potem bo napadalec izpostavljen obstreljevanju nasprotnega topništva, ki ga ni mogoče popolnoma k molku pripraviti, ker njegovi položaji vsaj spočetka niso znani. Napadalec more torej le korak za korakom napredovati in si sproti graditi kritje proti topniškemu ognju. Kos zemlje je šele takrat v njegovi posesti, če ga je tako močno utrdil, da ga nasprotnik s protinapadi ne more ven vreči. Zaradi tega je povsem razumljivo, da francoske čete potrebujejo zelo dolgo časa, da si osvo-je predpolja glavne utrjene črte. Šele potem je mogoč napad na same utrdbo. V ta namen je potreba silnih predpriprav. Najtežje topništvo, ki ga je mogoče premikati le po železnici, mora priti v ugodne položaje in biti oskrbljeno z ogromnim strelivom. Treba je kopičiti velikanske množine topništva, ako hoče dobiti premoč nad branilcem. Toda tudi osvojitev le ene utrdbe ne bi mnogo zalegla. Prodor bi bilo treba napraviti na široki fronti vsaj desetih kilometrov, da bi osvojeno črto bilo mogoče obdržali. Ako se napadalcu posreči, da vdere v kak odsek utrjene črte, potem branilec takoj osredotoči na to mesto ogenj svojih baterij in letal. Po tej pripravi se prične protinapad tankov in pehote. Napadalec bo mogel pred protinapadom obdržati položaje le tedaj, če je močnejši v zraku in ima tudi močnejše topništvo. Ako je prva črta zavzeta, potem se prično enako dolgotrajne priprave za napad na drugo, kjer se razvijejo zopet slični boji. Za drugo črto je potem tretja in četrta in branilec ima čas, da med tem zgradi tudi še nove obrambne črte. Zalo je prava uganka, lcko hi v boju za Ma-(jinotovo ali Siegfriedovo trlo bilo mogote doneti kako odločilno zmago. Na obeh straneh so nam-rel nakopičena tako neizmerna velika vojna sredstva, da se med seboj paralizirajo in da presega tloveške moči, da bi jih bilo mogoče nadvlada/i. Na zapadu tiho in mirno Pariz, 4. oktobra, lj. Z bojišča prihajajo poročila, da je noč minula mirno. Do večjih bojev ni prišlo, razen redkega topniškega ognja in nekaj letalskih spopadov. Toda na obeh straneh so prepričani, da so to le otipavanja in dokazi priprav. Francoske čete oklepajo Saarbriicken od treh strani. V območju fronte civilnega prebivalstva ni več. Danes so Nemci izpraznili mesta Saarlouis, Karls-ruhe, Zvveibrlicken in še nekatera druga mesta. Največje od teh mest je Karlsruhe, ki ima 150.000 prebivalcev in leži za desnim bregom Reua, 60 km za francosko mejo. Po vsej pokrajini od Mozele do Saare je padel hladen dež z nalivi. Nizki oblaki in sploh slab razgled sta onemogočila vsako delavnost. Nevihte in noč ter mraz ovirajo stalno borbenost in borbeno delavnost. Berlin, 4. oktobra. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča: Na zahodu je vladalo razen slabega sovražnega topniškega ognja okrog Saarbriickna popolno zatišje. Pariz, 4. oktobra. AA. Havas: Danes dopoldne je imela vlada svojo sejo. Daladier je razložil diplomatski in vojaški položaj. Daladier je predložil predsedniku republike v podpis dva ukaza o imenovanju in napredovanju častnikov. Prav tako je bila izdana uredba, s katero se določajo dohodki ministra za blokado. Vlada je izdala besedilo uredbe, s katero se v resoru kmetijskega ministrstva organizira posebna služba za splošno preskrbo z življenjskimi potrebščinami. Belgrajske novice Belgrad, 4. okt. AA. Z odlokom ministra za PTT je bilo odobreno, da se izdelajo in dajo v promet posebne prigodne poštne znamke Jadranske straže v vrednosti 0.50, 1, 1.50 in 2 din z dodatkom 0.50, 1 in 1 50 din. Plačani dodatek pri vsaki znamki gre v korist izvršnega odbora JS v Splitu za izgradnjo pomorskega muzeja osnovna vrednost pa gre v korist državne blagajne. Kot požtna pristojbina velja samo osnovna vrednost. Prodaja teh znamk je neobvezna in bo trajala do 30. novembra letos. Po izteku tega roka se smejo prodajati te znamke za frankiranje poštnih pošiljk. Belgrad. 4. okt. AA. Dane« dopoldne je trgovinski minister dr. Ivan Andres vrnil obisk nemškemu poslaniku na našem dvoru Viktorju von Heerenu. Ob 13.30 pa je minister dr. Andres priredil banket v čast nemškega trgovinskega odposlanstva, ki se nahaja v Belgradu. Belgrad. 4. okt. A A. Snoči je dopotovala v Belgrad grška trgovinska delegacija, ki se udeležuje trgovinskih pogajanj, katera so se začela med našo državo in Grčijo danes ob 12.30. To je nadaljevanje pogajanj, ki so se začela v Solunu od 19. do 21. septembra in je glavni predmet razprav, ureditev plačilnega prometa med Grčijo in Jugoslavijo. Zemunska »rem napoved: Razvedrilo se bo na severni polovici. Oblačno z dežjem pa bo v južnih krajih. Zagrebška vrem. napoved: Hladneje. Koliko Slovencev živi v Jugoslaviji ZagrebSki »Obzor« prinaša v svoji štev. 226 z dne B. oktobra 193!) podatke o tem, koliko je Slovencev v naši državi. Pri tem eilira belgrajsko »Pravdo« z napačnimi številkami, iz katerih se naj vidi, da živi v Jugoslaviji izven Slovenijo okoli 400.000 Slovencev, nasprotno pa nI v Sloveniji nameščenih Srbov in Hrvatov niti 2000. Ne ozirajo se na drugo pisanje se nam zdi potrebno ugotoviti predvsem točne številke, koliko je Slovencev izven Slovenije in koliko živi Srhov in Hrvatov pri nas v Sloveniji. Predvsem so nam tu na razpolago že nekoliko zastareli podatki ljudskega štetja z dne 31. januarja 1021. Po tej statistiki je živelo v dravski banovini (glej Statistični letopis 1929 str. 69) Slovencev 958.109, do-čim je znašalo število Srbov in Hrvatov 17.638, skupno pa jo štela naša banovina 1,037.838 prebivalcev. Kriterij za to štetje je bil materinski jezik. Ljudsko štetje leta 1931 (dne 31. marca) nam ni prineslo točnih podatkov o številu Slovencev, ker je vladala tedaj zmešnjava glede pojma narodnosti in smo bili vsi skupaj Jugoslovani, Zaradi tega tudi še ni bila uradno objavljena statistika prebivalstva naše države po narodnostih. Iz zasebnega vira, ki je imel vpogled v uradno sta: tistiko (glej knjigo dr. Kudolfa Bičaniča: Ekonomska podloga hrvatskog pitanja, Zagreb 1938, tabela priložena za str. 6 prvo izdaje), je razvidno, da je živelo v Sloveniji poleg 1,079.000 Slovencev še 18.000 Hrvatov in 5000 Srbov, skupno torej 23.000, kar pomeni v primeri z letom 1921 znatno povečanje. Torej absolutno ne drži številka 2000, kakor jo navaja belgrajska »Pravda« in za njo »Obzor«. O tem, koliko je nameščenih pri nas Srbov in Hrvatov, in nasprotno, koliko je nameščenih Slovencev izven Slovenije, nimamo nobenih zanesljivih številk in tudi ne nobenih pravih opor za eeiiitov. Koliko Slovencev živi izven Slovenije v naši državi, nas poučijo naslednje številke iz istega vira: 1921 savska banovina vrliaska banovina primorska banovina drinska banovina zetska banovina donavska banovina moravska banovina vardarska banovina Belgrad (v tisočih) 43.5 L« 1.1 3 5 0.7 S.O 1.7 0.3 1.5 Gajpodakitvo Skupno 62.0 Po dr. Bičaniču jo bilo Slovencev v Hrvatski, Slavoniji in Srcmu leta 1931 35.000, v Dalmaciji 1 tisoč, v Bosni in Hercegovini 4 tisoč, v Vojvo-vodini 4 tisoč, v Srbiji 9 tiso?, v Južni Srbiji 1 tisoč in v Črni gori 1 tisoč, skupno 55.000. — Ta številka se nam zdi zelo nizka, ker je očitno Slovencev bilo v Srbiji več kot jih navaja dr. Bičanič; saj je samo v Belgradu najbrž več Slovenocv_ kot jih navaja dr. Bičanič za vso Srbijo. Iz teh virov, ki niso slovenski viri, da bi so jim mogla očitati pristranost, jo razvidno, da številke niso take kot jih prikazujejo drugi listi v državi in da zaradi tega odpadejo sklepi, ki jih nekateri delajo iz napačnih številk. Te številke smo navedli brez vsako polemične misli, k ad tega samo zlato v blagajnah 24.88 (24.88)%. Izkaz kaže, da so potrebe denarnega trga zaradi ultima septembra in drugih potreb zelo narasle, kar se vidi predvsem v povečanju posojil. Tudi so se povečala izposojila Narodne banke državi. Poleg tega je zasebno gospodarstvo mobiliziralo svoje naložbe na žiru pri Narodni banki, tako da so žirovni računi zopet padli. Vse to je imelo za posledico povišanje obtoka bankovcev za 353.84 milij. din, tako da je obtok bankovcev presegel vsoto 9.1 milijarde dinarjev. Nadalje je banka izvedla še transakcijo s prenosom iz raznih računov na obveznosti z rokom, ki so se znatno povečale. Vendar ldjub tem velikim izpremembam odstotek kritja ni bil zmanjšan, ampak celo malenkostno povišan. Tudi je,, zadovoljivo znamenje, da se je povečal naš devizni zaklad. V naslednjem navajamo nekatere najznačilnejše postavke iz izkazov Narodne banke za zadnje tri mesece, in sicer vedno za konec meseca v milij. din: julij avgust september zlato 2.469.6 2.471.74 2.553.1 devize 502.8 508.6 581.8 kovani denar 206.55 296.9 295.9 posojila 1.859.86 2.132.0 2.493.9 predujmi državi — — — žirovni računi 920.3 605.15 879.54 razni računi 769.0 724.5 171.44 obveznosti z rokcum 30.0' 30.0 440.3 obtok bankovcev 7.354.25 7.986.25 9.108.0 ' Pregled kaže, da se je naš devizni položaj zelo izboljšal, ker se je okrepil tako na šzlati, kakor tudi devizni zaklad, aradi potreb gcnspZodarstva so se zvišala' tudi posojila zasebnemu gospodarstvu, na novo pa je izvzefa država 170 milij. din na osnovi dveh posebnih uredb, ki omogočata Narodni banki za potrebe državne brambe c&ko tiran je blagajniških zapiskov ministr-' stva financ do skupnega zneska 600 in 240 milij. din, torej do 840 milij. din. Žirovni računi so se v avgustu znatno zmanjšali, v septembru pa so zopet narasli vkljub padcu v zadnjem tednu septembra. Izredno so se zmanjšali razni računi, čemur odgovarja povečanje obvezeosti z rokom. Razmere na denarnem trgu ter v našem gospodarstvu so povzročile tudi znatno povečanje obtoka bankovcev kar je razumljivo in je bilo pričakovati, ker je brezgotovinski promet v zadnjem času upadel in so za nemoteno razvijanje poslov potrebne večje vsote gotovine, ko so bile potrebne v normalnih časih. Naš valutni položaj je razmeroma ugoden, kar dokazuje tudi dejstvo, da je tečaj dinarske valute v Švici zadnje čase znatno naraslel. Tako je pred dnevi bil' tečaj dinarske valute, t. j. bankovcev na curiški borzi že okoli 6, sedaj pa javljajo že tečaj 8.50 šv, Irarkov za 100 din, kar kaže, da se tečaj valute zelo približuje tečaju devize in je to dobro znamenje. Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici Jelenič Jernej, posestnik v Ljubljani, šlajmar-Jeva ulica št. 1, je prodal Sircu Vinku, Ljubljana, Cesta na Rožnik št. 19, pare. št. 452 njiva k. o. Jan Klepura in Mano Eggerfll, dva odlična filmska umetnika, pojeja v velikem glasbenem filmu: ŠT* Tk. TF&dTfeV-ffVTIi/fOV napravljen po motivih slavne in pri- ▼ ljubljene Puccinijeve opere »BOHEME« V gl. vlogi: Paul Kemp, Thco Lingen, Oskar Sima, Rihard Rnmanovv-ik.v, Fritz Imhoff. Mirni Shorp in drugi. Glasba: fuccini, šlagerji: Robert Siolc. režija: Geza Bolvary Samo danes In Jutri ob 16, 19 in 21 uri. KINO SLOGA tel. 27-30 l Samo ie daneil 11.000 obiskovalcev je dosedaj občudovalo to veliko filmsko delo. Nihče naj ne zamudi tega filma. Ob 16., 19. in 21. uri Kino Matica, telefon 21-84 Poslednja zapoved I _ERROL FLYNN_| izdelani film o trnjevi poti do slave in uspeha I Koman lepega dekleta, ki se je podalo na težko in odrekanja polno pot sla^e in uspeha. Izgubila je svojo lastno srečo in jo zamenjala za dvomljivo po-V al vl. Janet Oa»nor v svoji najsimpaličnejši I s™*"® kariero. Zakulisje v hollywoodskih ateljejih vlogi in kot partner priljubljeni Frederlt Match ■ Ob 16, 19. in 21. uri KlRO UniOH. tel. 22*21 K A R I E R Al V e\. vl. Janet Cavnor v svoji najsimpatičnejši I Moste v izmeri 2104 m* za 42.080 din. Isti kupec jo kupil od Josipa Ilovarja in žene Alojzije, biva-jočih na Pragerskem, pare. št. 453 k. o. Moste v izmeri 1309 m* za 15.000 din. Kregar Andrej, posestnik, Vižmarje št. 59, je prodal A n z e 1 c u Miru, radiotehtniku v Mostah, Društvena ulica št. 15, pare. št. 172/1 k. o. Vižmarje v izmeri 1413 m5 za 36.738 din. Petač Fortunat, posestnik v Spod. Pirničah št. 35, je prodal Zinki Gašperinovi, zaseb-nici v Ljubljani, Gajeva ulica št. 6, pare. št. 517 k. o. Spod. Pirniče v izmeri 2694 m' za 39.063 din. Kmečka posojilnica ljubljanske okolice je prodala Voku Ignacu, veletrgoVcu v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 7, pare. št. 30/19 k. o. Kapucinsko predmestje v izmeri 526 m' za 852.120 din. Kvadratni meter je bil po 1620 din. To je najvišja cena za svet v zadnjih treh letih. Kranjc, posestnik v Ljubljani, Vodmatska ul. št. 13, je prodal Š t i g 1 Antoniji, soprogi mizarskega mojstra v Poljanah št. 51 pri Št. Vidu nad Ljubljano pare. št. 613/8 k. o. St. Vid v izmeri 799 m* za 55.930 din. Javna skladišča v Ljubljani so prodala Batjelu Franu, tovarnarju na Karlovski cesti št. 4, posestvo vl. št. 13 k. o. Karlovsko predmestje, obstoječe iz pare. 27/4 in 27/5 iste k. o. v skupni izmeri 2385 m5 za 357.750 din. Parceli ležita med Zvo-narsko in Tesarsko ulico. Pečar Fran, posestnik in gostilničar na Črnučah št. 33, je prodal Ivanu K r e g a r j u, posestniku v Savljah št. 12, pare. št. 1.178 k. o. Ježica travnik v izmeri 18.620 m2 za 68.000 din. _ Avsec Franc, posestnik v Zaborštu št. 14, je prodal tvrdki.Jub, tovarni barv, družbi z o. z. v Dolu pri Ljubljani, parč. št 163/2 k. o. Dol (preložena struga) v izmeri 584 ms za 3500 din. Čepeljnik Anton, posestnik in mizar, Vižmarje št. 4, je prodal gdč. Ivani R o g 1 j e v i, zaseb-nici, Vižmarje št. 76, pare. štev. 56/2 k. o. Vižmarje v izmeri 585 ma za 29.250 din. Baron Codelli na Kodeljevem je prodal Ivanu M i h e 1 č i č u, šolskemu upravitelju na Brezovici pri Ljubljani, pare. št. 179/64 k. o. Udmat v izmeri 512 m3 za 27.000 din. Novi gospodarski ukrepi v Italiji Tist, 3. oktobra 1939. Danes dopoldne se je sestal italijanski ministrski svet, ki je 6prejel celo vrsto novih gospodarskih ukrepov, ki so bili potrebni z ozirom na sedanje gospodarsko 6tanje Italije. Med drugim je ministrski 6vet sklenil posebej paziti na one ukrepe, radi katerih bi bila lahko država finančno prikrajšana. Nadalje so bila uvedena zopet številna javna dela. Elektrar ne na Siciliji in Sardiniji dobe posebne davčne olajšave. Za olivno olje bodo določene stalne cene, da se tako poveča proizvodnja, ki je potrebna avtarkijo v živilih. Glede sicilijanske agrarne reforme pravijo poročila, da hoče Italija na 500.000 ha latifundij naseliti 20.000 družin in jim zgraditi hiše. V ta namen so skupni stroški ocenjeni na 2 in pol milijarde lir, od katerih da država 1 milijardo lir in sicer 400 milijonov lir za javna dela, 600 milijonov lir pa za dela, ki jih bodo izvedli lastniki. Posebni ukrepi bodo izdani za zaščito italijanskih proizvodov proti nelojalni tuji konkurenci. Kdorkoli ima 6tarega železa nad 500 kg, mora to količino naznaniti oblastvom. Ves materijal ostane na razpolago glavnemu komisarijatu za vojno fabrikacijo. Ta komisarijat bo potem razdelil železo industrijam, ki potrebujejo staro železo. Posebni ukrepi so uveljavljeni tudi na polju kinematografije. Za italijanske emigrantske poši-ljatve bo vlada odredila poseben, ugodnejši devizni in valutni tečaj. • Plemenski sejem y Vel. Laščah. Poročali smo že, da je radi ponovnega pojava slinavke in parkljevke plemenski sejem v Novem mestu preložen na poznejši čas. Iz istega razloga se preloži tudi premiovanje rodovniške živine v Vel. Loki in Mirni peči. Plemenski sejem v Vel. Laščah pa bo na že določen dan dne 21. oktobra. Živinorejce opozarjamo, da na plemenski se|em priženejo le najboljše bikce. Za bike slabe kakovosti ne bo kupcev, ne dogonekih nagrad. Novi komisarji v zaščitenih zagrebških bankah. Ban Banovine Hrvatske je imenoval za komisarja Prve hrvatske štedionice dr. Jurja Krnje-viča, za komisarja Jugoslovanske banke dr. Petra Pleše in za komisarja Srbske banke dr. Svetozarja Ivkoviča. Statistika zunanje trgovine. Ministrstvo financ, oddelek carin, je izdalo statistiko naše zunanje trgovine za prvo polletje 1939. Publikacija prinaša najprej nekatere tabele, nato pa pregled uvoza vseh predmetov z najmanj 50.000 din vrednosti in pregled izvoza predmetov do vrednosti 25.000 din. Knjiga obsega 277 strani in stane 60 din. Tovarna sladkorja v Albaniji. Neka italijanska finančna grupa je ustanovila družbo z namenom, rta »gradi v Albaniji tovarno sladkorja. Kot predvideva načrt za to tovarno, bi morala ta kriti vse potrebe Albanije po sladkorji* Dopisna trgovska šola t Ljubljani, Kongresni trn 2 vpisuje v svojo Dvoletno trgovsko folo, tečaje in predmete — knjigovodstvo, računstvo, slovenščina, nemščina, francoščina, korespondenca v raznih jezikih, stenografija itd. Vpis priporočamo zlasti onim, ki so že v službah in se žele izpopolniti ter onim, ki ne morejo obiskovati rednih trgovskih šol. Pouk je Indi-vidua'en in se vrši z dopisovanjem. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno. Borze Dne 4. oktobra 1939. Denar Ameriški dolar 55— Nemška marka 14.30 Na zagrebški borzi je znašal devizni promet 2.990.900 din, na belgrajski 362.800 din. V efektih je bila na belgrajski borzi prometa 641.000 din. Ljubljana — Uradni tečaji London 1 funt..............177.90— 181.10 Pariz 100 frankov..........100.60— 102.90 Newyork 100 dolarjev .... 