Poštnina plačana ▼ gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO
10?!! SIVO v LiUSLIAfr
-	m in <5 2	Cena posamezni Številki Din 1-50.
  .    -
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrlfo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XVII.
V Ljubljani, v četrtek, dne 5. aprila 1934.
štev. 39.
Tuji kapital v našem frospodacsh/U:
Prav gotovo smo zadnji, ki bi imeli kakršnokoli nerazpoložen j e proti tujemu kapitalu, ker pač uvidevamo, da naše revno gospodarstvo ne more prav napredovati brez pomoči tujega kapitala. Pomoč tujega kapitala nam je zato potrebna in zato tudi prav nič ne nasprotujemo, če ima tuji kapital od svoje pomoči pri nas tudi primeren dobiček. Pod nobenim pogojem pa ne moremo trpeti pomoči tujega kapitala, če bi šla tako daleč, da bi tuji kapital postal že gospodar na naših tleh, da bi bil tako močan, da bi odločal o razvoju našega gospodarstva.
Vse pa kaže, da smo danes že v tej nevarnosti in če nočemo te resnice videti sami, moramo vsaj verjeti opozorilom, ki jih čitamo v tujih listih o čezmernem vplivu tujega kapitala na naše narodno gospodarstvo. Tako piše dr. Lamer v svoji študiji »Weltwirt-schaf tliche Verflechtungen SUdslawiens«, da je pomen tujega kapitala v jugoslovanskem narodnem gospodarstvu silno velik, ker ima v svojih rokah skoraj vsa velika podjetja, ki izrivajo domačo malo industrijo in domači obrt iz ene pozicije za drugo. Dr. Lamer tudi podrobno navaja podatke o silnem vplivu tujega kapitala na naše gospodarstvo. Od velikih 6 zagrebških bank ni niti ene, na katero ne bi Imel tuji kapital odločujoč vpliv. Od 7 naj večjih jugoslovanskih bank so 4 popolnoma v rokah tujega kapitala, od 36 srednjih pa spada 11 v njegovo interesno sfero. Prav tako, če ne Se bolj žalostno je z našo industrijo.
V	lesni Industriji, v proizvodnji bakra, cementa, premoga, bavksita, svinca in drugih rud je tuji kapital nad vse angažiran. Steklarne in kemične industrije, tvornice vagonov in ladij, elektroindustrije, zračna služba in hotelirstvo Je pod vplivom tujega kapitala. Najbolj donosne industrije v državi so v rokah tujcev, a večinoma ves čisti dobiček teh industrij gre zato v tujino.
Se par številk, kako zelo je tuji kapital angažiran v naši državi. Po podatkih dr. Lamer j a je angažiran francoski kapital z 800, angleški s 700, avstrijski s 500, švicarski s 350, češkoslovaški s 300, ameriški s 300, belgijski z 250, madjarski z 250, italijanski z 200, nemški s 180 milijoni Din, poleg tega z znatnimi vsotami še švedski in poljski kapital.
Vsled teh milijard je tuji kapital gospodar najbolj donosnih industrij v naši državi, vsled teh milijard je naš narod udeležen pri izkoriščanju naravnih bogastev naše zemlje le kot skrajno slabo plačani ročni delavec in kot oni konzument, ki mora plačevati visoko zaščitno carino, da je dobiček teh industrij tem večji. Posledica tega je, da ne nastaja domači kapital, da napreduje proletarizacija našega naroda in da se ne moremo izkopati iz stiske, pa čeprav imamo vse naravne pogoje za dobro in ugodno življenje.
Ce pa se vprašamo za vzrok, da se je m°gel tuji kapital tako zelo razpasti, dobimo vedno le en odgovor. Takoj po zedinjenju smo čisto pozabili, da je bil cilj osvobojenja gospodarska osamosvojitev naroda, ker je ta podlaga za kulturni in socialni napredek. Zanemarjali smo gospodarska vprašanja leta in leta in še danes jih zanemarjamo. Vso svojo energijo pa smo trošili za medsebojne boje o razlagi raznih ideoloških programov in političnih gesel. Leta in leta smo se le prepirali in se medsebojno preganjali, dočtm si je osvajal tuji kapital pozicijo za pozicijo, ne da bi zahtevali od njegovega zaslužka za se-
be oni delež, ki ga povsod drugod po svetu tuji kapital od svojega dobička plačuje. A ne samo, da nismo zahtevali svojega deleža, smo poleg tega še sebi nalagali davke, da je bil dobiček tujega kapitala tem večji. Samo z zaščitno carino na sladkor smo poklonili tujemu kapitalu ogromne milijone, ki jih je moral zbrati naš konzument, ne da bi mi kot celota imeli kaj od tega.