4405.50—4465.50 Ženeva 100 frankov..........995.00—1005— Amsterdam 100 goldinarjev , . 2353.50—2391.50 Bruselj 100 belg......742.50— 754.50 Ljubljana — Svobodno tržišče 219.87— 223.07 124.39— 126.69 5480.00—5520,— 1228.87—1238.87 2908.35—2940.35 917,55— 929.50 London 1 funt Pariz 100 frankov .»•■■■ Ne\vyork 100 dolarjev . . . . Ženeva 100 frankov . . , ■ . Amsterdam 100 gold. . . • . Bruselj 100 belg ...... Ljubljana —• Zasebni kliring Berlin 1 marka ...... 14.20— 14.40 Zagreb — Zasebni kliring Solun 100 drahem...... 31.15— 3d.85 Belgrad — Zasebni kliring Solun 100 drahem ...... 31.19— 31.89 Curih. Pariz 10.19, London 17.97, Newyork 446, Bruselj 74.85, Milan 22.50, Amsterdam 237.50, Berlin 177.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.25, Ko-penhagen 86, Buenos Aires 105. Vrednostni papirji Volna Skoda; v Ljubljani 384—388 v Zagrebu 385—386 v Belgradu 385 denar Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 90—91, agrarji 52—54, vojna škoda promptna 384—388, begi. obv. 58—60, dalm. agr. 58—59, 8% Blerrovo pos. 80—82, 7% Bler. pos. 76—79, 7% pos. Drž. hip;-tanke 94—96, .7% stabiliz. pos. 88—90. — Delnice : Trboveljska 155—165 Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda promptna 385—386 (385, 386), begi. obv. 58 blago dalm. agr. 57 blago, 4% sev. agr. 51 blago, 6% šum. obvez. 58 blago, 8% Bler. pos. 81 blago, 7% Bler. pos. 79 blago. — Delnice: Priv. agr. banka 168—171 (170), Trboveljska 157.50—IGO (160). Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. (90), voj. škoda promptna 385 denar (385), begi. obv. (57), dalm. agr. (52), 7% Bler. pos (71), 1% pos. Drž. hip. banke 90 denar (96). Žitni trg Novi Sad. Koruza bač, in bač. par. Indjija 112—114. Ostalo neizpremenjeno. Promet srednji. Sombor. Oves bač., srem., in slav. 137.50—14. Koruza bač. prompt. 114—116. Fižol baški beli 2% 315—325. Ostalo neizpremenjeno. Promet 38.5 vagonov. Živinski sejmi Ceno kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju dno 2. oktobra: Goveje mejo I. vrste prednji del 12 din, zadnji del 14, II. vrste prednji del 11 din, zadnji del 13, III. vrste prednji del 9, zadnji del 11 din, svinjina 16, slanina suha 24, svinjska mast 19, čisti med 24, neoprana volna 26, oprana volna 36, goveje surove kože 11, telečje 13, svinjske surove kože 7 din za 1 kg. — Pšenica 2.50 din, ječmen 2.35, rž 2, oves 1.75, koruza 1.60, fižol 4 din, krompir 1, lucerna 90, seno 0.75, slama 0.50 din, jabolka I. vrste 6, II. vrste 5, III. vrste 4, hruške I. vrste 7, II. vrste 6, III. vrste 5, pšenična moka do 4, koruzna moka 2.50, ajdova moka 3.50, ržena moka 3.50, koruzni zdrob 3.50 din za 1 kg. — Drva 95—100 din za meter, jajca 1 din za kom., mleko 2.25 din za liter, surovo maslo 28—36 din za 1 kg. Ceno živine in kmetijskih pridelkov v Celju dne 1. oktobra: voli I. vrste 5 din, II. vrste 4.50, III. vrste 3.50—4, telice I. vrste 5, II. vrste 4.50, III. vrste 3.50—4, krave I. vrste 4, II. vrste 3, III. vrste 2.50, teleta I. vrste 5, II. vrste 4.50, prašiči špeharji 9, pršutarji 8 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste prednji del 10, zadnji del 12, II. vrste prednji del 8, zadnji del 10, svinjina 14 do 16, slanina 17, svinjska mast 19, čisti med 18 do 20, goveje surove kože 7—10, telečje kože 12 do 13, svinjske kože 6 din za 1 kg. — Pšenica 200, ječmen 195, rž 195, oves 170, koruza 160, fižol 300, krompir 100—125, lucerna 80, seno 65—70, slama 35—40, iabolka I. vrste 150, II. vrste 125, III. vrste 100, hruške I. vrste 200, II. vrste 150, III. vrste 100, češplje 40—100, pšenična moka 275 do 295, koruzna moka 225, ajdova moka 450 din za 100 kg. Bukova država 80 din meler, jajca 1 din kom., mleko 1.75—2 din liter, surovo maslo 28—36 din za 1 kg. * Latea, d. d., Zagreb. Za člaaa ravnateljstva ja vpisan g. Pierre Rey. Avstrijska d. d. za industrijski kredit (nekdanja Niederosterreichische Escomptgesellschaft) je sklenila likvidirati. Vsa njena delniška glavnica »e ej nahajala v rokah rajhovskega finančnega ministrstva. Družba je imela znatne industrijske interese tudi v naši državi. Povečanje zaposlenosti ameriške jeklarske Industrije. Že od maja letos se pozna v ameriški železarski in jeklarski industriji znaten dvig proizvodnje. V mesecu juliju so ameriške icklarne izkoriščale komaj 50% svoje zmožnosti, sedaj pa je izkoriščanje proizvajalnih MA4MA.II M— O/l O/ i — I 1 , ' * I , , ...„„,„„., „„,„ ,,„ ui/u (» ieytiu, ki je nenal one 24.. septembra). Vse povečanje proizvodnje je pripisovati ameriškim naročilom. Šola za telesno vzgojo v Belgradu Konec marca letošnjega leta je podpisal mi- I nistrski svet uredbo, s katero se ustanavlja v | Belgradu dveletna šola za telesno vzgojo. Priprave za ustanovitev te šole so v polnem teku in 10. oktobra bo slovesna otvoritev. Do leta 1938 ni bilo v naši državi ustanove, ki bi omogočala izobrazbo telovadnih učiteljev za srednje šole. Tega leta je ustanovil bivši minister dr. Miletič enoletni tečaj, katerega je absolviralo letos 48 slušateljev, med njimi trije oficirji. Šola, katero bodo ustanovili v kratkem, pomeni korak naprej: študij na šoli za telesno vzgojo bo trajal dve leti, ustanova sama pa bo delovala na zakonski osnovi. V šolo za telesno vzgojo bodo sprejeti abitu-rienti gimnazij ter srednjih strokovnih šol, in sicer na podlagi sprejemnih izpitov. Dokazati bodo morali, da so popolnoma zdravi in fizično sposobni za poklic telovadnega učitelja. Sprejemni izpiti, za katere se je prijavilo 45 fantov in 32 deklet iz raznih krajev države, se bodo pričeli v četrtek, 5. t m. Kandidati bodo pripuščeni najprej k pismenemu izpitu, zatem pa k praktičnemu iz lahke atletike, orodne telovadbe, športnih iger in plavanja. Sprejetih bo največ 35 fantov in 18 deklet. Učni načrt Namen šole za telesno vzgojo je, da izobrazi telovadne in športne učitelje za srednje in strokovne šole. Učni načrt, ki je razdeljen na štiri semestre, bo obsegal vse važnejše panoge sodobne telesne vzgoje. Posebna pozornost se bo posvečala lahki atletiki, športnim igram in splošni telovadbi. Razen tega bodo imeli slušatelji dovolj prilike, da se usposobijo za pouk plavanja, smučanja, narodnih plesov ter borbenih in drugih športov. Dnevno bo v šoli za telesno vzgojo po tri do itiri ure praktičnih vaj in po tri do štiri ure predavanj. Predavanja bodo iz teorije telesne vzgoje, zdravoslovja, vzgojeslovja in upravoslovja. Učni načrt predvideva skupno 38 predmetov, razdeljenih na štiri semestre. Redni slušatelji bodo morali obiskovati vse predpisane ure, izredni pa, ki se bodo prijavili kot študenti medicine ali filozofje, bodo gotovih predmetov oproščeni in bodo lahko raztegnili svoje telesnovzgojne študije na več let. Z ozirom na to, da je za uspešen študij telesne vzgoje potrebno redno življenje in primerna hrana, bodo stanovali vsi redni slušatelji v internatu, ki bo poseben za moške in ženske. V internatu bo tudi skupna menza. Mesečna vzdrževalni-na bo znašala 50 dinarjev. Štipendije za šolo za telesno vzgojo bo razpisalo ministrstvo za telesno vzgojo šele po I. semestru. Višina štipendij je določena do 500 din mesečno, prejeli pa jih bodo le revni slušatelji na podlagi pokazanega uspeha v šoli. Za vse ljudskošolske učitelje ln učiteljice, ki bodo po prestanem sprejemnem izpitu sprejeti v šolo, bo zaprosilo ministrstvo za telesno vzgojo za dveleten plačan dopust. Profesorski zbor Medtem ko je še pred nekaj leti primanjkovalo v Belgradu zadostno število strokovnjakov za šolo za telesno vzgojo, so se razmere v zadnjem času znatno izboljšale. Ministrstvu za telesno vzgojo, pod čigar nadzorstvo bo bodoča šola spadala, bo mogoče sestaviti profesorski zbor, ki bo jamčil za športni in znanstveni napredek slušateljev. Praktične vaje bodo poučevali referenti strokovnega odseka ministrstva, ostale pa priznani strokovnjaki medicinske fakultete, višje pedagoške šole in drugi. Razen Belgrajčanov bosta predavala tudi znani športni publicist Hrvoje Macanovič iz Zagreba in dr. inž. Kosta Petrovič iz Subotice (športne zgradbe). Za vršilca dolžnosti rektorja šole za telesno vzgojo je imenovan načelnik ing. Aračič. Po končanih izpitih konec IV. semestra bodo prejeli absolventi šole za telesno vzgojo diplome, ki bodo veljale kot kvalifikacija za državno službo v rangu višje strokovne izobrazbe (rang višje pedagoške šole). Pomanjkljivost belgrajske šole za telesno vzgojo pa je v tem, da ne bo v rangu univerze. Dasi moramo biti veseli dejstva, da smo dobili višjo strokovno šolo, vendar je treba ugotoviti, da končnega cilja glede na izobrazbo telovadnih in športnih učiteljev še nismo dosegli. V tenj oziru še vedno zaostajamo za visokimi šolami za telesno vzgojo v Budimpešti, Berlinu in Rimu ter za bivšim institutom za telesno vzgojo v Varšavi (te šole je tudi naše ministrstvo prosvete priznalo kot visoke šole), smo pa pred Bolgari, ki imajo za C I S T B K Saturn tn: Na Stol Nujno je, da gre meščan vsaj enkrat na leto na deželo in se temeljito prezrači. Še veliko bolj pa je to potrebno takemu meščanu, ki opravlja svoje delo večinoma v mirujočem s*anju. To so pisarniški uradniki najrazličnejših kategorij, sem spadajo tipkarice, blagajničarke in tudi krojači ter čevljarji. Veliko je takih poklicev, vseh niti ne poznam. Tudi midva z Jožefom sva v takem poklicu. Zato sva čisto naravno začutila v sebi nagnenje, da se kje na Gorenjskem v čim lepši okolici temeljito prezračiva in razgibljeva, pa tudi čim prijetneiSe oddahneva. Treba bo iti na Jako pot, kjer bo telo imelo dovolj priliko za osvežitev, vendar pa bo moral priti tudi duh na svoj račun, uživati lepote stvarstva in se umiriti od neprestanega mestnega vrvenja. Odločila sva se za pot na Stol. Tam si bova mogla vrh tega še ogledati najlepši del naše drage domovine. Precej časa je minilo, preden sva mogla ta najin načrt uresničiti. Včasih nama vreme ni bilo naklonjeno, včasih je pa kaj drugega prišlo s tem navskriž. Sicer pa je malokatero reč mogoče kar takoj izpeljati. No, nekoliko čakanja je bilo koristno, kajti izpopolnjevala sva si opremo in zalogo ter se dalje časa veselila najinega izleta. Opremo sva pa izpojiolnjevala fhko, da sva namesto dveh ali treh reči vzela le eno bolj potrebno. Konec tedna je bil lep. Tudi nedelja bo lepa. Nedeljsko jutro je bilo sicer nekoliko megleno, a taka megla v Ljubljani pomeni le dobro in lepo vreme. Otroško vesela sva bila, ko sva hitela v nedeljskem jutru po zaspani Ljubljani proti kolodvoru. Prej sva krenila še v kapelo Vzajemne zavarovalnice k sv. maši za turi&te. telesno vzgojo le enoletni študij. Praksa je pokazala, da ne gre deliti srednješolski učiteljski zbor v profesorje in strokovne učitelje, ker izvira ta delitev še iz časov, ko so postavljali za telovadne učitelje samo izkušene telovadce brez ozira na njihovo splošno in strokovno izobrazbo. Razen tega zahteva pedagoški interes šole, da je profesorski zbor čim bolj izenačen v znanstvenem, strokovnem in gmotnem oziru. Ko ugotavljamo, da predstavlja belgrajska šola za telesno vzgojo le začasno rešitev, se moramo vprašati, kako naj dozoreva to vprašanje v bodoče? V našem listu smo že opetovano zagovarjali predlog, da bi se telesna vzgoja vpeljala kot predmet na filozofske fakultete naših univerz. Prepričani smo tudi, da bo do tega slej ko prej prišlo Političen sporazum med Srbi in Hrvati, ki predvideva tudi prosvetno in telesnovzgojno samoupravo, bo ta razvoj brez dvoma pospešil. Nam Slovencem je še prav posebno potrebno, da dobimo na univerzi stolico za telesno vzgojo zaradi izpopolnitve slovenske strokovne literature, terminologije in poveljevanja. Razen tega bi pomenila ta rešitev tudi rešitev stanovskega vprašanja: dobili bi nov tip profesorja, ki bi poučeval razen znanstvenih predmetov tudi telesno vzgojo. Za en- Precej turistov nas je bilo pri sv. maši. Na kolodvor grede smo se menili o naših ciljih. Večina jih je odhajala kajpada na Gorenjsko: na Kofce, na Golico, celo do Belopeških jezer, na Pokljuko in v Bohinjski kot. »Če bi človek vsako lepo nedeljo kam šel, bi komaj obredel vse lepe in zanimive točke na Gorenjskem,« je vzdihnil Jože. Ko sva bila enkrat na vlaku, sva občutila neko čustvo gotovosti, da bova danes vendarle dosegla svoj cilj. Ko ee je pa slednjič vlak premaknil, nama je postalo kar prijetno pri srcu — odhajala 6va za en dan v kraljestvo božje prirode ven iz nervoznega mestnega vrvenja. Vožnja v vlaku je sicer sama na sebi dolgočasna, zato si jo moramo narediti prijetno. Dvema ali trem ta posel ni ravno težak, zlasti, če so dobre volje. Midva sva seveda najprej začela študirati turistični zemljevid, naredila sva [»droben načrt in uredila razne malenkosti. Tako nama ne bi nobena reč kalila veselega planinskega razpoloženja. Zatem sva si pripovedovala nzlične turistične dogodbice, resnične in izmišljene, tragične pa tudi smešne. Opazovala sva iz vlaka prebujajoče se življenje v nedeljskem jutru na deželi. Končno sva se še zapletla v pogovor s potniki, ki so prišli v najin oddelek. Na ta način sva se mimogrede pripeljala do Žirovnice. Tu se je prav za prav šele začenjala najina pot. Stol je bil jasen — čakal je najinega naskoka. »Kje bova sedaj krenila?« Po stopnicah ob vodovodu, ali okoli po cesti?« sem vprašal Jožeta, ki je v organizaciji in vodstvu bolj izurjen ter je prevzel jamstvo, da bova prišla na Stol in a Stola, ne da bi se bila kdaj zgubila. V planinah zgrešiti pot je kaj nerodna zadeva. »Kar na okoli, je bolj gotovo! Ta pot po stopnicah je menda samo bližnjica v Žingarco in na Zelenico.« »Prav,« sem pritrdil. Po cesti sva kmalu prikorakala do lepega ovinka, ki meni, ne vem zakaj, neznansko ugaja. Zadaj so gore, zgoraj železniški most, v sredi cesta v lepih vijugah, pod zidanim mostom šumeča voda in ob obeh straneh mlini. Ali ni mar to res lepo in romantično? Pred leli sem bil ves zadovoljen, ko sem ?o sliko uzrl krat je tak študij omogočen le slušateljem belgrajske filozofske fakultete, ki se bodo lahko vpisali kot izredni slušatelji na šolo za telesno vzgojo. Dela se tudi na tem, da bi Be jim diploma šole za telesno vzgojo priznala na univerzi kot B ali C izpit. Razume se, da bodo kot izredni slušatelji lahko podaljšali svoj telesnovzgojni študij na več semestrov in da bodo kot filozofi gotovih predmetov oproščeni. Ko pozdravljamo otvoritev belgrajske šole za telesno vzgojo, se moramo zavedati pomanjkljivosti iste in misliti na priključitev tega študija k univerzam. Ta razvoj ni le izraz naših potreb odnosno naših želja. V prilog našemu predlogu želimo omeniti, da so tudi v raznih drugih državah ukinili višje strokovne šole za telesno vzgojo, namesto njih pa ustanovili stolice na filozofskih fakultetah. Pomislek, da bi taka reorganizacija izobrazbe telovadnih učiteljev dovedla do hiper-produkcije istih, ne drži, zakaj slej ko prej bomo morali tudi pri nas vpeljati telesno vzgojo v vse šole in povečati število tedenskih ur. Šele tedaj, ko bomo to dosegli, bomo lahko govorili o načrtni telesni vzgoji mladine. Da se bo z uvedbo širše telesne vzgoje povečala tudi potreba po novih telovadnih učiteljih, se razume samo po sebi. —a. na filmskem platnu v kino Union, ko so predvajali skalaški film »V kraljestvu Zlatoroga«. Velika markacija je naju sprejela pod železniškim mostom. Ne daleč naprej sva kmalu pri mlinarju na tabli SPD brala, da je pot na Stol dolga štiri ure. »Ampak, Tonček,« se je razčeperil Jože, »midva kot vrla turista bova to pot napravila nekoliko krajšo. Zato bova pa na vrhu dalje časa sedela in uživala ob razgledovanju. Samo Bog daj lepo vreme, da bi dobro videla našo Koroško. Veš, Stol je zelo muhast. Kar na lepem se ti zavije v oblake in burjo, tako da ne veš, čemu si se mučil na vrh. Ko si pa spet v dolini, se ti zarezi ves v soncu in jasnini.« Glede poti nisem nič ugovarjal in sem se strinjal s predlogom, le to sem pripomnil, da se najina »kratka kot« ne bi spremenila v divjanje. Kajti prišla bi tako upehana na vrh, da bi mislila le na okrepčilo ter počitek, zgubila pa smisel za ogledovanje sveta pod nama. »Nikakor ne,« je imel Jože pripravljeno že obrambo svojega predloga, »enakomerno bova hodila, redko počivala ter med potjo za okrepčilo lizala limone.