Ali se ne vsiljuje kar sama od sebe misel, da je bil tuji kapital tisti, ki je skrbel za to, da nismo nikdar prišli iz medsebojnih prerekanj, da smo bili vedno zagrizeni v medsebojno sovraštvo. Kdo pa je imel večji dobiček od našega medsebojnega boja, kakor tuji kapital!
Sedaj nas je stiska pritisnila s silo,
Dr. Cvetko Gregorič:
da se do golega vidi vsa naša revščina, pa tudi vsa mizernost bilance našega neprestanega medsebojnega boja. Cas je, da vsaj v tej skrajni uri napravimo črto čez prejšnje napake in da se že zavemo, da je bil cilj politične svobode gospodarska osamosvojitev našega naroda. Temu cilju treba posvetiti vse sile, zato na najviSje mesto gospodarska vprašanja, da odkažemo tujemu kapitalu ono mesto, ki je edino mogoče, da nam je v pomoč, ne pa, da je naš gospodar. Pri reševanju gospodarskih vprašanj pa glavno besedo gospodarskim stanovom, ker samo ti poznajo potrebe in moč našega gospodarstva. Dovolj je bilo že napak in čas je, da krenemo na pravo pot.
juCf&slaviia in artadcija industc. dvžav
Rentabilnost kmetijstva, s katerim se bavi 80% prebivalstva Jugoslavije, je padla na minimum, če se sploh še more govoriti o rentabilnosti. To je posledica katastrofalnega padca cen vseh glavnih agrarnih proizvodov ter ogromnih ovir, ki jih delajo industrijske države našemu agrarnemu izvozu. Te države, ki so naravni trg za naše pridelke, hočejo na vsak način povečati svojo agrarno proizvodnjo in zato preprečujejo uvoz kmetijskih proizvodov z velikimi carinami, uvoznimi prepovedmi in drugimi ovirami. Na ta način dosegajo njih kmetovalci za svoje pridelke cene, o katerih naš kmetovalec niti ne sanja. To stanje pa ni le prehodno, temveč trajna posledica sistematične politike teh držav, ki vedno bolj ogroža agrarne evropske države.
Nekaj primerov v ilustracijo agrarnega protekcionizma industrijskih držav! Nemčija more že sama pridobiti za svojo prehrano potrebno žito in zato je prepovedala povečanje površine za žitno proizvodnjo, ker hoče povečati proizvodnjo živalskih krmil. Na Češkoslovaškem je bila 1. 1933 žetev povečana za eno tretjino. Italija poroča s ponosom, da je »žitna bitka« dobljena, ker krije lanska žetev potrebe dežele. V Avstriji je povečana proizvodnja pšenice za 43%, kar pomeni, da more sama pokriti 56% svoje potrebe na pšenici, do-čim je za druge vrste žita, razen za koruzo že dosegla ta napredek, da popolnoma krije vse potrebe prebivalstva.
Kot kupci žita prihajata v srednji Evropi v poštev samo še Avstrija in Švica in sicer za količino okoli 6 milijonov stotov. Jugoslavija, Rumunija in Madjarska pa razpolagajo z izvoznim viškom okoli 30 milijonov stotov.
Kar se tiče živine, kaže položaj najbolj jasno promet na dunajskem trgu. Klavne
živine se	je prodalo na dunajskem trgu	
1. 1930	iz Avstrije	iz tujine
	48.570	104.820 glav,
1. 1932	118.900	21.390 glav,
1. 1933		
(prvih		
9 mes.)	73.000	18.370 glav.
Mesnatih
1. 1930 1. 1932 1. 1933 (prvih 9 mes.)
svinj pa je bilo prodano iz Avstrije	iz	tujine
47.570	456.740	glav,
215.120	193.700	glav,
183.650
134.730 glav.
Podobno nazadovanje uvoza agrarnih proizvodov v industrijske države vsled povečanja lastne proizvodnje se kaže tuii pri drugih predmetih, zlasti pri jajcih. V zadnjem času se pojavlja v Italiji vedno močnejša tendenca, da poveča svojo živino-
* V št. 92. »Bulletina Periodique<, ki ga izdaja »Socičtč Belge d’Etudes et d’Expan-sion« je objavil ta članek gen. taj. Centrale industr. korporacij v Beogradu dr. Cvetko Gregorič in ga z njegovim dovoljenjem ponatiskujemo.
rejo, vsled česar se bo znatno zmanjšal uvoz živine iz južno vzhodne Evrope.