« S tem predlogom sem bil zadovoljen. Imel sem samo tiho bojazen, da 6e Stol morda le ne bi zavil v meglo in nama pokazal fige. Medtem sva prišla do kopališkega bazena. Bil je še miren, voda v njem je bila kristalno čista, planine so odsevale v njem. Osvežitev v taki planinski vodi je bila kaj prijetna. Poleg bazena v okrepčevalnici je že bilo nekaj življenja. Tu je pač zadnja dolinska postojanka in ni čudno, če nekateri turisti porabijo to priliko, da se založe z »bencinom«, ki jih bo gnal do vrha Stola, ali pa vsaj do Valvazorjeve koče. Lepo sva videla od tu na spodnji konec umetnega jezera, odkoder se odteka voda po cevi k elektrarni, ki leži pod Žirovnico na bregu Save. Bila sva v Turških vratih. To je nekaka soteska, kjer se odpre spet celoten pogied na Stol. Jože je naredil tako načrt, da greva na Stol po bližnjici čez Zabreško planino ter se vrneva mimo Valvazorjeve koče, kjer 6e bova zadržala, kolikor bova pač imela še časa. Držala eva se Opazovališče v bojni črti Katoliško šol sivo v USA Sorazmerno s splošnim ljudskim gibanjem se je število dijakov na katoliških srednjih in visokih šolah v Združenih ameriških državah od lani jako povišalo. Na 23 univerzah in 56 visokih šolah za dijake in v 105 kolegijih za dijakinje je 140.000 katoliških slušateljev in slušateljic. Na srednjih šolah pa je kar 300.000 katoliškega moškega in ženskega dijaštva. Na župnijskih ljudskih šolah, ki jih je 7029, je 2,075.000 katoliških učencev in učenk. V 41 škofijskih učiteljiščih je zdaj približno 10.500 učiteljiščnikov in učiteljiščnic, ki se pripravljajo na vzgojni in učiteljski poklic. Posebno pozornost pa posvečajo škofje v Združenih amer. državah izboljšanju katoliškega šolstva na deželi. V zvezi s katoliškim delovanjem na kmetih, se katoliška duhovščina mnogo prizadeva, da bi bile ljudske šole na deželi hkrati središča ljudske izobrazbe in vaške kulture. Kako potuie princ Hindov Iz Lucerna poročajo: Nedavno je Vuvaradža iz Mysore prispel v Evrojto; ta je brat maharadže in si z njim deli premoženje, ki pravijo, da je največje na svetu. Njegova »država< obsega 50.000 kvadratnih kilometrov in ima 5 milijonov prebivalcev. Princa Hindov spremlja 45 oseb, ki so: duhovniki, godbeniki, dvorski norčki, plesalke itd. Ko je bival teden dni v Lucernu, je odpotoval iz mesta, ker so ga sedanje razmere, ki ga jako vznemirjajo, prisilile v to. Yuvaradža je vnet pristaš moderne glasbe; povsod ima s seboj gramofon s ploščami. V Lucernu je sestavil orkester iz godbenikov hotela in iz svojih. Vsak dan so ga ljudje videli, kako mu je sledil orkester po cestah in je venomer igral; prav tako v hotelu. V manj ko osmih dneh je princ v Lucernu zapravil milijon frankov. Ko je odpotoval, 60 prišla dekleta v narodni noši na kolodvor in co mu ponudila grozdja. — Yuvaradža potuje s posebnim vlakom s salonskimi vozovi, v katerih vso dolgo pot prireja koncerte in plese, dasi je videti pri zdravi pameti. v Kremlu sebnosti zgradbe so povečale tuji videz Kremla. Posebno čudo je bila svoj čas caiska orožarna, ki jo je dal priredili car Nikolaj I., kjer so bili shranjeni zlati in srebrni kronski zakladi, daljo v bitkah pridobljeno orožje, zastave, bojne opreme, s krznom pošita šiljasta krona Rusije, stari prestoli in še mnoge druge zgodovinske posebnosti. V carski orožarni so bile nekoč tudi dolge vrste, leta 1812 priborjenih sovražnikovih topov, ki so bili urejeni po 30 državah; zraven pa izdelki sta-roruske livarske umetnosti, orjaški top Dobrovik, dolgi Imejdroj in vitki Volk. — V Kremlu so številne cerkve, katedrale, čudovita stavba Pokrov-skega sabora z 20 kupolami, s stolpi in stolpiči, kar je Ivanu Groznemu tako ugajalo, da je dal stavbenika oslepiti, da ne bi mogel nikoli več kaj takega sezidati... Od vsega tega je dandanes samo še nekaj ostalo. Dolgo vrsto starih poslopij so uporabili za strokovne stavbe, kjer ima vlada, uprava, gospodarstvo in druge oblasti 6voje pisarne. torej desne smeri ter nisva šla preko majhnega potočka, kjer pelje pot proti Valvazorjevi koči. Kako prijetna pot je bila tol V jutranjem hladu, ko se sonce vzdiguje izza gora, dolge sence padajo po rosni travi, poleg žubori studenček in po drevesih se oglašajo ptički. V takem okolju se počuti človek srečnega, da bi zavriskal. Vsa vesela sva prispela prav kmalu na lepo ravnico, ki so jo pravkar obsvetili prvi žarki. »Tukaj bi človek kar obstal in gledal.c sem dejal. Stol se je kopal v soncu. Zrak je bil čist, da so izginile daljave. Stol je bil tako blizu, da bi ga kar z roko pobožal. Ob tej ogromni masi se čuti človek majhnega ter zasluti mogočnost Vsemogočnega. Krasen pogled je naju vabil, naravnost silil je naju, da sva podvizala svoje korake ter brez obotavljanja nadaljevala svojo pot. Zavila sva po precej strmi rebri v gozd in skoraj dospela do vozne poti. Na križišču, »Kneža« imenovanem, stoji skromna kapelica s Križanim, ovenčana Se s svežim planinskim zelenjem in cvetjem. Pač lepa idila, ki vpliva blagodejno na človeka. »Tu po navadi počivajo,« je dejal Jože ter pokazal na pripravne sedeže ob robu poti, »toda midva bova šla kar lepo po tej poti naprej. Saj gre ves čas skoraj vodoravno. Počivala in malicala bova rajši potem, ko prideva pod Rovte. Od tam naprej je nekaj časa najbolj 6trma pot, kar v serpentinah gre. Bcš že videl.« Ponižno sem ee uklonil odredbi svojega tovariša in prijetno sva v hladu po udobni in zložni poti nadaljevala svojo pot. Dan je bil zares krasen. Ptiči » grmovju so nama peli koračnice. Po kaki četrturni hoji sva po stezi desno od poti dospela na velik travnik, ki se je končaval daleč zgoraj v strmem pobočju. »To so Rovte,« je razlagal Jože. »Kmetje iz vasi imajo tu svoje parcele. Ni dolgo, kar so jih pokosili. Seno spravijo v majhne senike, ki jih vidiš tamle, pozimi ga pa s sanmi odpeljejo domov v dolino. To delajo bodisi zato, ker nimajo dovolj prostornega skednja, ali pa, ker pozimi b sanmi lažje spravljajo seno s planine. Pri enem izmed senikov se bova nekoliko odpočila ter okrepčala.« (DaljeJ Kralj krstni boter devetemu sinu Močnikova družina s zastopnikom Nj. Vel. kralja ob priliki krsta desetega otroka. V zadnji vrsti stoje od leve na desno: nadžupnik Janko Sušnik, botra gospa Kokaljeva, mati gospa Močnik Frančiška, babica ga. Ivana Merše, oče g. Ivan Močnik, zastopnik Nj. Vel. kralja podpolkovnik g. Jernej Pavlič, gospa Pavličeva, okrajni načelnik g. Maraš, župan g. Karel Gregoree. Ostali so Močnikovi otroci Preteklo nedeljo so krstili v župni cerkvi sv. Mihaela v Mengšu devetega sina zakoncev Ivana in Frančiške Močnik. Otroku je bil boter Nj. VeL kralj Peter II., katerega je zastopal podpolkovnik g. Jernej Pavlič iz Ljubljane. Otroka so krstili na ime Peter. Sprejem kraljevega zastopnika je bil pred župno cerkvijo, kjer so se zbrali zastopniki in organizacije vseh kulturnih društev v Mengšu, šolska mladina z učiteljstvom in velika množica drugega občinstva. Društva in šolska mladina so napravili dolg špalir. Točno ob 3 je prispel zastopnik Nj. Vel. kralja, katerega je pozdravil g. Karel Gregorc, župan trga Mengeš, mu želel dobrodošlico, izrekel zahvalo vseh občanov za izredno čast, da je najmlajšemu občanu izvolil prevzeti botrstvo Nj. Vel. kralj Peter II. Nato je mengeška godba zaigrala državno himno, nakar je kraljevega zastopnika pozdravila v imenu šolske mladine mala Majdič Darinka in mu izročila lep slovenski šopek. Nato je nadžupnik g. Sušnik Janko spremil kraljevega zastopnika v lepo okrašeno cerkev, nakar je bil izvršen obred sv. krsta. Mengeš je ta dan ravno praznoval praznik farnega patrona sv. Mihaela, tržani so po hišah obesili zastave, okrasili hiše ter tako dali še večji poudarek slovesnosti G. Močnik Ivan je obrtnik, sedlarski mojster in izdelovatelj priznanih vozov na peresih v Mengšu. S svojo pridnostjo in varčnostjo preživlja obilno družino. Izmed desetih otrok je devet fan- tov in ena deklica, G. Močnik je zaveden katoliški mož. Njegova žena je bila dolgoletna načelnica bivših Orlic v Mengšu, možu pridno pomaga pri obrtu, svojo družino pa vzgaja v strogo katoliškem duhu. Močnikovi družini iskreno čestitamo 1 Kako \e Zaradi sedanjih političnih dogodkov je postal moskovski Kremi tisti kraj, kamor češče hodijo srednje, in vzhodnoevropski državniki. Kremi je poglavitni del sovjetske prestolnice, je tako rekoč mesto zase. Zgrajen je bil kot trdnjava in je obdajal palačo bivših ruskih carjev z vsemi svojimi postranskimi poslopji. Kremi, ki stoji na gričku sredi Moskve, je edini del tega mesta, ki je ostal pri požaru leta 1812 nedotaknjen. Kremi tvori ostrokotni trikotnik, ki se naslanja na levi breg reke Moskve in je imel prvotno pet vrst. Obzidje in starinske stolpe je leta 1812 že Napoleonova armada deloma porušila, pa so jih kasneje spet pozidali. Ker se osrednje poslopje ni daio več popraviti, so ga po načrtu carja Aleksandra I. sezidali v staroruskem slogu in so mu dali ime Aleksandrov dvorec. S tem delom so kremlska poslopja iz najstarejših časov, tako zvane »Teniere«, ki je četverooglato in osemnadstropno poslopje, tako sezidano, da je bilo vrhnje poslopje zmeraj manjše kot spodnje. Te in še mnoge druge po- te novice Koledar Četrtek, 5. oktobra: Placid in tovariši, mu- čenci. Flavijana. Petek, 6. okt.: Bruno, »poznavalec M. Frančiška, devica. Zadnji krajec ob 6.27. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Novi grobovi + Na Koroški Beli je včeraj mirno v Gospodu zaspala gdč. Marija Ž b o n t a r , sestra tamkajšnjega g. župnika. Pogreb bo iz hiše žalosti na župuo pokopališče na Koroški Beli v petek, 6. oktobra, ob 10 dopoldne. Naj ji sveti večna luč. Gospodu župniku in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje! ■f" V P t u j u je v visoki starosti 91 let mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Trstenjak, vdova po nadučitelju. Pogreb blage rajnke bo dane« ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Rajčeva ulica, na mestno pokopališče. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno 60žaljci Jegličev akademski dom bo spomenik slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen! — Velik uspeh Marjana Rusa in Antona Der-mota na dunajski operi. »Neues VViener Tagblatt« z dne 1. oktobra prinaša poročilo svojega strokovnega glasbenega kritika o operi »Sevilski brivec«. V tem poročilu v prav senzacionalni obliki piše o izrednih uspehih slovenskih umetnikov na dunajski operi. Kritika se začenja z besedami: »to je bil večer iznenadenja, senzacionalni večer.« To se nanaša na nastope naših umetnikov v »Se-vilskem brivcu«. Don Basilia je pel prvič na Dunaju Marijan Rus. O njem piše kritik Hans Rutze kot pevcu izrednih kvalitet, hvali njegov odlično kultivirani glas, njegovo prvorazredno intrepre-tacijo in pravi, da je Marjan Rus za dunajsko opero srečno odkritje. Vlogo Almavive je pel v »Sevilskem brivcu« Anton Dermota. O njem pravi kritik, da je prav tako briljiral. Z veliko pohvalo omenja tudi Hrvata Stanoje Jankoviča, ki je pel Figara. Našim pevcem k izrednemu uspehu iskreno čestitamo. _ „ . ,, — Zborovanje JRZ na Grosupljem. Preteklo nedeljo je bilo na Grosupljem zborovanje JRZ, na katerem je poročal o političnem stanju bivši narodni poslanec g. Rudolf Smersu. Zborovalci so pazljivo sledili izvajanjem govornika in soglasno odobrili politiko naše stranke in našega voditelja dr. Antona Korošca. — Nakup konj za vojaštvo. Vojaška komisija iz Ljubljane bo kupila na področju dravske banovine 100 težkih konj. Konji, ki pridejo v poštev, morajo odgovarjati naslednjim pogojem: starost 3 do 7 let, višina 162 do 170 cm (brez podkve), merjeno s trakom ob sprednji nogi do najvišjega mesta grebena. Obseg prs mora biti najmanj 20 cm večji kakor višina. Konji morajo biti popolnoma zdravi, pravilno in lepo razviti in čisto pohlevni — mirni. Zrebci, slabo vkopljeni konji in vidno breje kobile se ne bodo sprejemale. Komisija bo z nakupovanjem začela takoj in bo konje kupovala v posameznih krajih v dneh, ki bodo občinam pravočasno objavljeni. V Ljubljani bo komisija kupovala konje ob sredah popoldne v vojašnici 16. artiljerijskega polka na Tyrševi cesti. Kupljene konje bo komisija plačevala na licu mesta v gotovini brez odbitkov, razven zakonskih taks (5 din kolkovine na račun in VA% od kupne cene na pobotnico). Nabavne cene so zelo ugodne. — Poziv lastnikom Jakopičevih slik. Kakor znano, izide v kratkem umetniška monografija o g. Rihardu Jakopiču, opremljena s številnimi izbranimi slikami, izmed katerih bo samo večbarvnih okoli trideset. Monografija bo imela med drugim posebno poglavje s pregledom čez 50 let Jakopičeve umetniške produkcije. Večino slik, kolikor jih je v zasebni lasti, sem že katalogiziral za to poglavje. Manjkajo mi v glavnem le še podatki o slikah, kupljenih v zadnjih letih. Zato prosim sporazumno z g. Jakopičem vse tiste lastnike Jakopičevih slik, pri katerih se še_ nisem oglasil, ki se mi še niso javili ali pa, ki so si po mojem obisku nabavili zopet nove slike, da mi takoj sporoče svoje naslove. Ta poziv velja tudi za Zagreb in Belgrad. Opozarjam, da prihaja v poštev za katalogizacijo vsaka, tudi najmanjša Jakopičeva slika, študija ali skica, ne glede na njeno tehniko. Naslovi naj se mi pošljejo na naslov: Anton Podbevšck, Ljubljana. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj se na prazen želodec en kozarec naravne >Franz-Josef« grenčice. — Darovi za bolniški sklad Društva slovenskih likovnih umetnikov (VI. izkaz). Od 1. julija do 30. septembra 1039 je prejelo Društvo slovenskih likovnih umetnikov za svoj bolniški sklad sledeče darove: 5000 din neimenovani dobrotnik in ljubitelj likovne umetnosti v Ljubljani. 300 din Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana; po 100 din Battelino Valentin, stavbenik v Ljubljani, Kogej Jakob, notar v Mariboru, Prodajno društvo proizvodov tvornice »Zlatorog« v Mariboru, Vokač Kari v Ljubljani; po 50 din Mastek Franc v Mariboru in Vok Ignacij v Ljubljani. Po 30 din dr. Bučar Eduard, advokat v Mariboru, dr. Rant Jože. zobozdravnik v Ljubljani, Zargi Ignacij, trgovec v Ljubljani; 25 din dr. Cernič Mirko, šef prima-rij, specialist za kirurgijo v Mariboru; po 20 din Posavec Franc, pekarna in slaščičarna v Ljubljani Zorn F., tovarna d. z o. z. v Domžalah; 10 din Arbeiter A. v Mariboru. Da se je našlo kljub težkim časom toliko plemenitih darovalcev, ki so čutili dolžnost pomagati umetnikom v slučaiu obolenja, je nov dokaz za obstoj ozke duhovne vezi med našim občinstvom in likovnimi umetniki. Izrekamo jim na tem mestu ponovno svojo iskreno zahvalo. — Društvo slovenskih likovnih Ume^XžbVenVlilsiakralj. banske uprave dravske banovine z dne 4. oktobra 1939 v svoji 79. štev. prinaša naslednje: 1. Ukaz kraljevskih namestnikov o volitvi senatorjev. 2. Uredbo z zakonsko močjo o izločitvi katastrskih občin Zbure in Gorenja vas v novomeškem upravnem okraju iz območja okrajnega sodišča v Mokronogu in njih pripojitev k območju okrajnega sodišča v Novem mestu. 3. Uredbo o razveljavitvi uredbe o postavljanju sodnikov rednih sodišč, uredbe o odgovornosti sodnikov rednih sodišč in uredbe o spre- membi in dopolnitvi § 8 zakona o ureditvi rednih sodišč. 4. Uredbo o občinskih organih mest Belgrada, Zagreba in Ljubljane. 5. Avtentično tolmačenje odstavka 8. člena 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. 6. Navodilo za ocenjevanje pridobitne nesposobnosti vojnih invalidov. 7. Tečaji državnih vrednostnih papirjev pri sprejemanju za kavcijo. 8. Naredbo bana dravske banovine o ohranitvi javnega miru in reda, posebno zaradi varovanja popolne nevtralnosti. 9. Odločbo o ustanovitvi in upravljanju banovinskega sklada za dajanje brezobrestnih posojil za obnovo vinogradov. 10. Določila za podeljevanje brezobrestnih bano-vinskili posojil za obnovo vinogradov. 11. Spremembe o staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. — VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ na trgovskem učilišču »Christofov učni zarod«, Ljubljana, Domobranska 15, se prične v četrtek, 5. oktobra, kot običajno vsako leto. Večerni trgovski tečaj je organiziran tako, da nudi potrebno izobrazbo za opravljanje pisarniških poslov vsem onim, ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovati rednih šol. Poučujeio se p.edmeti: knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca s trgovinstvom, pisarniška dela, nemščina, stenografija, strojepisje, na željo italijanščina. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Pojasnila in prospekti brezplačno na razpolago osebno ali pismeno. — Vpisovanje vsak dan do 5 oktobra. Uradne ure dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Šolnina nizkal — Z moliko nad sosedo. Ivana Pohar, posest-nikova žena iz grosupeljske okolice je stopila k sosedi, da se dogovori zaradi nekega kmetijskega stroja, za katerega je Poharjeva trdila, da je njena last, soseda pa ravno nasprotno. Zaradi tega stroja sta si bili Poharjeva in njena soseda navskriž in tudi to pot je prišlo do prepira. Med prerekanjem je soseda pograbila motiko in Po-harjevo močno udarila po desnem ramenu. Po-harjevo so poslali v bolnišnico, soseda bo pa imela opravka s sodiščem. — Splaieni konj povzročil nesrečo. V Breznlci na Gorenjskem se je žena tamkajšnjega posestnika Ivana Vovk peljala z enovprežnim vozom v sosednjo vas. Nenadoma pa se ji je splašil konj. Vovkova je padla z voza tako nesrečno, da so ji šla kolesa čez prsi. Odnesla je bude zunanje poškodbe. Najbrž ima pa tudi zlomljenih več reber. — Nesreča ali zločin? Ob banovinski cesti, ki pelje iz Litije proti Ljubljani, stoji ob železniškem prehodu v Zgornjem Logu Zauiudova hiša, kjer stanuje družina delavca Bučarja. Te dni pa je Bučarjeva žena nenadoma umrla. Kakor so povedali domači, je Bučarjeva pospravljala na podstrešju. Ko je svoje delo opravila, je šla po zelo nerodnih stopnicah doli, pri tem pa ji je spodrsnilo in je padla na trda cementna tla. Nesreča je bila še hujša, ker je padla na motiko, ki je bila prislonjena k stopnicam. Ob motiko se je tudi močno obrezala. Bučarjeva je obležala nezavestna. Zdravnik iz Litije je ugotovil hude poškodbe in odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico, kamor so jo nameravali prepeljati drugo jutro. Bučarjeva pa je medtem že izdihnila. Domači so že vse potrebno ukrenili za pogreb. Ljudje pa so začeli ugibati o nenadni smrti Bučarjeve to in ono in so izrekli sum, da je bila umorjena. Oblasti so verjele ljudskim govoricam, zato je bil pogreb od-goden, krsto s truplom pa so prepeljali v mrtvašnico. Državno tožilstvo je odredilo obdukcijo trupla, da se ugotovi, kaj je vzrok smrti Bučarjeve. — Pedikura jo modernemu človeku neobhodno potrebna — toda, da je uspešna, morate rabiti tudi SAN0PED. Olavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. — Zaradi poneverb pri Singerju obsojen. — Trgovski jx>tnik Kristijan Cuznar iz Mojstrane je bil od 1. 1933 do 5. maja 1935 nameščen pri jeseniški podružnici tvrdke Singer, ki prodaja jx> vsem svetu znane Singerjeve šivalne stroje. V Zagrebu je za našo državo glavna centrala, po drugih mestih so |x>družnice. Cuznar je s svojo ženo Frančiško vodil podružnico na Jesenicah. Revizija maja 1935 je ugotovila mnoge nerednosti in je bil Cuznar nato ovaden drž. tožilstvu v Ljubljani zaradi raznih nerednosti in poneverb. Tvrdka je ugotovila, da je Cuznar v tem času poneveril 64.264 din. Preiskava je bila dolgotrajna, naposled 6ta bila Cuznar in njegova žena Frančiška obtožena zločina poneverb in falzifici-ranja čekovnih položnic Poštne hranilnice. Prva razprava pred malim kazenskim senatom je bila že 17. marca letos, pa je bila preložena, da so bile zaslišane še nekatere priče. Včerajšnja razprava je trajala 5 ur. Mali senat je Cuznarja zaradi poneverb in falzificiranja položnic obsodil na 1 leto strogega za|x>ra in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. V bistvu je vse priznal. Njegova žena je bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov sokrivde. Ljubljana, 5. oktobra pO dbl&GVi * Očala za sv. očeta narejena v Dubrovniku. Dubrovniški optik Niko Bogdan je izdelal krasna očala, ki jih namerava pokloniti v dar sv. očetu. Okvir očal je iz zlata, etuil za očala pa iz srebra. Na etuiju je vdelan papeški grb. Bogdan bo v kratkem romal v Rim, kjer hoče sv. očetu osebno izročiti svoj dar. * Novi upravnik zagrebškega gledališča. Hrvatski ban dr. šubašič je podpisal odlok, s katerim je imenovan za vršilca' dolžnosti upravnika narodnega gledališča v Zagrebu profesor dr. Julij Be-nešič. * Bazen za vodo iz rimskih časov. Delavci, ki so zaposleni s kopanjem jarka za kanalizacijo bolniškega doma v Risnu, so v globini 1 m naleteli na ostanke zidu iz rimskih časov, ki je bil obložen z lepimi marmornatimi ploščami. Ugotovili so, da gre za bazen za vodo; na dnu je tudi svinčena cev za odtok vode. O najdbi je obveščen arheološki muzej v Belgradu. * Absolventka filozofije in strokovna učiteljica šli v samostan. V Splitu so v samostanu sv. Klare imeli te dni lepo slovesnost. Pre-oblekli so dve kandidatinji, Zagrebčanki Fra-njico Jovanovič, absolventko filozofije, in Dragico Čapek, strokovno učiteljico. — Cerkvene obrede je opravil frančiškanski provincial p. dr. Peter Gabrič v navzočnosti staršev, bratov in sester novih nun. * Zagrebško železniško ravnateljstvo prevzema nove proge. Zagrebški »Jutarnji list« poroča: V Čakovcu se je mudil ravnatelj železniškega ravnateljstva Ljubljana g. inž. Kavčič, da inspicira proge Čakovec—Kotoriba, Ča-kovec—Dolnja Lendava in Čakovec—Dravsko Središče, ker bo te proge v najkrajšem času prevzelo zagrebško ravnateljstvo. Ravnatelj g. inž. Kavčič je dal nalog svojim podrejenim organom v Mariboru, da takoj vse predmete kakor ure, Morsejeve znake in telefone, ki so bili odneseni iz Čakovca in zamenjani s starimi neuporabnimi v času, ko se je čulo, da bodo te proge pripadle zagrebškemu ravnateljstvu, takoj vrnejo v Čakovec in na ostale postaje. Kakor smo zvedeli, naredbe o zameni materiala ni dalo ljubljansko ravnateljstvo, marveč neko podrejeno osebje iz Maribora. * Popovo polje v Hercegovini pod vodo. Iz Hercegovine prihajajo vesti o velikih povodnjih v nižinskih krajih, ki jih je povzročilo silno deževje zadnjih dni. Posebno je prizadeto Popovo polje. Vsa površina Popovega polja je pod vodo, ker je reka Trebinjčica prestopila svoje bregove in se razlila daleč na okrog. Vsa letina, kar je je bilo še na polju, je uničena. Zaradi poletnega deževja so kmetje koruzo sadili precej pozno in zdaj še ni dozorela. Da rešijo vsaj nekaj pridelka, so kmetje začeli kljub visoki vodi trgati še zeleno koruzo. * Kolo sa doto. Tudi južnosrbske vasi 6e polagoma »modernizirajo«. To se kaže na različnih področjih. Tako je bil svoječasno po južno-srbskih vaseh običaj, da je nevesta poleg bale prinesla ženinu za doto kakšno kravo ali mulo ali osla. zdaj pa mladi ženini najraje vidijo, da jim nevesta prinese za doto bicikelj ali pa za-pestno uro. Ako je dekle toliko petično, da lahko kupi kolo, potem prav gotovo ne bo obsedela doma. In če ima poleg kolesa še toliko denarja, da kupi zapestno uro za bodočega ženina, potem bo imela snubcev na pretek. * Angleški tovorni parnik r Gružu. V Gniž je te dni prispel angleški tovorni parnik »Grod-no«, ki je pripeljal iz Anglije večje količine raznega blaga za Jugoslavijo. Parnik na vsej poti ni srečal nobene podmornice. Ponoči je vor.il brez luči. Poleg tega je imel tudi izbrisano ime in ni plul pod angleško zastavo. * Na račun drugih razkošno živela. Menjalnica Kobič v Sarajevu je uživala velik ugled, posebno dokler je bil še živ stari Kobič. Ko je pa oče umrl, sta njegova mlada si- i nova začela zelo razkošno živeti { in sta bila | stalna gosta v nočnih lokalih. V začetku se to j ljudem ni zdelo čudno, ker so vedeli, da sta precej premožna. Te dni pa jc r.cka gospa na-■ znanila policiji, da je dala pred časoma bra- toma Kobič v popravilo svoj dragoceni nakit; Kobiča sta bila namreč tudi zlatarja. Ko ie v določenem času prišla, ni dobila nazaj nakita. Policija je takoj zaslišala brata Kobiča. Ko se je pa po mestu zvedelo, da sta bila brata klicana na policijo, so začele prihajati razne ovadbe. Iz Vlasenice je neki lastnik begluških obveznic sporočil, da je bratoma Kobič dal obveznice v vrednosti 8000 din, denarja pa ni dobil. Neki Sarajevčan je naznanil, da je izročil bratoma zlatnikov v vrednosti 14.000 din, dobil pa je samo 3000 din. Na policijo prihajajo vsak dan ovadbe, da brata Kobič nista vrnila prstanov, uhanov, ovratnih verižic in drugih dragocenosti. Kobiča se zagovarjata, da tu ne gre za kazensko dejanje, temveč da so spori čisto civilnega značaja. Izjavila sta, tla ie podjetje zašlo v težkoče, ker poseduje veliko število vrednostnih papirjev, ki so zaradi vojske znatno padli. Kakor hitro se bodo razmere spremenile, bosta, tako trdita, poravnala vse svoje obveznosti. • Čreda krav se je na paši zastrupila s plinom. V Vratišincu pri čakovcu se je zgodil zanimiv primer, kakršnega v teh krajih še ne pomnijo. Na pašniku so se pasle krave, last kmetov iz Vratišinca. Pastir je nenadoma zapazil, da so vse krave popadale na tla in se ne morejo več dvigniti. Takoj so obvestili oblasti v Čakovcu. Prišli so veterinarji, ki so ugotovili, da so vse krave zastrupljene z metanom ali nekim drugim plinom, ker so v bližini ležišča nafte. Zaradi zastrupljenja je poginilo doslej pet krav, sedem jih je pa od bolečin zvrglo. Živinozdravniki so pri nekaterih kravah morali uporabiti umetno dihanje, poleg tega so krave popile nekaj litrov črne kave. Nekatere krave so morali kmetje odpeljati na vozeh domov, kjer so nadaijevali z umetnim dihanjem. • Roparji ukradli 29 ovac. V vasi Gorice, občina skradinska v Dalmaciji, je 20 letni La-lič Todorov zvečer okrog 9 s štirimi tovariši vdrl v ovčjo stajo Vuja Beneta in odpeljal 29 ovac. Ko je Beneta zvedel, da so mu ukradli ovce, je hitel za tatovi in jih došel na cesti. »Molči, poginil boš,« so mu klicali tatovi in vsi so navalili na Beneta ter ga tako pretepli, da je nezavesten obležal. Ko se je zavedel, je šel k orožnikom, kjer je povedal, da je v enem izmed napadalcev spoznal Laličn, ki so ga orožniki takoj aretirali. Njegove tatinske tovariše še iščejo. * Strahotno krvoprelitje v Hercegovini. V vasi Kruševcu v Hercegovini so te dni doživeli strahoten zločin. 58-letni kmet Martin Corič je znan pijanec in je zaradi tega živel v neprestanem prepiru z domačimi. Zlasti je sovražil obe svoji sinahi, ki ju je dolžil, da hujskata sinova proti njemu. V torek opoldne je prišel pijan domov, začel prepir in takoj pograbil nož. Ena od sinah mu je nož izvila iz rok, nakar je podivjanec pograbil sekiro in začel kot brez uma udarjati okrog sebe. Ubil je obe sinahi in tri vnuke. Po strahotnem dejanju je petkratni morilec pobegnil in ga doslej še niso mogli najti. * Najel morilce, da so umorili prijatelja. — Pred okrožnim sodiščem v Požarevcu, se je te dni pričela glavna razprava proti trem kmetom iz vasi Mirjevo, ki jih dolži obtožnica, da sb na zverinski način umorili požarevskega zdravnika dr. Stanoja Milivojeviča. Zločin ima tole predzgodo-vino: Umorjeni zdravnik je bil dober prijatelj upravnika požarevskega okrožnega sodišča Cvetka Markoviča in gostilničarja Miloja Periča. Mar-kovič 6e je dal nekega dne pregovoriti od Periča, ki je bil v hudih denarnih stiskah, da je dvignil iz sodne blagajne večji znesek in mu ga posodil. Perič je zato dal prijatelju potrdilo. — Dvig iz sodne blagajne pa ni ostal neopažen in uvedli so preiskavo. Markovič se je odtegnil preiskavi s samomorom. Pred smrtjo pa je 1'eričevo potrdilo izročil zdravniku Milivojeviču. Zdravnik je predložil potrdilo Periču in zahteval od njega, naj denar, ki mu ga je jx>sodil Markovič, izroči pokojnikovi rodbini. Perič pa ni niti malo mislil na to, da bi vrnil. Da bi se iznebil edine neprijetne priče, ki je vedela za njegov dolg, je zasnoval vražji načrt za umor dr. Milivojeviča, za kar je najel tri kmete iz Mir jeva. Neke noči je pozvonil eden od kmetov pri dr. Milivojeviču in ga prosil, naj hitro pride v Mirjevo, kjer potrebuje njegove pomoči neki hudo bo!ni kmet. Zdravnik je brez pomisleka stopil na voz in se odpeljal s Gledališče Drama: Četrtek, 5. oktobra: Številka 72. Red Četrtek. — Petek, 6, oktobra: Hudičev učenec. Red A. — Sobota, 7. oktobra: Kozarec vode. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 8. oktobra: Številka 72. Izven. — Ponedeljek, 9. oktobra: Ka-cijanar. Red B. Opera: Četrtek, 5. oktobra zaprto. — Petek, 6. oktobra ob 15. uri: Ero z onega sveta. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. — Sobota, 7. oktobra: Sabska kraljica. Red A. — Nedelja, 8. oktobra: Traviata. Gostuje gospa Zlata Gjungjenac. Izven. Radio Ljubljana Četrtek, 5. oktobra: 12 Orkestralni koncert (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 šramel »Škrjanček« — 14 Napovedi — 18 Pester spored radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Deset minut zabave — 19.40 Nac. ura — 20 Cimermanov trio — 20.45 Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki (radijski orkester). Drugi program! Četrtek. 5. oktobra: Zagreb: 20 Violina, 20.30 Vokalni koncert, 21 Zabavna glasba — Bratislava: 20.40 Slovaške narodne, 21 Slavnostni koncert — Sofija: 20 Simfonični konc. — Ankara: 19.20 Orkestralni koncert, 20.50 Jazz — Beromiinster: 20 Opera — Budimpešta: 20.20 Orkestralni koncert, 22 Ciganski orkester, 23.05 Plesna glasba — Bukarešta: 20.15 Simfonični koncert, 22.15 Zabavna glasba — Horby-Stockholm: 19.30 Vojaška godba, 20.15 Predavanje o francoski revoluciji, 21 Vokalni koncert, 21.30 Rapsodija, 22.30 Lahka glasba — Trst-Milan: 17.30 Braziljski koncert, 21 Pisan koncert, 21.50 Violina — Rim-Bari: 20.30 Simfonična glasba, 21 Opera — Florenca: 20.30 Moderna glasba, 21 Igra, 21.40 Pisana glasba — Oslo: 20 Simfonični koncert, 22.15 Zabavni koncert — Sottens: 20.30 Slavni solisti, 20.50 Predavanje o Suezu. Predavanja Frančiškanska prosveta M. 0. obvešča svoje članstvo, da bo odslej imela prosvetne večere skupno s Prosvetno zvezo. Predavanja bodo vsak petek ob 20 v frančiškanski dvorani. Prvo predavanje bo v petek, 6. oktobra 1939. Predava g. dr. Fr. Štele: »Plečnikovo delo za Ljubljano.« Sestanki Fantovski odsek Sv. Peter ima drevi točno ob 8 redni sestanek s predavanjem predsednika. Udeležba strogo obvezna zaradi važnejših sprememb. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetssa cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. kmetom- Med potjo pa sta ustavila voz ostala dva od Periča najeta morilca in začela obdelavati zdravnika s sekirama. Ko se je ves v krvi zvrnil z voza, so morilci še streljati nanj s samokresom. Ko so naslednjega dne našli na cesti razmesarjeno zdravnikovo truplo, so orožniki takoj pričeli s preiskavo, ki se pa sprva ni premaknila z mrtve točke. V Požarevcu so sicer ljudje šepetali, da mora gostilničar Perič kaj več vedeti o zdravnikovem umoru. Šele s tem se je preiskava obrnila v pravo smer. Med preiskavo pa je Perič umrl in tako stoje zdaj pred sodniki le vsi trije morilci, ki jih je najel. * Skozi kavarniško okno so ju ustrelili. V Despotovcu v Srbiji se je v eni preteklih noči pripetil skrivnosten dvojni umor, ki je zbudil mnogo razburjenja. Občinski predstojnik Drago Tasič in njegova žena Zorka sta sedela zvečer v kavarni, ko so nenadoma z ulice odjeknili streli in oba pogodili. Bila sta na mestu mrtva. Morilci so streljali skozi razsvetljeno kavarniško okno, za katerim so se videli obrisi obeh zakoncev. Sunilo, da gre za dejanje iz maščevalnosti. Tasič se je s svojim jjostopaniem na občini zameril mnogim kmetom, ki so zaradi tega kuhali na njega jezo. Orožniki so doslej aretirali štiri kmete, ki jih sumijo, da so v zvezi z umorom. Anekdota V kompozicijskem razredu dunajskega kon-servatorija je imel profesor Bruckner učenca, ki je šele v zreli starosti začutil v sebi muzi-kalno žilico in je bil tedaj veliko starejši kakor njegovi součenci. Nekega dne je dobil od Brucknerja muzikalično nalogo, ki jo je moral rešiti na šolski deski. Ko je profesor pregledal rešitev, je izbruhnil: »To ste pa prav svinjsko naredili! Slišite, vi ste velik trap!« — »Ampak, gospod profesor, jaz...«, je jecljal učenec, omahujoč med spoštovanjem in ogorčenjem, »jaz si kaj takega ne morem pustiti dopasti. Mislil sem, da sem na visoki šoli. Prosim, da tudi pomislite, da sem — poročen.« — »A tako!« se je Bruckner junaško izmazal iz zadrege. »Zakaj pa tega niste takoj povedali. No, kako pn kaj vaša gospa soproga?« -Prosim, tukaj I« Gosposko! bi potrpeli, gospod bodo takoj l IIIIBI1ANA | Najnovejša poročila Daladier govori: Vojna, da se doseže trajen mir! Pariz, 4. oktobra. AA Havas: Na današnji popol-dnevni seji skupščinskega odbora za zunanje zadeve je predsednik vlade Daladier dal obširen ekspoze o vzroku vojne in akciji, ki jo je vodila francoska diplomacija takoj, ko so se začele sovražnosti. Daladier je v svojem govoru dal podrobna obvestila o ciljih, ki jih zasleduje Francija v sedanji vonL Govoreč o vzrokih vojne, je Daladier ugotovil, da je stvami povod za vojno hilo nemško stremljenje za dominacijo, dasi je bil neposreden povod za vojno nemško-poljski spopad. Daladier je nato izrazi! priznanje Mussoliniju, ki je do zadnjega trenutka poskušal onemogočiti katastrofo. Nemška vlada je sitalno vztrajala pri svojih napadalnih in zavojevalnih namenih, ter je na ta način izzvala spor, tako da vsa odgovornost pada na nemško vlado. Nato je Daladier govoril o nrabrem zadržanju Poljakov ter njihovem junaštvu o priliki obramb« Varšave. Položaj poljske vojske je postal obupen zaradi napada ruskih čet dne 17. septembra. Nato je predsednik francoske vlade govoril o poteku pogajanj s Turčijo, ter naglasil duh prijateljstva K in lojalnost, ki obstoja med franc. m turško vlado. Kar06e tiče Italije, je Daladier omenil izjavo predsednika italijanske vlade Mussolinija z dne 1. septembra ter s tem v zvezi potovanje Ciana v Berlin. Daladier je izrazil svojo zadovoljnost, da se odnošaji i Španijo postopno normalizirajo. Tudi glede odnoša-iev z Japonsko je naglasil, da so se znatno z boljšali. ato je omenil Daladier razpravo, ki se vodi v Ze-dinjenih državah glede spremembe zakona o nevtralnosti. Ob koncu svojega poročila je Daladier navedel razloge, zaradi katerih se Francija čuti kategorično dolžno nadaljevati vojno, ki ji je vsiljena v popolni bratski solidarnosti z angleškim zaveznikom. Ni mogoče živeti več v negotovosti, kakor je bil to primer v zadnjih letih. Francija se ne bo pokorila nasilju, ter ne bo priznala gotovih dejstev. Ona ne gre za nobenim zavojevanjem in dominacijo. Ono, kar Francija želi, ni pavza med dvema napadoma, temveč trajen mir, ki bi vsestransko zavaroval nacionalno sigurnost v okviru varnosti za vse narode. Angleški zun. minister govori London, 4. oktobra. AA. Reuter: V debati v zgor-n)em domu je spregovoril ponovno minister za zunanje zadeve lord Halifax, ki je naglasil, da lahko samo ponovno ugotovi stališče angleške vlade napram gotovim sproženim vprašanjem. Kar se tiče angleSko-francoskega stališča, je grof Halifax dejal, da je prepričan, da ima Anglija enako zaupanje v Francijo, kakor ga uživa Francija v Angliji. Mi glede nobene točke, je dejal lord Halifax, ki je bila sprožena v tuku zadnjih tednov in mesecih, lahko rečemo celo letih, nismo sprejeli nobenega sklepa ter verjetno tudi ne bomo brez najpopolnejšega posvetovanja ter izmenjave stališč s francosko vlado. Glede rusko-turških pogajanj je lord Halifax dejal: Ne vem, ali bi lahko povedal kaj koristnega glede ruske politike. To je zadeva, o kateri bi gotovo mogel razmišljati, kakor bi to mogli tudi člani tega visokega doma. Toda nisem prepričan, da bi pri tem stanju stvari to bilo koristno za kogarkoli. Kar se tiče rusko-turških odnošajev, je lord Samuel dejal: Mi bi bili vedno zadovoljni, ako bi videli, da se vzdržujejo prijateljski odnošaji med dvema velikima sosednjima državama, kakor sta Rusija in Turčija, ki kakor mislimo, nimata razloga za noben spopad navzlic najtesnejšim odnošajem med Turčijo ter Francijo in Anglijo. Glede Poljske je lord Halifax dejal, da se popolnoma strinja z lordom Shnelom, da razdelitev ne more uničiti duha naroda ter je nadaljeval: Junaški in hrabri odpor Poljakov je dokazal, da bo to brez dvoma sveža inspiracija za Poljsko, da ponovno doseže neodvisnost, ki jo je začasno izgubila, toda istočasno tudi inspiracija za druge narode. Poljska vlada, ki se sedaj nahaja na irancoskih tleh je kakor se razume, od angleške vlade priznana kot legalna. Nova poljska vlada bo tudi nadalje ohranila nedotaknjen duh neodvisnosti in odpora. Nato je lord Halifax govoril o razlogih zaradi katerih je Anglija 6prejela obveznosti,, napram Poljski. Lord Halifax je naglasil dalje v zvezi z obveznostim Anglije napram Poljski, da so bile te obveznosti sprejete tudi v lastnem interesu Anglije, kajti ni mogoče predvidevati kdaj in kje se bo ustavilo odvzemanje svobode in neodvisnosti posameznih držav. 