Jugoslavija in druge agrarne države južno vzhodne Evrope izgubljajo tako vedno bolj svoje trge v zapadni Evropi in ne morejo te izgube nikjer nadomestiti, ker je ameriška in ruska konkurenca premočna. Zato ne preostaja tem državam nič drugega, kakor da čim bolj razvijejo svojo industrijo. Vsled padca izvoza nimajo te države sredstev za nabavo industrijskih izdelkov in zato jih morajo pričeti izdelovati same. Nujna potreba povečanja industrijske delavnosti postaja obrambno sredstvo proti avtarkiji industrijskih držav, pa tudi edino sredstvo za zaposlitev prebivalstva, ki ne najde več svoje eksistence v kmetijstvu. Pa tudi še drugi razlogi govore za industrializacijo agrarnih držav.
Kar se tiče Jugoslavije nam daje trgovinska bilanca to sliko:
	Izvoz:		
	1. 1930	1. 1931	1. 1932
	v milijonih dinarjev		
žive živali	883	740	466
živila.in pijače	2480	1695	1009
sirovine in			
polizdelki	2900	2116	1366
gotovo blago	516	348	214
skupaj	6960	4801	3055
	Uvoz:		
	1. 1930	1. 1931	1. 1932
	v milijonih dinarjev		
žive živali	26	2	—
živila in pijače	580	396	327
sirovine in			
polizdelki	1286	833	545
gotovo blago	5060	3560	1949
skupaj	6952	4791	2821
Od vsega našega uvoza odpade torej tri četrtine na gotovo blago, dočim odpade 99% našega izvoza na sirovine in polizdelke, ker se tudi živila in pijače izvažajo v glavnem v sirovem ali polizdelanem stanju. Izvažamo večinoma predmete manjše vrednosti, dočim so tri četrtine našega uvoza dragi gotovi izdelki. Razmerje med našim izvozom in uvozom je zato zelo neugodno.
Prvič vsled tega, ker z velikim uvozom gotovih izdelkov prepuščamo drugim državam ogromne vsote dobička iz predelave sirovin v fabrikate in v obliki mezd in plač, davkov in taks ter podjetniškega zaslužka ko tudi od zaslužka pri uporabi sirovin za pogon itd.
Drugo neugodno dejstvo strukture naše zunanje trgovine je v tem, ker se absorbirajo devize, ki jih dobivamo od izvoza za plačilo uvoza, v kolikor je sploh enaka skupna vrednost izvoza oni uvoza. V tem pogledu moramo konstatirati, da izkazuje naša trgovinska bilanca v dobi od 1. 1923 do 1932 vključno deficit v višini 66-19 milijonov zlatih dinarjev ali šv. frankov.
Struktura naše zunanje trgovine nas sili, da povečamo vrednost naSega izvoza, kar moremo doseči z zboljšanjem kvalitete naših izvoznih predmetov, oziroma da izvažamo sirovine v predelanem stanju. Na dru-
gi strani pa je potrebno, da uporabo tujega gotovega blaga, ki ga uvažamo razmeroma v prevelikih količinah, nadomestimo z domačimi proizvodi, v prvi vrsti z onimi, ki jih izdelamo iz lastnih sirovin. Čim večjo skrb je treba posvetiti vzajemnemu dela kmetijstva in industrije, ker se obe panogi dopolnjujeta.
Naše kmetijstvo mora napredovati v tej smeri: 1. da čim bolj zboljša kakovost svojih proizvodov in s tem omogoči njih plas-man na svetovnih trgih, 2. da prične gojiti takšne proizvode, ki se morejo pod boljšimi pogoji spraviti na svetovne trge kakor pa dosedanji izvozni predmeti, 3. da prične proizvajati predmete, ki smo jih morali dosedaj uvažati, kakor n. pr. oljnata semena. Na drugi strani pa se mora vsled avtarkičnega pritiska industrijskih držav v večji meri razviti naša industrijska delavnost. S povečanjem v industriji zaposlenega prebivalstva povečamo tudi število potrošnikov naših kmetijskih proizvodov in s tem zmanjšujemo naš agrarni višek, čegar izvoz je nedonosen vsled prohibitivnih odredb drugih držav, naših bivših odjemalk.
Delu priznanje
Na predlog ministra za trgovino in industrijo so odlikovani: z redom Sv. Save III. stopnje Ivan Jelačin, predsednik društva Trgovska akademija v Ljubljani; z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje dr. Karel Pirjevec, direktor državne trgovske akademije v Ljubljani in Josip Gogala, direktor trgovske šole v Ljubljani; z redom Sv. Save IV. stopnje dr. Josip Pretnar, tajnik društva Trgovska akademija v Ljubljani in Franjo Sič, profesor trgovske akademije v Ljubljani; z redom Sv. Save V. stopnje Ana Schiffrer, profesorica državne trgovske akademije ter s srebrno medaljo za državljanske zasluge Jakob Golmajer, služitelj državne trgovske akademije.