6tanjem, bi pomenilo sprejeti in odobravati gotova dejstva drugo za drugim. Istočasno pa bi to pomenilo moralen samomor vsakogar, ki bi to načelo sprejel in odobril. To so razlogi zaradi katerih 6ta naša država in Francija smatrali za primerno stopiti v borbo, kajti ni bilo druge alternative, ker smo morali gledati kako se pred našimi očmi rušijo vse osnove in ideali, na katerih skozi stoleitja počiva lojalnost, ki je neobhodno potrebna ljudem pri medsebojnih odnošajih, Mi se borimo proti zlu. Za svet in svobodno življenje nacije je neobhodno potrebno, da se tak način občevanja, kakor je zavladal, ne trpi več. Anglija in Francija ne zahtevata zase nobenih koristi niti ne želita povečati svojega ozemlja. Francija in Anglija želita obnovo lastne svobode, ter svobode drugih. Oni želita, da ponovno zavlada zakonitost ter pravica narodov, da svobodno odločajo o svoji usodi in da živijo brez strahu. Angleška vlada je večkrat jasno in razumljivo izjavila, da smo pripravljeni v trenutku, ko bo odstranjeno nasilje ter ne bo zahrbtnih namenov, tudi sami ponuditi roko vsakomur, tudi Nemčiji, da bi skupno pristopili k resnični obnovi na svetu. Toda nemogoče je ustvariti kakršenkoli napredek, dokler ni obnovljena varnost, kar pa je zopet mogoče samo takrat, kadar bodo narodi osvobojeni nepresta' nega strahu, da bodo napadeni, ter osvobojeni potrebe ogromnega oboroževanja za njihovo obrambo. Nujna dolžnost je zavarovati predpogoje, na osnovi katerih bo prestalo nasilje, ter se spoštovala dana beseda posameznikov in vlad. Angl. domini joni pošljejo sv oje ministre v London London, 4. oktobra. AA. Reuter: Izjava ministra za dominione Edena glede sklicanja imperialne po svetovalne konference v Londonu se smatra kot eden najugodnejših dogodkov od začetka vojne do danes. V parlamentarnih krogih se smatra, da dokazuje 6klep dominionov poslati svoje predstavnike v Len' don, da jim je mnogo do sodelovanja z Anglijo, dasi imajo dominioni svojo samoupravo. Izve se, da se ne namerava ustanoviti imperialni vojni kabinet, kakor je to bil primer v minuli vojni, to pa z ozirom na novi samostojni položaj dominionov. Verjetno pa je, da bodo ministri, ki bodo obiskali London, povabljeni sodelovati na sejah vojnega kabineta ter da bodo ti ministri imeli medsebojne sestanke ter sestanke s člani angleške vlade. Poslanica novega predsednika Poljske Pariz, 4. oktobra. A A. Havas: Poljsko poslaništvo je izdalo tole sporočilo: Predsednik republike Ladislav Rackijevič je izdal 30. septembra poslanico na Poljake. V njej pravi med drugim: »Postavljen za naslednika predsednika republike Moscickega dne 17. septembra t. 1., ko je bilo jasno, da mora vrhovna uprava poljske države zapustiti poljsko ozemlje, da ne pride v sovražne roke, sem sprejel to funkcijo, ker je bilo očitno, da Moscicki ne bo mogel nadalje vršiti te funkcije. To ni prvič v zgodovini Poljske, da se mora šef poljske države zateči v tujino pred sovražnikom, ki poplavlja državo. V teku tisoč let smo morali tolikokrat braniti naš obstoj in našo krščansko civilizacijo pred pohlepnostjo zavojevalcev tako z zahoda kakor z vzhoda. To pot sem globoko prepričan, da Poljska poslednjič preliva svojo kri in da bodo posledice te vojne takšne, da bo zastava civilizacije in pravice plapolala na takšnih mejah Poljske, da jih bodo Poljaki mogli v miru uživati in tudi smotrno braniti. Prav Jako sem globoko prepričan, da junaški prispevek Poljske v sedanji vojni ne bo zaman ne samo v vojaškem pogledu, ampak prav tako tudi v moralnem, ker sem prepričan, da bomo na koncu le mi zmagali.« Pariz, 4. oktobra. AA. Havas: Poljsko poslaništvo razglaša: Predsednik republike Rackijevič je snoči imenoval za ministra brez portfelja gene- rala Jožefa Halerja, Člana stranke nacionalnega dela, in Aleksandra Ladosa, člana kmetijske stranke. Nova ministra sta že prisegla. Izjava generala Sihorshega Pariz, 4. oktobra. AA, Havas: Predsednik poljske vlade in poveljnik poljskih čet v Franciji general Sikorski je dal predstavniku agencije Havas izjavo, v kateri je med drugim izrazil priznanje francoskemu tisku, ki je pokazal razumevanj« za poljsko stvar in ki je razumel pomen borbe Poljske ter pravilno ocenil duhovne in moralne vrednote poljskega naroda. General Sikorski je govoril nato o junaštvu poljskih vojakov ter kratko obrazložil načrt poljske vlade. Dejal je: Vlada na ketere čelu stojim, je vojna vlada ter je izraz edinstva vseh Poljakov. Glavna naloga vlade je ustanovitev in reorganizacija poljske vojske, ki se bo borila ramo ob rami z zavezniki do končne zmage. Nazadnje je general Sikorski naglasil, da stoji poljska vlada prod resnimi nalogami, toda da njegovi so-trudniki pristopajo k delu, ki jih čaka, z velikim z; upanjem in zavestjo veličine svojih nalog. Cešftos*ot>. armada v Franciji Pariz, 4. oktobra. AA. Havas: Predsednik francoske vlade Daladier ter češkoslovaški poslanik v Parizu Osusld sta podpisala 3. oktobra t. L sporazum o obnovitvi češkoslovaške armad« v Franicip. Sovjetska Rusija izvaža les v Anglijo Bom, 4. okt. AA. Havas. »Neue Ziircher Zei-tung« izve, da se je ponovno začel izvoz lesa iz Sovjetske Rusije v Anglijo. Isti list izve. da se bo v kratkem začel izvoz sovjetskega lesa v Francijo. London, 4. okt. o. Iz Stockholma poročajo, da je sovjetska vlada vprašala švedsko vlado, ali ima zadosti trgovskih ladij na razpolago za prevoz ruskega lesa v vojskujoče se države, in sicer v Anglijo in Francijo. V političnih krogih menijo, da hoče Rusija nasprotovati nemški pomorski blokadi že iz tega razloga, ker je Nemčija proglasila tudi les za tihotapsko blago. Pariz, 4. okt. k. Z ozirom na poročilo, da sovjetska država izvaža les v Anglijo, bo nastalo zanimivo vprašanje, ali bo Nemčija potapljala tudi ruske ladje, ki bodo vozile les na Angleško. Na zahodni fronti Pariz, 4. okt. AA. Ilavas: Komunike vrhovnega poveljništva 4- oktobra zvečer se glasi: Patroliranje in zasede na raznih točkah bojišča. Sovražnik je poskušal napad južno od Fir-masensa, toda je bil odbit. Neka naša podmornica je ustavila in privedla v naše pristanišče neko nemško trgovsko ladjo. Pogajanja med Rusijo in Turčijo Moskva, 4. okt. AA. Reuter: Turški.minister za zunanje zadeve Saradzoglu sprejel odgovor svoje vlade na sovjetske predloge^ ter se smatra, da bo v kratkem imel sestanek z Mo-lotovom. London, 4. okt. AA. Reuter poroča iz Moskve, da je turški zunanji minister Saradzoglu imel danes sestanek z angl. veleposlanikom ter odpravnikom poslov franc. veleposlaništva. Boji na Poljskem Berlin, 4. okt. DNB poroča: Glavno nemško armadno povejjstvo je danes izdalo sledeče sporočilo: Pri čiščenju ozemlja med dosedanjo demarkaci jsko črto ter novo nemško - rusko interesno mejo so bili boji z raznimi poljskimi razpršenimi oddelki. Drobne novice London, 4. okt. o. Nocoj je jugoslovanski poslanik Subotič priredil slavnostno večerjo na čast svetniku Milanoviču. ki odpotuje nocoj v Bern na svoje novo službeno mesto kot poslanik. Te večerje so se udeležili tudi romunski, bolgarski, grški in turški poslanik. Razburljiv lov v Lattermanovem drevoredu V torek ponoči je okrog 12 službujoči stražnik na svojem obhodu po Lattermanovem drevoredu zapazil, da stoji neka ženska za stojnico, ki ie last trgovke Leopoldine Zaje iz Ljubljane. — Ženska je po vsem videzu stala na preži in je zaradi tega stražnik z vso previdnostjo stopil s ceste in se polagoma od strani približeval čakajoči. Šele na razdaljo treh korakov je žena zapazila stražnika, vzkliknila in zbežala čez travnik. Takoj za njo je skočil tudi nek moški in prav tako zbežal čez travnik. Stražnik je stekel za njima in ju pozival, naj se ustavita. Ona se je res ustavila in ko je prišel stražnik do nje, jo je prijel. Moški, ki je to zapazil, je zaklical ženi, naj zbeži ter sam začel teči proti stražniku. Zaradi korajže možakarja je imel stražnik vtis, da jih je več in Je ustrelil z revolverjem v zrak, da bi s tem priklical pomoč. Ko je zaslišal strel, je neznanec takoj zbežal, ženo pa je odpeljal stražnik na stražnico, kjer spočetka nI hotela povedati, s kom je sodelovala pri vlomu. Vendar je policija ugotovila, da je bil z aretirano K. N. najbrž njen mož. Med tem so pregledali stojnico in ugotovili, da je vlomilec, za katerega je aretirana žena stala na preži, odtrgal z vrat dve žabici in nato odlomil spodnji tečaj vrat ter tako vdrl v stojnico. V stojnici so našli že precej polno vrečo, v katero ie vlomilec nametal najrazličnejše dobrote, zlasti bonbone, čokolade, suhe fige in drugo. Pripravljena Je bila še druga prazna vreča in bi vlomilec stojnico temeljito izpraznil, če ga ne bi presenetil stražnik. V stojnici Je bilo blaga v vrednosti pet do šest tisoč dinarjev. Škoda na vratih in pokvarjenih jedilih pa znaša okrog 300 dinarjev. Še ponoči Je policija obiskala stanovanje vlomilca, ki ga pa ni bilo doma, pač pa je bil vlomilec po aretaciji svoje ženo že na domu, kjer Je zbudil svojega tasta in mu povedal, da je bila žena aretirana in da je on vsega kriv in da se bo zato javil policiji. Ker tega do opoldne nI storil, ga sedaj zasleduje ljubljanska policija. Restavracija in klet Union nudi cenj. gostom ob četrtkih in petkih posebno dostavljene, okusno pripravljene morske in potočne ribe, žabe in rake ter razne špecijalitete. Velika izbira prvovrstnih domačih in tujih vin. Priporoča se M. Karba. 1 Mesečna rekolekeija za gg. duhovnike bo v Domu duhovnih vaj (Zrinjskega 9) na prvi petek (6. oktobra) ob petih popoldne. Meditacija, nato nagovor Prevzvišenega. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. 1 Devetdnevnica za mir v cerkvi sv. Druiine v Mostah se bo začela v petek, 6. oktobra ob 6 zjutraj in se konča v soboto, 14. oktobra. Vsak dan zjutraj ob 6 sv. maša pred Najsvetejšim in litanije. Zvečer ob 7 roženvenska pobožnost po navadi. Vabljeni verniki k jutranji in večerni pobožnosti. 1 Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« ima danes, v četrtek zvečer, ob 8 v beli dvorani Uniona pevsko vajo, ki je obvezna za vse pevce in pevke. 1 Nočne častlvce vabimo fc celonočnemu češčenju presv. Zakramenta, ki se prične drevi po skupni molitveni uri ob 9. Vsako nočno uro se bodo opravljale molitve 10. ure: Zahvala za božje dobrote. Vhod v stolnico skozi stransko zakristijo. 1 Ljubljanski meščani, ki se zanimate za napredek naše prestolnice, se vljudno vabite, da se udeležite predavanja o novi Ljubljani, ki bo v petek ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Pokažimo z obilno udeležbo, da znamo ceniti in spoštovati one, ki se resno trudijo pri oblikovanju bele Ljubljane. — Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. Sedeži 3 din, balkoni in galerija 2 din, dijaški sedeži 1 din. Vojska na morju Amsterdam, 4. okt. A A. Havas: V bližini Nievestana, 300 m od nemške meje, se je spustil s padalom neki nemški letalec. List »Tele-graph«, ki prinaša to vest, pravi, da je letalec izjavil, da mu je zmanjkalo bencina, ter da je moral skočiti iz letala. Letalo je padlo na nemško ozemlje. Letalec bo interniran. Stockholm, 4. oktobra. AA. Havas: Estonska ladja »Arnec, ki je plula iz Gotenburga v An-vers s tovorom lesa, je bila ustavljena in zaplenjena od nemške torpedovke 8 milj zapadno od Gotenburga. Po pisanju »Gotenburgs Han-delsting« so davi zapazili med Wurbergom in Wingo nem. torpedovke v mednarodnih vodah. London, 4. okt. AA. Reuter: V teku minulega tedna je angleška kontrola tihotapskega blaga zadržala ali zaplenila približno 33.000 ton blaga, namenjenega Nemčiji. Med zaplenjenim blagom se' nahaja 8500 ton rud, 6700 ton bakra, 6000 ton fosfata, 2300 ton mineralnih olj, 1100 ton kavčuka itd. Skupno je bilo v teku minulega meseca zaplenjeno 239.000 ton tihotapskega blaga, namenjenega Nemčiji. Amsterdam, 4. oktobra. AA Havas: »Telcgraph« poroča iz Kodanja, da je v bližini otoka Borthuma neka velika nemška ladja, ki je vozila železno rudo, naletela na mino, Ladja je imela 8000 ton ter pripada nemški paroplovni družbi »Slines«. Člani posadk ladij, ki so se nahajale v bližini nemškega pamika so izjavili, da je bila eksplozija izredno močna, in da se je videlo kako se je pamik na mestu potopil. Smatra se, da je vsa posadka izgubljena. Singapore, 4. okt. lj. Pred pristaniščem se je potopila neka nizozemska trgovska ladja. Naletela je na mino, ki je eksplodirala pod njo. Ladja se je v nekaj minutah potopila. Posadka se je rešila. London, 4. oktobra. AA. Reuter: Zastopnik Reuterja si je ogledal pristanišče Weymouth, kjer kontroiirajo tihotapsko blago. Imel je priložnost izvedeti razne tajnosti gospodarske vojne in mogel ugotoviti, da so doslej ustavili 74 ladij s celotno tonažo 513.000 ton. Ladje so bile natovorjene z raznim blagom za nevtralne in sovražne države. Jugoslovanski uspehi v Atenah Alane, 4. oktobra. V današnjem deseteroboju je dosegel prvo mesto Jugoslovan Klinar s 5620 točkami. Drugi je Jugoslovan Mikič s 5537 točkami. Tretje in četrto mesto sta dosegla Grk in Romun, peto pa Turek. V teku na 3000 m z zaprekami, ki je bil druga točka dnevnega reda, je prvi dve mesti dosegla Grčija, tretje mesto pa Jugoslavija (Kotnik) v času 9:57.2. S tem je stanje točk naslednje: Grčija ima 33.5, Jugoslavija 29, Turčija 14, Romunija 12.5 točk. I Trgovski tečaji za izobrazbo pisarniških moči, dnevni in večerni, se otvorijo začetkom oktobra na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Pojasnila daje ravnateljstvo. 1 Jugoslovansko kirurško društvo - sekcija Ljubljana ima dne 10. oktobra 1939 ob 18 redni letni občni zbor v predavalnici Bolnice za žensko bolezni v Ljubljani. Spored: Poročilo odbora in slučajnosti. 1 Stalni posetniki, abonenti našega Narodnega gledališča so se tudi v letošnji sezoni oglasili v zelo lepem številu, tako da so razpisani abonmani: Premierski, red Sreda, Red Četrtek, red A trenutno zaključeni in polno zasedeni, zato je uprava otvorila še red B, za katerega se sprejemajo priglasi po običajnih pogojih v blagajni dramskega gledališča dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Red B je 10% cenejši kakor so Premierski abonma in stalna abonmana Sreda in Četrtek. Predstave so tudi za red B popolnoma iste kakor za ostale abonmane. Abonenti bodo dobili 20 dramskih in 18 opernih predstav. Gledališka uprava vabi vse interesente, da se v velikem številu prijavijo tudi za ta abonma. 1 Srajce, kravate, Karničnik, Nebotičnik. I Strokovno izobraževalni tečaj za služkinje se bo začel 10. oktobra. Teoretično in praktično podajanje najrazličnejših predmetov bo pripomoglo k strokovni izpopolnitvi slovenske služkinje. Tečaj je brezplačen. Prijave v tečaj sprejema Poseiska zveza v Delavski zbornici in v Poselskem domu, Križevniška ul. 2, kjer se dobe tudi podrobna pojasnila. — Dolžnost vsake žene fe, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo, ako fo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Joseiova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. _Ogl. reg. S. br. 30474/33._ 1 Kiepura in Marta Eggerth pojeta v Ljubljani! Slavni poljski tenorist Jan Kiepura bo danes in jutri pel v kinu Slogi. Nastopil bo v prekrasnem filmu »Čar bohemov«, ki je napravljen po motivih slavne in priljubljene Puccinijeve opere »Boheme«. V tem lepem filmu bo pel vlogo pesnika Rudolfa, prav tako priljubljena pevka Marta Eggerth pa bo pela v istem filmu vlogo nežne Mimi. Film »Čar bohemov« je eden tistih velikih, izvrstnih filmskih del, ki so žela velik uspeh po vsem svetu; napravljen je bil v dunajskih ateljejih v bivši samostojni Avstriji s pomočjo odličnih umetniških moči. Film bo vsega skupaj lo dva dni na sporedu kina Sloge in je zato prav, da občinstvo pohiti z obiskom tega izredno lepega filmskega dela. 1 Društvo zaščitnih sester v Ljubljani ima svoj redni sestanek dne 7. oktobra ob 17 v prostorih šolo za zaščitne sestre. Obravnavale 6e bodo važne stvari. Vabljene vse sestre članice in nečlanice. 1 Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg 18. 1 Nemške in italijanske začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva 27, pritličje, med 8 in 14. 1 Veliko poslovanje zemljiškoprometne komisije. Zemljiškoprometna komisija na okrajnem sodišču ljubljanskem zaznamuje v zadnjih 4 mesecih prav velike posle in obilico kupnih pogodb. Do konca septembra Je komisija letos rešila nad 1250 predlogov za odobritev kupnih pogodb. Samo septembra je bilo zaznamovanih 165. So dnevi, ko pisarna komisije prejme po 10 in še več kupnih pogodb. September je bil glede kupčij s hišami, posestvi in parcelami izredno živahen. — Splošen pregled pokaže, da je znašal promet na zemljiškem trgu pretekli mesec nad 10,500.000 din. Cene parcelam se še vedno dvigajo. Normalno je svet na periferiji od 20 din naprej do 300 din za kv. m. Bil pa je neki svet v mestu prodan po 1.620 din kv. m. To Je najvišja cena, ki je bila sploh po prevratu kdaj dosežena v mestu. Stavbne parcele v središču mesta, po katerih je prav veliko povpraševanje, se v cenah gibljejo od 300 do 500 din za k v. m in še višje. Letos so bile sklenjene že mnoge milijonske kupčije za hiše in zemljišča. 1 Ogromno gob na trgu. Prostor za gobe ob stolnici ter med župniščem in semeniščem ie bil včeraj natrpan z gobami. Na prodaj so bili v velikih množinah jurčki, prinešeni iz raznih krajev okolice, Gorenjske in Dolenjske. Tržno nadzorstvo je postavilo prodajne klopi za jurčke v 15 vrstah. Bilo je do 60 prodajalk gob. Jurčki so bili po 2.50 do 3 din merica, drugače pa lepi po deset din kg. 1 Zanimivosti s trga. Sadni trg Je bogato založen z najrazličnejšim sadjem. Hruške, jabolka, grozdje, breskve so ohranile svojo stalno ceno. Slive odnosno češplje, mnogo jih je bilo prine-šenih iz Bele Krajine, so bile po 2 do 2.50 din kilogram. Na trgu je bil tudi že prvi kostanj po 3 din liter. Krompir je bil na debelo po 1.10 do 1.25. Pripeljano jo bilo 5 voz krompirja na Svetega Petran asip. Jajca so se podražila in so sedaj po 10 za kovača. 1 Z voza je padel na Dunajski cesti v bližini policijske stražnice upokojeni železniški sprevodnik Jože Jerman iz Radeč pri Zidanem mostu in se hudo potolkel. Reševalci so g'1 prepeljali v bolnišnico. Kamnik Prolijclični dispanzer v Kamniku je priče; zopet z rednim poslovanjem in sicer sprejen';i stranke vsak torek in petek od 3 do 6 popoldnrv Istotako je pričel z rednim poslovanjem »Zdr.v.-stveni dom«, ki sprejema stranke vsak pon?del-!; in četrtek od 2 do 4 popoldne. Kranj Sestanek JRZ in MJRZ v Predosljah pi Kranju. V torek zvečer je bil skupni sestane* JRZ in MJRZ za občino Predoslje, ki se ga ie udeležilo veliko število mož in fantov. O političnem položaju ie poročal tovarnar g. Joško Zabret z Britofa. Navzoči so z velikim odobravanjem po zdravili delo sporazuma, zlasti pa člen, s katerim se prenesejo iste kompetence tudi na druge banovine. V imenu mladine je govoril predsednik okrajne MJRZ za kranjski srez g. Murnik Ciril, o občinskih zadevah pa g. Avsenek iz Predoselj. Na sestanku se Je izrekla vsa občina Predoslje, da bo vedno zvesto ostala v vrstah našega voditelja dr. Korošca, ki mu popolnoma zaupa. KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska opera: Goldmark »Sabska kraljica« Novo vodstvo opernega gledališča ima dvojno težko nalogo: niti dediščina, ki jo je prevzelo, niti časi, v katerih se je to zgodilo, niso zavidljivi. Zadnja leta so bila leta počasnega, a nevzdržnega propadanja te naše najvišje glasbene institucije. Preveč brezciljnosti je bilo v vsem delu, preveč je bilo vse prepreženo z vsakovrstnimi osebnimi ambicijami tam, kjer more le notranje soglasje in čisto umetniško hotenje in poštenje roditi nekaj trajnega; zato tudi navidezni zunanji uspehi niso mogli zakriti notranje trhlosti. S silo si je moral mašiti ušesa, kdor tega ni spoznal ali ni hotel spoznati. Da večina glasbene kritike pri nas ne pove skoraj nikoli cele trde resnice, ampak navadno le pol lepe laži, je stara stvar. In tako je bilo hvale in superlativov vedno dovolj tudi tam, kjer bi se na obrazu muzikalnega poslušalca iz inozemstva pokazal le prikrit posmeh. (Niso to bajke! Podobno stvar sem sam doživel pred dvema letoma ob neki operni predstavi.) Morda bodo sčasoma tudi oni, ki danes še nočejo priznati tega, uvideli, koliko je bilo v vsem tem ne samo zamujenega časa in dela, ampak naravnost efektivne škode za našo glasbeno kulturo. A še vedno je mnogo onih, ki že dolgo in težko čakamo, da nam vzraste naše operno gledališče na tako višino, da se bomo vsi s ponosom in ljubeznijo oklenili tega osrednjega slovenskega glasbenega zavoda. Naloga s takim ciljem je kljub vsem težavam lepa in hvaležna. Ne dvomimo, da se d6 po poti načrtnega in vztrajnega dela polagoma doseči tudi tako visok cilj. S to vero in s tem pričakovanjem pozdravljamo novo vodstvo ob vstopu v novo sezono. _ Goldmarkova >Sabska kraljica* pomeni dostojen uvod nove operne sezone. Res, da ta opera sama na sebi ni Bog ve kako močno originalno delo; mnogo je v njej meyerbeerovske pompoz-nosti, wagnerskib in še predwagnerskih, romantičnih vplivov. Še celo v librettu je neka sorodnost s priljubljeno VVagnerjevo temo odrešitve in očiščenja po čisti ljubezni žene. A kljub ostremu orientalskemu instinktu Goldmarka za razne zunanje efekte, ni to delo brez topline in iskrenosti, kar ga zopet približuje v primero z Verdijevo »Aido«. In tako je ta opera navzlic marsi-kaki dolgoveznosti in razvlečenosti (kar se pozna posebno v 1. dejanju) dovolj učinkovito delo, za pevce, zbor in orkester težavno in hvaležno obenem. Iz celotne uprizoritve, kakor tudi iz dostojno izdelanih detajlov je razvidna vestnost in skrb vseh oblikovalcev tega dela na našem odru. Od solistov bi omenil v prvi vrsti Heybalovo v vlogi kraljičine Sulamit. Ob njeni prisrčni igri, muzi-kalnosti in glasovnih kvalitetah so nehote vsi ostali solisti stopili v ozadje. Celo Gostič ob njej ni mogel popolnoma zadovoljiti. Vloga Assada je po igralski plati trd oreh zanj, ker ne samo ne Pred novo premiero v Drami. Scribeov: »Kozarec vode*. Scribe je v gledališkem svetu znano in tehtno ime. Ne samo na dramskih odrih, temveč tudi kot libretist cele vrste dramatično razgibanih in učinkovitih oper, je zavzel Scribe v zgodovini gledališča vidno mesto. Bil je predvsem to, kar imenujemo »gledališki človek«: poznal je vse skrivnosti velikih odrskih učinkov, poznal učinke različnih čustev in konfliktov na gledalca, poznal okus gledališkega občinstva in znal vse te tri, za dramatika važne prvine, pravilno odtehtati in jih pomešati v tistem razmerju kot godi občinstvu. Njegova genialna odrska tehnika gre bolj v širino kot v globino, v svojih delih slika posamezne človeške usode, tragedije in komedije, v zvezi z različnimi zgodovinskimi ali nezgodovin-skimi dogodki. Zanimivo je vedeti, da sta bila kasnejši znani francoski dramatik Sardou in veliki Nordijec Henrik Ibsen, oba Scribeova učenca. Razodel in naučil jih je skrivnosti dramske tehnike in predno je napisal Ibsen katero izmed svojih iger, je do kraja obvladal vse prijeme, ki so dramatiku potrebni. Izmed vseh Scribeovih iger je ostala do danes najaktualnejša komedija »Kozarec vode*. V »Kozarcu vode* je porabil pisatelj kot ozadje k dejanju politična nasprotstva med strankama »torijev« in »wighovc. Na dvoru angleške kraljice Ane — v Franciji je vladal takrat Sončni kralj Ludvik XIV. — sta bila zastopnika »torijev« vojvoda Bolinbrok, »wighov« pa vojvodinja Mal-bourougška. Vsak na svojo roko sta skušala prepričati neodločno kraljico Ano o upravičenosti zahtev svoje stranke, izmed katerih sta bila ena za, a druga proti vojni. Šlo je namreč za španske nasledstvene boje, v katere se je vmešavala tudi Anglija. V tem političnem okviru je razvil Scribe pikantno ljubavno spletko, v katero so zapletene tri glavne ženske osebe igre: kraljica Ana, vojvo-dina Malbourougška in kraljičina dvornica Abig-haila. Vse tri so vnete za kraljičinega poročnika Mashama ter ga skušajo vsaka na svoj način pridobiti. Scribe je zapletel dejanje s tipično francosko lahkotnostjo in duhovitostjo. Podnaslov igre je »Majhni vzroki — velike posledice«. Lahko pa bi se tudi glasil: »Kjer se tepeta dva, tretji do-ček ima«, ali pa »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade«. Politične in ljubavne spletke se prepletajo in zapletajo, a končno se vse uravna tako, kot zahteva to prastari odrski zakon, — s srečnim koncem, kjer zmagajo resnična čustva in mladost. V »Kozarcu vode« vidimo skozi rožnato dovtipna in duhovita očala Scribea, ki se je v tem delu rahlo ponorčeval iz žensk — političark in državnic — kako se dela visoka politika. Kakor vsi Scribeovi operni libreti, tako vsebujejo tudi vse njegove dramske igre odlične vloge, ki so kakor nalašč ustvarjene, da more v njih razviti igralec vse svoje sposobnosti ter blesteti na najučinkovitejši način. Pred leti smo videli »Kozarec vode« v sledeči zasedbi: vojvodinja — Zofija Borštnikova, kraljica Ana — Šaričeva, Bolinbrok — Putjata, Masham — Železnik, Abig-haila — Vera Danilova, Marki de Torsy — Šubelj. prenese okornosti, ampak zahteva spričo svoje psihološke kompliciranosti mnogo spretnosti in igralskega talenta. Po pevski plati je Gostič svojo vlogo, istotako težko, dobro rešil, čeprav smo to pot pogrešali v njegovem glasu one prožnosti in bleska, kot smo jih bili doslej vajeni pri njem Kogejeva je kot sabska kraljica pokazala znaten napredek od prejšnih let, precej moti le nejasna izgovorjava, kar je seveda posledica doslednega pokrivanja vokalov in kar tudi ovira njen glas, da se — z izjemo nekaterih višin — ne more sprostiti v čist, jasen, odprt zvok. Janko je z njemu lastno diskretnostjo dobro izdelal lik kralja Salomona, Betetto pa je skušal v glasu in igri čim bolj mogočno izraziti dostojanstvo in oblast Velikega duhovna. Manjšo vlogo nadzornika palače je prav lepo podal Dolničar, pri Sokovi (v vlogi kraljičine sužnje) pa moti neprestano prehajanje iz enega glasovnega registra v drugi, kar je seveda zadeva pevske tehnike; vendar pokaže njen glas sam in tja prav lepo barvo in zvočnost. V režiji se je pokazala izkušena roka g. De-bevca; gibanje množice na odru in preko odra, ki je bilo sicer v našem opernem gledališču precej kočljiva, malokrat dobro rešena zadeva, zna on oblikovati vedno neprisiljeno; a ne samo to: s spretnim grupiranjem in prelivanjem barv pestrih in lepih kostumov je znal doseči izredno slikovite učinke. Tudi scenograf inž. Franz je prostor prav slikovito izoblikoval, in to z dovolj skromnimi sredstvi, saj je ostal glavni okvir v vseh slikah z malimi spremembami isti. Skoraj se mi zdi, da je bil režiser malo v zadregi s premajhnim prostorom. Stranski prihodi oziroma odhodi glavnih igralcev so bili preveč zakriti od prvega para stebrov, in so zato mnogo izgubljali na učinkovitosti. Tudi iz umikanja množice pred glavnimi igralci na teh mestih bi sklepal, da so bili to bolj izhodi za silo. Balet je svojo vlogo v tretjem dejanju prav okusno rešil; soloples ge. Bravni-čarjeve je bil v tem okviru lepo izdelan. Glasbeno vodstvo je bilo v rokah g. Štritofa. Kot sem že prej omenil, se je iz vsega dela čutila vestnost študija vseh sodelujočih. Za glasbeni del ima veliko zaslugo g. Štritof: pod niiin je orkester res muziciral, čeprav so se pri njem, kakor tudi pri zboru poznale še male trdote. Pozdraviti moramo dejstvo, da je za študij z zborom nastavljen stalen zborovodja (g. Simoniti), kot je to v navadi pri vseh velikih opernih gledališčih. Iz vsega bi se dalo sklepati, da je novo vodstvo pričelo delo z vso resnostjo in z zavestjo, da je alfa in ornega vsakega uspeha v operi podroben študij v orkestru in zboru, da bomo dobili sčasoma v njih res prvovrstne izvajalske korpuse, in če se bo polagoma uredilo vprašanje dobrih in stalnih solistov v naši operi, potem nam res ideal našega Narodnega gledališča ne bo več tako dale?, kakor se nam je zdel zadnja leta. dr. W. Letošnja zasedba pa je taka: Maria Vera, Na-blocka, Levar, Jan, Levarjeva, Brezigar. Režija je prof. šestova. Bogoslovni vestnik, izdaja Bogoslovna akademija, leto XIX, zvezek II.—III. — Prinaša na uvod nem mestu razpravo prof. dr. Grivca pod naslovom »iz slovenske zgodovine 9. stoletja*, kjer govori: 1. O salzburški šoli v 9. stoletju ter ugotavlja, da je panonski knez Kocelj doraščal in vladal v dobi, ko je bil Salzburg na višku tedanje krščanske izobrazbe. 2. O slovanskem bogoslužju v Moravski in Panoniji, kjer razpravlja o jeziku delovanja svetih bratov ter njuni odločbi za rimski obred. 3. O neosnovanih domnevah na vprašanje, kdaj in zakaj se je Kocelj odločil za slovanska apostola in za zvezo z Moravsko. Tu razbira mnenja domačih in tujih slavistov ter virov samih in je mnenja, da je Kocelj že prej imel zveze s sv. bratoma, vpliv vstaje pa je mogoče priznati le v mejah previdne Jagičeve hipoteze. 4. O poslanici Hadriana II. 1. 869, kjer brani njeno pristnost proti Hauptmannu in drugim. V zadnjem 5. poglavju govori o nosilcu dogajanja v svoji knjigi Kocelj, kjer govori o tem, da Kocelj ni mogel biti nosilec na političnem polju, temveč je bil le tih sodelavec sv. bratov, toda kot tak izredno važen, ter je na podlagi ohranjenih virov mogel le toliko stopati v ospredje, kolikor se da dokazati. V teh kratkih poglavjih je osvetlil nekatera sporna vprašanja, ki so jih pa nekateri kritiki njegove knjige vzeli kot dokazna ter s tem seveda »povzročili zmedo, zbegali občinstvo in ovrli znanost«. Razprava bo gotovo tehtno pripomogla k razbistritvi slovenske zgodovine 9. stoletja. — Dr. Anton Zdešar C. M. piše življenjepis Gregorja Smrtnika-Trittingerja, ki je živel nekako od leta 1653 do 1742 in' je bil znan po svojih dijaških štipendijah. Dr. Zdešar je preiskal vse vire ter zdaj ugotavlja, da se je ta Tottinger pisal Smrtnik, da se je rodil v Horjulu, da je ustanovil horjulsko župnijo; ter riše okolščine pri ustanovitvi njegove ustanove, ki je med vojno propadla; župnija horjulska pa je njegov trajen spomenik. Dr. A. Terstenjak, bogoslovni profesor iz Maribora priobčuje filozofsko razpravo »Od fenomenologije do ontologije*. V posebnih poglavjih govori v prvem delu o fenomenologiji, o bistvogledi ontologiji ter eksistenčni ontologiji, v drugem pa v razvoju od fenomenologije do tomistične ontologije. Pri tem se ozira fenomenologi jo. brez apri-orno-kritičnih predpostavk, na ontične in ontološke temelje prehoda ter na ontologijo kot »prote filozofia«. Pride pa do rezultata, da je *prva filozofija* ontologija in ne spoznavna teorija ali fe-nomenologija. S tem soglaša s sholastiko, ki pravi, da se prava kritika začenja šele z ontologijo. — Vpraktitnem delu pa nadaljuje prof. dr. Odar razpravo o cerkvenih predstojnikih ter pravicah tretjih do prigovora. Dalje poroča o spremembah v organizacij Katoliške akcije v Italiji v 1. 1939. Bogat je pregled domače in tuje bogoslovne literature, kjer pišejo ocene knjig profesorji Snoj, J. Janžekovič, Tomaž Kurent, Fr. Grivec, A. Odar in C. Potočnik. Pehota na napad! ŠPORT V Atenah je Jugoslavija na II. mestu V torek 6o se nadaljevale X. balkanske igre z metanjem kladiva in 6 prvim delom desetero-boja. Naša tekmovalca inž. Stepišnik in Goič sta zasedla prvo in drugo mesto, ki je prineslo Jugoslaviji v celokupnem tekmovanju po drugem dnevu drugo mesto za Grčijo. Grčija namreč še vedno vodi s 26 točkami, sledi ji Jugoslavija z 20 točkami, Turčija s 14 in Romunija z 10 točkami. Stepišnik kot zmagovalec v metu kladiva na letošnjih balkanskih igrah je vrgel kladivo 49.55 m, Goič drugi pa 48 m. Tretji je bil Romun Biro, ki ga je zalučal 46.96 m daleč. Vršil se je tudi prvi del tekmovanja v dese-teroboju (tek na 100 m. skok v daljavo, met krogle, skok v višino in tek na 400 m). V desetero-boju vodi prvi dan Grk Leksas s 3235 točkami, drugi je Mikič (Jugoslavija) s 3197 točkami, tretji Klinar (Jugoslavija) 6 3165 točkami, četrti Grk Flora6, peti Romun, šesti Turek in 6edmi Romun in osmi Turek. V posameznih disciplinah so zmagali: 100 m: Grk Leksas 11.7, drugi Klinar 12.0, Mikič 12.1 Skok v daljavo: Mikič 6.23 m, Klinar 6.18 m. Met krogle: Grk Floros 12.42, Klinar je drugi 12,28 m, Mikič tretji z metom 12.12 m. Skok v višino: Grk Leksas 1.85 m, drugi Mikič 1.70 m, Klinar 1.60 Na 400 m je zmagal Romun Maješčuk v času 51 8 6ek, drugi je Klinar 52.1, Mikič je tekel 53.5. Naša dva deseterobojnika sta imela prvi dan nekoliko smole, kar velja zlasti za Mikiča pri skoku v višino. Verjetno pa je, da bosta v drugem delu tekmovanja, ki bo v sredo, dosegla in prekosila Grka Leksasa in tako zasedla prvo in drugo mesto v najtežji lahkoatletski tekmi, v atletskem deseteroboju, ki zahteva od vsakega tekmovalca izredno vzdržljivost in vse6trano6t. Prihodnja balkanijada bo v Carigradu — istočasno bodo tudi ženske igre. Deseti medbalkanski kongres, katerega je otvoril sam grški kralj Jurij, je sklenil, da se bodo vršile enajste balkanske igre prihodnje leto v Turčiji in sicer v Carigradu. Ob tej priliki je bilo tudi sklenjeno, da 6e bodo vršile istočasno tudi ženske balkanske igre in sicer v treh disciplinah: v enem teku, v enem skoku in v enem metu. Kako so letos plavali Amerikanci Letošnji rezultati ameriških plavalcev niso zadovoljili. V Detroitu je bila — kar 6e tiče udeležbe — odlična prireditev, saj je bilo nad 200 plavalcev, vendar je prireditev razočarala. V Ameriki 60 namreč navajeni, da iztaknejo vsako leto nove talente, katere potem uspo6obijo za večje mednarodne tekme. Toda letošnje leto, ko 60 bile priprave za olimpijske igre za Heteinki na višku, so izostale nove zvezde v plavanju. Če primerjamo rezultate Amerikancev z onimi od Japoncev in Nemcev, je treba priznati, da ima Amerika zelo slabe izglede v plavanju na olimpijskih igrah v Helsinkih. Samo en plavač je dosegel formo, ki ga usposablja za tekmovanje na olimpijskih igrah. To je posestnik svetovnega rekorda v hrbtnem plavanju, Adolf Kieler, ki je že leta 1936 v Berlinu zmagal na olimpijadi. Zgodovina svetovnega rekorda v teku na 10.000 m Ta rekordni tek zaznamuje doslej zelo malo imen onih mož, ki se morejo postaviti s svetovnim rekordom. Prvi oficielni svetovni rekorder je bil Francoz Jean Bouin, ki je pretekel leta 1912 progo 10.000 m v času 30:58,8 minut. Pavo Nurmi je postavil nov svetovni rekord na omenjeni progi 22. junija 1921 leta v Stockholmu s časom 30:40,2 min., poted pa je zboljšal ta rezultat 31. avgusta 1924 v Poupio s časom 30:06,2 min. Šele 13 let nato je postal olimpijski zmagovalec Ilmari Sal-minen novi imejitelj tega svetovnega rekorda, ki ga je postavil dne 18. julija v Kuovola s časom 30:05,6 minut. Potem se je pa pojavil Taisto Maeki. Dne 29. septembra 1938 je tekel 10.000 m v Helsinkih v času 30:02,2 min. in sedaj je potreboval za isto progo samo 29:52.6 minut, kar je za celih 9,6 sekund boljši čas od lanskega rekorda. Gleng Cunningham hoče odstopiti Atlet Glenn Cunningham, ki je znan daleč preko ameriških meja, je izjavil, da se namerava odpovedati tekmovanjem. Amerika bi seveda s tem izgubila tekače, ki je skozi dolga leta spadal h posebnemu mednarodnemu razredu 2e leta 1932 je bil Cunningham član ameriškega Neskončna vrsta nemških bombnibOT olimpijskega moštva. V Los Angelesu je zasedel t teku na 1500 m četrto mesto. Tedaj je zmagal v tej disciplini Italijan Beccali. Svojo odlično formo je dosegel leta 1936., vendar mu je odvzel prvo mesto v teku na 1500 m Novozelandec Love-lock, ki je postavil tedaj svetovni rekord s časom 3:47,8 minut. Nekaj dni nato je tekel Cunningham v Stockholmu na 800 m v novem rekordnem času 1:49,7 minut. Svetovni rekord v teku na eno angleško miljo je branil v' letih 1934 do leta 1937. Njegov naslednik je bil Wooderson (Anglija), ki je tekel v času 4:06,4. Mnogoštevilni so Cunning-hamovi uspehi na raznih narodnih in velikih mednarodnih tekmovanjih. Leta 1933 je bil odlikovan s Sullivanovo kolajno kot najuspešnejši ameriški športnik. izleti v planine Planine Slovenije so le rahlo posrebrene S snežno odejo; pestra jesenska narava nudi še vedno planincu na izletih obilo užitka. V sedanjem razburljivem času, polnem nepričakovanih dogodkov, je vsakemu nujno potreben oddih vsaj v prostem času ob sobotah popoldne in v nedeljo. Najprimernejši odmor najde človek v planinski naravi, ki mu nudi obilo razvedrila in potrebnega miru. Dostopi v planine so prosti, neresnične so govorice, ki se ponekod širijo, češ, da ni dovoljen poset naših planin. S člansko izkaznico SPD se more planinec prosto gibati v naših planinah. Aljažev dom v Vratih je še oskrbovan do 2. oktobra, treba je izrabiti ugodno priliko za poset doline Vrat in slapa Peričnika. Cojzova koča in koča na Jermanovih vratih bosta odslej oskrbovani le ob sobotah in nedeljah do 30. oktobra, tako da imajo planinci dovolj prilike, da poselijo Kamniške planine. Erjavčeva koča na Vršiču je v mesecu oktobru oskrbovana ob sobotah in nedeljah. Stalno pa so oskrbovane »Zlatorog« ob Boh. jezeru — udobno utrjena planinska postojanka ob tihem Bohinjskem jezeru. Dom na Komni, kjer so krasni jesenski izprehodi proti Bogatinu in dolini Triglavskih jezer, zlasti lepa je grebenska pot proti Črnemu jezeru in sestop čez Komarčo v »Zlatorog«; Dom na Krvavcu — iz Cerkelj le tri ure, popust za člane na avtobusu žužek do Cerkelj; koča na Veliki Planini — najprikladnejši vzpon iz Črne od »Jurčka« mimo Podkrajnika, kjer je le dve uri do koče; Dom v Kamniški Bistrici — prijetna jesenska izletna točka; Valvasorjev dom pod Stolom — izhodišče Žirovnica in vse postojanke v Zasavju. Planinci, pohitite v jesensko naravo. Podrobne informacije o planinskih izletih v jeseni in o planinskih postojankah dobite v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1. JEGLlčEV AKADEMSKI DOM BO SPOMENIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKL VSI ZAVEDNI SLOVENCI, DARUJTE OB TRET-JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN. ——i-M«M_MMHM^MMMMM« Moticiklistične dirke II, medklubske motociklistične hitrostne dirke na progi Večna pot (Zg. Siška-Podrožnk—Zg. šiška) v Ljubljani bodo dne 15. oktobra ob 15 popoldne. Dirke priredi motosekcija Avtomobilskega klnba kr. Jugoslavije., sekcija Ljubljana. Dolžina proge v euo smer 2.7 km. Start: Zg. Šiška, cilj Podrožnik in obratno. Tekmuje Iti ocenjuje se po mednarodnem šport-nom pravilniku FICM in nacional. pravilniku SMK.T. Vozila morajo ustrezati gori omenjenemu pravilniku ter biti opremljena z dvema medsebojno nozavisnima zavorama. — Pravico st-artanjs imajo vsi verificirani člani klubov, včlanjenih v SMK.I, ki zadoste temu predpisu. Ocenjevalo se bo izključno po skupno doseženem času v obeh smereh. Pri enakih časih v isti kategoriji zmaga mstorno kolo z manjšo kub. vsebino. Skupina turni motorji: do 125. ccm, n do 350 ccm. E do 1000 ce.m; športni motorji: A do 250 ccm B do 350 ccm, C do 500 cm. ' Nagrade v športnih kategorijah so denarne, ln ■'čer: do 250 ccm: I 500 dinO, II 3>0 din. III. 100 din; do 350 ccm- I. 500 din. ti. 350 din. III. 150 din; do 500 ccm: I. soo din, II 4H) din, III. 200 din V soboto, dne 14. oktobra, od 14.30-17 bo oficielni trening. Vsak dirkač je dolžan udeležiti se oficielnega treninga. Prijave za dirko sprejem*. tajništvo Antoklnba, Ljubljana, Kongresni trg 1-1 do vklj. 7. oktobra. 1939. Co bo slabo vreme, se dirka prelofi na 22. oktobra in oficielni trening se vrši r tem primeru v soboto dno 21. oktobra ob zgoraj navedenem času. Razpis tradicionalnega srednješolskega lahkoaUetskega me«, tinga za prehodni pokal Jadranske straže in JLAZ. Pravico starta imajo redni dijaki in dijakinje mariborskih srednjih šol (gimnazijo, realne gimnazije, mešane realne, trgovsko akademije, učiteljišča in že-lezničarske šole). Tekmuje se po pravilih JLAZ. Kapitani moštev so dolžni razložiti svojim tekmovalcem glavna določila tekmovanj. Drugi meeting za te pokaJe (fi. srednješolski) se bo vršil v soboto, dne 7 oktobra ob 15 in v nedeljo dne 8. oktobra ob 1.30 na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti. Vsak zavod ima pravico postavit! p* dva atleta v vsaki disciplini, na 1000 m pa poljubi«« število, a štejeta sairo prva dva. Štafet lahko postavi voč, šteje pa samo ona. Vrstni rrd tekmovanj: ■> ""h?/nM,7' n.k■ 1. flOm dijakinje predtek, l SI l daljino, 3 met kopja fiOO g, 4. 100 m predtek I. Sfn? zapreke predtek °b 7" m6t mmFfjrilpM2,iA.O?<06r.0-' }■ Wm zapreke finale. 2. i li ; v daljin,', dijakinje, Ln ™ s £ »i »i vm£ 1V'k*' «■ troskok, t. lOOOm. 8. štafeta 4 X 60 dijakinje. 9. štafet* 4X11». 5, 4 "s 2 in TeJeJ°: 10, 8' 6l 4 to<5k6' me6t* pa: «. »Ark-Royal« — najmodernejša angleška letalonosilka, ki ima 1600 moi posadke in 140 častnikov. Na ladjo morejo spraviti 60 letal, ki imajo 200 metrov prostora za startanje in pristajanje. Ladja odrine 22,000 ton vode Muzejsko društvo za okraja Krško in Brežice Celje, 3. oktobra. Že pretekli teden smo poročali o Muzejskem društvu v Krškem ter poudarili veliko važnost in namen tega društva, ki je predvsem zbiranje, registriranje, čuvanje in študij domačega gradiva jz zgodovine, predzgodovi-ne, domoznanstva, narodopisja. In prav to ozemlje, ki obsega poleg okolice Krškega še brežišlco, sevniško, jnokronoško, radeško, ko- -1' sk rav to stanjeviško in šentjernejsko okrožje, je posebno bogato na zgodovinskih in predzgodo-vinskih najdiščih in znamenitostih. Tako so bile na tem ozemlju evropsko znamenite postojanke, n. pr, keltske, ilirske in rimske trdnjave ob strategično važnih »brežiških vratih« pri Vel. Malencih na Libenski gori, ostanki mesta Neviodunum pri Drnovem na Krškem polju. Tudi v srednjeveških vojnah so bile prav tukaj enako važne strategične postojanke 10 vojaške poti. V različnih kraških jamah tega področja so tudi razna najdišča iz starejše in mlajše kamene dobe. Ker najdemo na ozemlju novega Muzejskega društva v Krškem najrazličnejše znamenitosti vse od predzgodo-vine do zadnjih stoletij, je razumljivo, da ima novoustanovljeno društvo lepo in zelo važno nalogo, da vse te znamenitosti in starine, ki1 bi se sicer porazgubile in uničile,, reši in jih ohrani kot sliko davne in novejše zgodovine, ki se je odigravala na tem področju. Da so ti muzeji tudi izrednega pomena za tujski promet in za krajevne in okoliške šole, ni treba posebej poudarjati. Ustanovni občni zbor Muzejskega društva v Krškem, ki je bil preteklo soboto ob pol 5 popoldne v prostorih Gospodarskega odbora v Krškem, je potekel ob številni udeležbi občinstva zelo lepo. Občnega zbora so se udeležili gg. dr. Ložar, kustos ljubljanskega muzeja, prof. Baš, kustos mariborskega muzeja, prof. Jarc kot zastopnik muzejskih društev v Ptuju in Novem mestu, dr. Blaznik kot zastopnik muzeja v Škofji Loki. Iz važnih razlogov so bili zadržani univ. prof. dr. Kos, arh. Mariinn Mušič jn univ. prof. dr. Saria, ki pa so poslali društvu pozdrave in mu želeli mnogo uspeha. Občni zbor jes začel predsednik pripravljalnega odbora dr. Tomšič ter naglašal velik pomen tega društva, Dr. Mušič, ki je eden izmed prvih pobornikov za ustanovitev Muzejskega društva v Krškem, je v svojem govoru orisal ves zgodovinski razvoj tega društva, nadalje pomen in namen društva ter prebral pismo prof. S. Brodarja. Pristav Igor Puc je prebral društvena pravila, Muzej bo imel svoje prostore v opuščeni cerkvici sv. Duha, ki je že itak sama na sebi pomembna starina in tipična stavba Krškega, katero pa bo treba seveda v ta namen nekoliko preurediti. Za preureditev te cerkve so predvideni stroški v znesku 32 tisoč dinarjev, društvo pa je dobilo do sedaj podporo le od banske uprave v znesku 2000 dinarjev. Pri volitvah je bila soglasno izvoljena naslednja uprava: predsednik dr. Tomšič, okrajni načelnik iz Krškega; člani odbora: Bernetič Franc, šolski nadzornik iz Brežic, inž. arh. Žnuderl iz Rajhenburga, Bonča Leopold, šolski upravitelj iz Sevnice, Alojzij Kurent, krški mestni župnik, Rumpret Hugo iz Št Janža, černetič Karel, predsednik mestnega gospodarskega odbora v Krškem, Puc Igor, policijski pristav v Krškem; nadzorni odbor: Engels-berger Rupret, veletrgovec v Krškem, Križ-man Emil, policijski pristav iz Brežic, Laza-rini Henrik, krški župan. Po občnem zboru so si gostje ogledali znamenito zasebno zgodovinsko zbirko g. Auma-na, ki je kot domač zbiratelj pokazal zelo veliko spretnosti in zanimanja. Začasno je g. Auman v službi mariborskega muzeja, želeti pa bi bilo, da bi se mu nudila zadovoljiva eksistenca pri novoustanovljenem Muzejskem društvu v Krškem, da bi lahko tukaj posvetil vse svoje moči. Ker je novoustanovljeno Muzejsko društvo v Krškem zelo velikega pomena za kulturni in gospodarski procvit našega Posavja, vabimo občinstvo, da pokaže zato svoje polno razumevanje in društvo podpre tako gmotno kakor tudi moralno. Ker je članarina malenkostna —-letno 15 din — je dostop k društvu mogoč vsakomur. Deset poljskih škofij pod sovjetsho-rusho vlado Aer sta si Nemčija in Rusija razdelili Poljsko, Je prišlo 10 poljskih škofij v oblast boljševizma. To so škofije cerkvenih provinc: Vilno, Var-Sava in Lvov. Cerkvena provinca Vilno obsega razen nad-Skofije Vilno tudi že Lomzo in Pinsk. Nadškofija Vilno ima 1,469.848 katoličanov, 80 dekanij, 484 žlipnih cerkva in podružnic, B27 posvetnih duhovnikov in 8 moških ter 14 ženskih redov. Škofija Lomaa vsebuje 558.651 katoličanov in ima 15 dekanij s 133 župnijami, s 427 posvetnimi duhovniki, 7 menihi ln 25 redovnicami. Škofija Pinsk ima 286.252 katoličanov in 17 dekanij, 143 župnij tn 20 rektoratov. Od duhovščine je 189 posvetnih duhovnikov latinskega in 10 unijatskega obreda; dalje je 175 menihov in 8 redovnic. Škofija vsebuje 5 moških samostanov latinskega obreda, 1 unijatski kapucinski samostan, kakor tudi 13 ženskih samostanov latinskega in 3 unijatskega obre-.la. Od cerkvene province Varšave sta prišli škofiji Siedlce in Lublin pod sovjetsko vlado. Sivofija Siedlce je od leta 1918 samostojna škofija. Ima 20 dekanij, 231 župnij s 754.726 katoličani, 383 posvetnimi duhovniki, 31 duhovniki- redovniki in ICO redovnicami. Škofija Lublin je prišla leta 1818 pod metropoli jo Varšavo. Tu je 1,058.849 katoličanov in 20 dekanij. Cerkva in kapel je 451. Dušebrižno službo opravlja 420 duhovnikov in 30 redovnikov-duhov-nikov. V škofiji je še 10 ženskih samostanov. K cerkveni provinci Lvov spadajo nadškofija Lvov in Przemisl, Stanislavov in Luck. Rlmsko-katollftka nadškofija Lvov vsebuje 27 dekanij in 885 Župnij. Tu je 1,014.500 katoličanov, 672 posvetnih duhovnikov, 175 redovnikov-duhov-nikov in 2140 redovnic iz 23 kongregacij. Gršl \0-ki. toliška cerkvena provinca Galicija-Lvov obsega Malo Poljsko. Grško-katoliška nadškofija Lvov ima 5 škofij, 54 dekanij, 1269 župnij, 1,844.355 vernikov, 1004 posvetnih duhovnikov in 34 redovniko"duhovnikov. Ukrajinska nadškofija Lvov ima 5200 unijatov, Žensko delo v Rusiji V eovjelpkoruski državi so v poslednji dobi vpregll ženske v taka dela, ki bo jih doslej samo moški opravljali. Nedavno je izšel razglas, ki se v njem ženske pozivalo, naj se prijavijo kot šoferke traktorjev. Potrebnih je bilo 100 000 žensk za to moško delo. — Tudi po rudnikih uporabljajo ženske za kopanje premoga. Mimo tega jih naslavljajo bolj in boli v Industrijskih podjetjih, kjer nadomeščajo delavce ob času njihovega dopusta. Otroška zavetišča in pomoč gospodinjam naj bi pa pripomogla tem ženskam, da se hkrati morejo tudi brigati ta gospodinjstvo. 3 dekanije, 9 župnij, 24 duhovnikov in 1 benediktinski žensk; samostan. Ilimsko-katoliška škofija Przemisl šteje 1 milijon 244.191 unijatskih Ukrajincev in ima 54 dekanij, 759 župnij, 813 duhovnikov, 8 bazilijanskih moških in 4 bazilijanske ženske samostane. Rimsko-katoliška škofija Luck vsebuje 247.917 katoličanov latinskega in 7923 unijatskega obreda, 12 dekanij in 120 župnij latinskega ln 9 unijatskega obreda. Službo opravlja 205 duhovnikov. Grško-kaloliška škofija Stanislavov vsebuje 1,033.214 vernikov, 19 dekanij, 419 župnij in 892 podružničnih cerkva, dalje 73 kapelic, 498 posvetnih in 21 samostanskih duhovnikov in 6 ženskih verskih družb. Jaz nisem Jniahodalje!' Kako se je KnutHamsun poslovil Iz Osla poročajo: Slavni norveški pisatelj K.nut Hamsun je baje občutno oklofutal severnoameriški tednik »Nation«. Ta list je dolžil norveške pisatelje, da so »politični plačanci«. Tri so navedli z Imeni in nato je sledilo »itd.«. V javnem pismu, ki ga je norveški list »Aftenpostan« oDjavil pa se Hamsun na naslov ameriškega uredništva huduje, češ da on ne spada k »itd.«, rekoč: »Jaz nisem noben Intakodalje, jaz sem i." Hamsun, kar naj si vsakdo zapomni. Nein-ci.|9 me ni nikoli plačala za inoio politiko, a jaz imam ime med nemškimi čitatelji. Odlikovan sem bil z Goethe evo nagrado 10.000 mark. Pa sem to nagrado odklonil, ker nisem hotel imeti dobička od svojega nemstva. Spet in spet so me naprošali, naj vendar sprejemem nagrado, pa sem jo zmeraj spet zavrnil. Tisti trije v listu »Nation« naveden. gospodje naj mi oprostijo, da se jim kot že 70 letnik * ' ZUa"°' K,lut Ilan,aun V postelji je ..prepovedano" brati Vprašanje, ali je zdravo v postelji brati ali zajtrkovati, so znanstveniki že večkrat prerešeta-vali. Nekaj jih je dognalo, da je to zdravju škodljivo, drugi pa so mnenja, da sploh nič ne škoduje Zdaj je neka ameriška organizacija, ki je znana pod imenom »Optonetristi«, dovršila svoja tozadevna raziskavanja. Ti »očesomeri« pravijo, da je dovoljeno v postelji jesti, a le tako, če človek sedi in ima blazino podloženo. Podobno je z branjem. V vodoravni legi je branje prepovedano, ker so nomalno oči navajena, da gledajo Iz kota ali v kot 10 stopinj navzgor ali navzdol. Ce pa ležiš plosko, se ta kot jako poveča. Oči pri tem nrevoč trniio in očesni živec se pokvari. Japonska vljudnost Zgodovinsko znana vljudnost v cesarstvu vzhajajočega sonca opozarja slehernoga Japonca, da vsakršno neljubo zadevo čim bolj prizanesljivo sporoči dotičnemu človeku. Značilen primer za to je posladkani izgon severnoameriškega pisatelja Sche-rerja. Ta se je z neko svojo knjigo Japoncem tako zameril, da je že kar sain pričakoval, da ga bodo izgnali iz Japonske. Vendar ni dobil nobenega takega ukaza. A nekega dne ga je visok uradnik zunanjega ministrstva pozval, naj pride v »povsem zasebni zadevi« k njemu. Ministrski uradnik je Američanu izrazil sočutje, ker ga je zadela ne- sreča v družini, o kateri je zunanje mlntatnrtvo pravkar zvedelo. Schersrjeva hčerka da je smrtno-nevarno zbolela, in Sohererjeva žena ga nujno prosi, naj takoj pohiti k bolniški postelji svojega otročiča. Scherer se je ves ganjen zahvalil za to sporočilo in je dejal, da si bo koj priskrbel vozni listek za v San Francisco. — Scherer je samskega stanu in nima ne žene ne otroka. Vedel je, da je zunanjemu ministrstvu znano, da ni poročen. A razumel je vljudni namlgljaj.., ALI STE ŽE NAROČILI LETOŠNJE MOHORJEVE KNJIGE? Natečaj Komanda vojnega zrakoplovstva bo po odobrenju g. ministra rojake in mornarice V. K. št. 1267 in 1268 od 21. septembra 193« sprejela Januarja me-seca 1940 precejšnje število mladeničev, ki žele odslužiti svoj dijaški rok pri zrakoplovstvu, in sicer: 1. Dijaki s fakulteto ali zrelostnim izpitom srednje ali njej enake gole zaradi spopolnitve zrakoplovstva z rezervnimi oficirji po to«, a) pod 1. H. 49 Zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. 2. Dijake i nepopolno srednjo Šolo, ki so dovršili vsaj Sest razredov gimnazije ali realke ali njima enakih Sol. SPLOŠNI POGOJI: 1. Da m po poreklu Jugoslovanske narodnosti. 2. Da so fizično in duševno zdravi in popolnoma sposobni za službo v zrakoplov-4tvu. To ugotovi s posebnim pregledom Stalna vojna zrakoplovna zdravniška komisija. 3. Da niso oženjem. ' 4. Da so v clvilu primernega obnašanja In da niso vdani nobenim razvadam 5. Da niso sodno kaznovani za prestopke iz koristoljubja In nečastnostl: da za -'asa javljanja niso v predhodni ali redni sodni preiskavi ali pred sodiščem sploh 6. Da imajo dovoljenje staršev (rednikov) potrjeno po pristojni oblasti, da lahko del'enl «a sIužbo v glavnih vojnih oddelkih 8. Da nimajo pravice na ugodnosti po Uredbi o oproščenju obveznikov Poziva a a voino dolžnost v miru tn v vojni. 9. Da ne izkoriščajo ugodnosti za krajše služenje v kadru. POSEBNI POGOJI: . , 1: Da izpolnjujejo pogoje iz toč. a) pod 1. in to«. 2. čl. 49 Zakona o ustrojstvu rojske in mornarice. ^ 2. Da niso mlajši od 20, ne starejši od 27 let (zaključno s 20. januarjem 1940) 3. Pri natečaju se prvenstveno upoštevajo dijaki: tehnike, prava, filozofije <»oz-(4 i "J u .,e [8tra; ®konom,ske in vis°ke komercialne šole in dijaki (z zrelcUtnim t£.™ .So1' državnlh, fmnazij in realk, trgovskih akademij, srednjih kmetij-W 4 \*b !, e,p,° izpolnjujejo zgoraj stavljene pogoje. Prednost imajo kandidat,e ki so dovršili pilotsko šolo Aerokluba in Jadralno šolo z diplomo B in C. « „l,iX lolo 'e'° komandantu Pristojnega vojnega okrožja najpozneje do dne 45. oktobra 1939 lastnoročno pisane prošnje naslednje vsebine: Kolek za 10 din. KOMANDANTU . .........VOJNOG OKRUGA Na osnovikonkursa Komande vazduhoplovstva vojske V. K. br. 1267 i 1268 od n. septembra 1939 god,, molim da se uputim na otsluženje svog kadrovskog roka «a prvom idučom klasom redruta džaka regrutovanih za vazduhoplovstvo vojske za rezer- ' me ofioire — podoficire (napisati potrebno) ' Regrutovan sam .... . 19 godine kod , vojnog okruga. Obavezujem se 4a ču po završetku odgpvarajuče etnične škole u vojnom vazdu. pogIXosVtimVa °jutri vaju spravim na trg; lepe denarce bom dobil za vaju.< — »Razumeš?« je vprašal Filip. »Prodati naju misli,« je odvrnil Jan. Ko so pluli dalje, so prispeli k otoku, kjer je bila zasidrana velika ladja. In Samba sta zagledala na njej! Toda Sambo je imel le svojo domovino v glavi in jima je le z rilcem prijazno pomahal »dober dan«. Industrijsko podjetje išče URADNIKA s trgovsko izobrazbo in primerno pisarniško prakso, v starosti ne preko 35 let, z odsluženim vojaškim rokom. Potrebno je znanje slovenske, nemške in srbohrvatske korespondence, stenografije in knjigovodstva. Mesto je stalno. — Obširne, lastnoročno pisane ponudbe z zahtevo plače na upravo »SI.« pod »Nastop takoj« 15981. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? f« SLOVENEC fti na 10 straneh je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik! Mali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din: tenltovanlskt •glasi t din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek sa mali oarlaa 15 din. • Mali •Klasi se plačujejo takoj pri naročilo. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka Detltna vrstica po 1 din. • Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba priložiti znamko. Pletiljo sprejmemo. F. & M. Rozman, Ljubljana, Gosposka ulica 4-1. »iimaa Kuharica dobra, priletna, dobi službo pri dveh osebah. Plača 300 din. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 15968. 14-15 letno deklico sprejmem takoj za pomoč v kuhinji. Terezija Kre-gar, strojno mizarstvo, Vlžmarje 59. Služkinjo za hišna dela, z znanjem kuhe, sprejme pekarna Horvat, Aleksandrova c. št. 59, Maribor. Postrežnica Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša dobra mama, babica in prababica, gospa Marija Trstenjak vdova po nadučitelju po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 81. letu starosti. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 5. oktobra 1939 ob treh iz hiše žalosti, Rajčeva ulica št. 5, na mestno pokopališče v Ptuju. Ptuj, dne 4. oktobra 1939. Žalujoče rodbine Trstenjak, Vobič, Šetinc in Rak. išče službo za dva dni tedensko. Gre tudi prati Poizve se: Vodmatska 15 Gostilniška kuharica stara 26 let, Išče službo. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 1400 Postrežnica išče zaposlitev za čas od 11. ure naprej. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15691. Trgovski sotrudnik z večletno prakso v ras nutakturl ln v mešani trgovini, išče namestitev. Mlad, zvest, dober pro dajalec, vojaščine prost, zmožen tudi kavcijo. — Sporočila, komu naj se predstavim, prosim v upr, »Slov.« pod »5000« 15908 Prodamo Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Brklaveo — Ljubljana — Kodeljevo. Povšetova 47, tel. 26-91. 6 stružnic - Drehbank od 1—4 m dolge, električni ln avtogenskl aparat, več prlmožev ln različno orodje, zelo poceni naprodaj : »Aero«, Kolodvorska št. 18. Staro železo ln druge kovine plačuje po najvišjih cenah Fr. Stupica, železnina Ljubljana, Gosposvetska 1 Staro železo medenino, baker in cink kupuje po najvišjih dnevnih cenah Frano Belič, pri Rupena Lutz, LJubljana VII. (k .Vsakovrstna zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica SLS Božična drevesca lepe smrekce, 2000 kom. po 1 m, 2000 kom. po 1.50 metra, 1400 kom. po 2 m ln 600 kom. po 3 m - ponudite Bandur M. Mirku, Pančevo. I223SSSSI ODDAJO: Dvosobno stanovanje oddam takoj ali z novembrom pri tramvajski postaji. Trata 21, St. Vid. Enosobno stanovanje oddamo čisti in mirni stranki, lstotam se odda opremljena soba s posebnim vhodom dvema gospodoma ali gospodičnama. Hradeckega c. 37. Samsko stanovanje obstoječe iz sobe in umivalnice, s souporabo kopalnice, takoj oddamo. — Vsi prostori ogrevani centralno kurjavo. — Podrobna pojasnila daje Vzajemna zavarovalnica, Ljubljana, Miklošičeva c. št. 19, tel. 25-21 in 25-22 vsak delavnik med uradnimi urami od 8—14. II Živali ii Pitane svinje 90 pitanih svinj po 170 kg in 40 po 200 kg, naprodaj Prodajo se z direktno po godbo 9. oktobra t. 1. ob 11 dopoldne v Topolovcu Za pogoje se obrniti na Poljoprivredna uprava, Topolovac, drž. dobro »Belje«, p. Sisak, telefon Sisalc 75. Čitajte »Slovenca« Rudniškega nadpaznika iščemo za takojšen nastop. Ponudbe s prilogami kvalifikacije, dosedanjega službovanja, družinskih razmer in plačilnih pogojev pošljite na: Inter-reklam d. d., Zagreb, Masarykova ulica 28, pod številko »108/A-31«._ Razpis Glavna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje službo pripravnice kategorije C pri Krajevni bratovski skladnici na Jesenicah. Za to službo prihaja v poštev ženska moč Z dovršenimi štirimi razredi srednje šole, s popolnim znanjem strojepisja ter stenografije in ki tudi sicer odgovarja predpisom § 3 službene pragma-tike za nameščence bratovskih skladnic z dno 20. XII. 1937, II. R. št. 4487 (Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine št. 142/22 iz leta 1938.) Lastnoročno pisane prošnje in curriculum vitae z dokazili o izpolnitvi pogojev po § 3 navedene pragmatike je vložiti pri Krajevni bratovski skladnici na Jesenicah do 25. X. 1939. i Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tuž-no vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mama, stara mama, tašča, gospa Marija Pfeifer roj. Majcen posestnica in učiteljica ženskih ročnih del v pokoja v torek ob 17.30, previdena s tolažili sv. vere, v 74. letu starosti, izdihnila svojo dušo. Pogreb blagopokojne bo v petek, 6. oktobra ob 10 iz hiše žalosti v Hočah na farno pokopališče. Hoče, Maribor, Knittelfeld, dne 4. oktobra 1939. Globoko žalujoči ostali: Jožef, soprog; Pepi, Maks, M i e i, Tilka, otroci, ter ostalo sorodstvo. Potrtega srca sporočam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je šla danes, 4. oktobra, po večno plačilo k Vsemogočnemu, previdena s sv. zakramenti, preblaga sestra-gospodinja Marija Žbontar Pogreb blagopokojne bo v petek, dne 6. oktobra ob 10 dop. iz hiše žalosti na farno pokopališče na Koroški Beli. Priporoča se v molitev. Koroška Bela,, dne 4. oktobra 1939. Matevž Zbontar, župnik. ZAHVALA. Ob prebridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega predobrega, srčno ljubljenega soproga, skrbnega očeta, starega očeta in strica, gospoda IVANA ZUPANCA deželnega adjunkta v pokoju se zahvaljujemo v prvi vrsti g. dr. Igorju Tavčarju za požrtvovalno in vestno pomoč v teku dolgih let njegove bolezni, preč. gosp. p. dr. Angeliku za tolažilne obiske, kongregaciji gospodov pri sv. Jožefu za častno udeležbo na njegovi zadnji poti, čast. uršulinskemu samostanu za izkazano pozornost, cvetje in molitev, darovalcem cvetja ter vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani v iskrenem sočustvovanju ter ga spremili k zadnjemu počitku. Vsem naj Bog obilo povrne. Blagega pokojnika ohranimo v lepem spominu. Ljubljana, dne 4. oktobra 1959. Žalujoča soproga, sinovi in hčere ter sorodstvo. Pierre L'Ermite: 30 ljubezen - soprog ali Bog? Ii francoščine i dovoljenjem avtorla »Da, to pripovedujejo nekateri protikleri-kalni časopisi. Več duhovnikov poznam kot vi, in ne ma lo jih poznam, katerim so ugrabili župnišče, ki so ga zgradili z miloščino svojih župijanov. Niti enega pa ne poznam, ki bi se Eolakomnil kake dediščine. Končno pa, kaj naj i to tudi značilo? Med dvanajstimi apostoli je imel Kristus izdajalca. Kaj je on v primeri i ostalimi? Ali mislite, da tudi nekateri advokati, zdravniki ne izrabljajo? Častniki, ki izdajajo domovino, se tudi najdejo. Toliko slabše zanje! A posameznik prav nič ne more omadeževati časti svojih stanovskih tovarišev. Tudi, če bi vi zboleli, bi poklicali zdravnika, o, prepričan sem o tem, dobro pa bi poprej razmislili, katerega bi si izbrali. Toda vrniva se k stvari! Kaj hočete prav za prav od mene?« »Da vrnete moji ženi voljo do življenja!« Gospod Paulet podpre glavo z roko in nepremično gleda Gilberta: »Da vrnem vaši ženi voljo do življenja? Do kakšnega življenja?« »Takega, kot ga je še do včeraj živela vsa srečna pri meni.« »Z drugimi besedami, gospod, žejite, da bi lostal vaš pomočnik, skoruj vaš sokrivec, ki ui Lucijo pripravil do resignacije! Zahtevate, naj zastavim svoj vpliv in jo pripravim, da privoli v ogabno razmerje, ki ga ljudje imenujejo: zakon v trojel Nikoli! Slišite, gospod, n'k°»Tedaj tudi vi, vi, duhovnik, učenec dobrega Boga, tudi vi ste neizprosen!? Vi zahte- E vate, naj vržem v bedo nesrečnega otroka, ki je storil edini greh, da je imel zaupanje v mene...« »V pravega je imel zaupanje!« Gilbert in župnik sta med tein vstala. Merita se oko v oko. Župnik počasi nadaljuje: »Duhovnik ni neizprosen! Duhovnik je učenec Tistega, ki je rekel: «Ne bom stopil na stenj, ki se še kadi. Ne bom zlomil rožnega grmiča, ki je že zlomljen*. Ne mislim torej, da treba prepustiti bedni usodi deklico, ki ste jo zapeljali. Toda tedaj, ko spoznamo svojo napako, ko sklenemo obvarovati mir in čast svojega doma, zaupamo tako delo komu tretjemu. Napoleon je rekel nekoč: «V tej vrsti misli je bil beg edina strategija**. Popoln prelom, gospod, je edini svet. ki vam ga more dati duhovnik.« Zdaj se elegantni in kljubovalni mladenič zruši v naslonjač. Pred duhovnikom sedi le še nesrečnež, pomilovanja vredno bitje, ki se ne prereka, niti ne govori več, ampak joče. Gospod Paulet ga pusti pri miru. Sočutno gleda solze, ki drse med prsti iz Gilbcrtovih oči, solze, ki vedno očistijo koga ali nekaj. Prepad je nastal med obema možema. Eden predstavlja moralo z njenimi neiztožljivirai pravicami, drugi pa sebičnost in, — kdo ve! — uživanje ljubezni, morda celo... Čez nekaj časa povzame župnik znova: »Povedal sem vam to, kar sem smatral za svojo dolžnost, da vam povem. Zdaj pa čujte še moj odgovor za Lucijo: »Jaz sem kot zdravnik, ki zdravi rano, ne da bi se mnogo brigal za to, kdo jo je zadal. Pristajam torej v to. da sprejmem Lucijo. Videl bom obseg ruševin in presodil, kaj vse morem storiti zanjo. Vere pa ji_ sam ne bom mogel vliti, ker vera je dar božji. Bog pa raje Nauk o vodenju bitk. daje kot vrača. Kako bi bilo vam ljubše: da obiščem vašo ženo, ali da ji pišem?« Gilbert vstane, obriše oči in pomisli: »Morda bi bilo bolje, da ji pišete?« »Prav, pisal ji bom že jutri!« »Hvala, gospod župnik...« »Ali ji naj povem, da ste me prišli obiskat?« »Ne. Bolje je, da Lucija v tem duševnem stanju ne ve, da sem podvzel take korake za njo. Recite samo, da sva se srečala, pa sem vam stvar omenil tekom razgovora.« »Dobro. Posredoval bom v teh mejah. Ali treba je predvideti vse. Kaj, če mi ne bo odgovorila?« Gilbert se obotavlja. »Da, če vam ne bo odgovorila! Čisto lahko se to zgodi. V tem primeru bi vam bil hvaležen. če bi jo prišli obiskat.« »K vam?« »No ja, da, k nam.« Gospod Paulet se nakloni. Razgovor je končan. Počasi odhaja Gilbert Darcellain po stopnicah. S tesnobnim srcem se vrača po tihotnih hodnikih ob cerkvi proti svojemu opustošene-mu domu. 30. poglavje. »Dragi moj otrok! Upam, da mi bo moja mala Lucija, ki mi je bila nekoč tako ljuba, še dovolila, da jo tako imenujem! Torej, dragi moj otrok, včeraj sem srečal Vašega soprogu in sem se dolgo razgovarjal z njim. Vem, da prestajate težko preizkušnjo, ki Vas je že čisto strla. Prav zato bi Vas rad obiskal. Petminuten razgovor bi bil vreden več kot vsa pisma. Predlagam Vam torej, da pridete k meni v urad, onega dne in ob uri, kadar Vam bodo prilike dopuščale. Če pa Vam je ljubše, bom prišel jaz k Vam. Upam, da se boste vsaj nekoliko razveselili, ko boste sprejeli svojega starega župnika. Ali pa si morda le domišljujem? Skupaj bova obudila spomine na preteklost, ki ni še tako daleč za Vami In zopet boste postala moja mala Lucija, kakršno sem Vas poznal nekoč, ko ste zaupljiva in zvesta črpala moč tam, kjer je njen vir. Veste, kdo je rekel: «Pridite k meni vsi, ki ste potrebni tolažbe, in jaz vas bom potolažil ...» Preživljate težko uro... Pridite k Njemu, preprosto, otroško, zaup-i no, kakor ste prihajala pred poroko. Upam, da Vam bo to pismo vlilo nove to-i lažbe v srce! Pošilja Vam prisrčen očetovski blagoslov; župnik Paulet.« 31. poglavje. Gilbert je od onega dne dalje, ko je obit skal župnika Pauleta, s posebno pozornostjo nadzoroval hišno pošto. Dobro se je še spominjal njegove pisave in barve pisem, katerih se je običajno poslu* ževal. Pauletovo pismo je nekdo prinesel šele na* sledn jega popoldne okoli ene ure, ko sta mlada zakonca ravno vstajala od obeda. Sobarica je položila poleg Gilberta njegovo pošto, Luciji namenjena pisma pa je dala njej sami. Med njimi je bilo eno, ki ga je Gilbert takoj prepoznal. Takrat ie Lucija ravno pila. vsa raztre« sena, svojo kavo ter je pisma jedva pogledala. Vendar je Gilbert opazil, da se je stresla ob pogledu na znano pisavo. Nato so zadobile njene poteze zopet mračen izraz. , Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Vikior Cenčiž