Še o naših šolskih knjigah
Pred kratkim smo čitali v nekem ljubljanskem dnevniku, kako veliko napak ima nova botanika, ki je bila te dni aprobirana kot šolska knjiga za srednje šole. Takoj nato pa je avtor nove knjige objavil v nekem drugem ljubljanskem dnevniku kritiko sedaj uporabljane botanike na srednjih šolah, ki ima tudi polno napak in netočnosti.
V	obeh kritikah pa se sklicujeta avtorja na učno knjigo, ki jo je napisal naš prvi botanik Alfonz Pavlin.
Nehote se mora človek vprašati: Zakaj pa potem kot najboljša učna knjiga
o	botaniki, kar jih je bilo pri nas napisanih, ni več v rabi Pavlinova botanika? Najboljše, kar imamo, to ne velja, a uvajamo to, kar ne velja. Manjka samo še to, da bi bili na takšno ravnanje še ponosni.
Kaj res ne bo že konec žalostnega poglavja o naših šolskih knjigah!
Rooseveltove težave pri javnih delih
Iz Amerike prihajajo vsak dan nova poročila o neuspelih gospodarskih načrtih. Veliko prahu pa je v zadnjem času dvignil tako zvani načrt Velikih jezer. Kanada je predlagala Uniji zgraditev ugodnih vodnih poti s pomočjo velikega prekopa ob reki Sv. Lovrenca do Velikih jezer. Parniki bi obšli brzice in vozni stroški bi ostali pod sedanjimi železniškimi.
Prekop bi veljal 200 milijonov dolarjev (ca 6 milijard Din). Pri transportu bi se ta vsota kmalu prištedila, 'razen, tega pa bi pridobili 2 milijona ks električne sile.
Ameriški senat pa je ta predlog zavrnil, kar je zbudilo precej razlag in vroče-krvi. Proti predlogu so nastopile mogočne sile: protekcionisti, elektro-trusti, deloma pa je vplival tudi strah pred stroški in cenejšim uvozom.
Obcestna podtika Hacadne. franke
Govor senatorja dr. Gustava Gregorina na proračunski seji senata z dne 24. marca.
(Konec).
Baviti se moram na vse zadnje še z diskontno politiko Narodne banke.
N. B. j© imela do 28. 5. 1930 stalno
obrestno mero po 6% za menice in po 8% za vrednostne papirje. Tega dne je znižala obrestno mero na 5 in poj %, oz. na 7 %. Po definitivni stabilizaciji dinarja, izvršeni v bilajjci z dne 28. junija 1931, pa je že drugi dan, t. j. dne 29. junija povišala obrestno mero na 7%, oz. 8% in že 30. julija istega leta na 7 in poti, oz. 9%. Sele dne 9. februarja t. 1. je znižala N. B. obrestno mero na 7% o*. 9%, to je za menice na isto mero, ki je veljala od 29. junija do 30. julija 1931. To znižanje je prav neznatno, de se pomisli, da znaša diskont v Združe-nih državah Sev. Amerike 1*5%, v Angliji in Švici 2%, v Holandski in Švedski 2-5%, v Franciji in Italiji 3%, v Belgiji, Norveški in Češkoslovaški 3*5%, v Nemčiji- 4%, v Estoniji, Finski in Madjarski 4-5%, v Av-staiji in v Poljski 5%, v Portugalski 5'5%, v Rum uniji, Španiji, Litvi in Latiški 6%. Samo Bolgarska in Grčija imata skupno z nami isto obrestno mero v višini 7% in samo Albanija je z obrestno mero 7-5 % višja od nas.
Ni mogoče razumeti, zakaj vzdržuje N. B. teko visoko obrestno mero, ko so vendar njeni delničarji povprečno prejemali za svoje po 2COO Din plačane deln ice od 1. 1920 do 31. 12. 1930 na leto 15 odstotno dividendo, a leto kasneje ob priliki stabilizacije dinarja, ko je bia vsled valorizacije povišana vrednost njih delnic na 30C0 Din, po 10%. Ni torej čuda, če se je z ozirom na tako visoke dividende dvignil tečaj N. B. pred stabilizacijo na več ko 8000 Din, po stabilizaciji pa od 3C00 na 4200 do 4300 Din. Tako visokih dividend ne izplačuje niti ena druga emisijska banka.
Če se pomisli, da dviganje ali zniževanje obrestno mere N. B. ni imelo niti najmanjšega učinka na regulacijo zasebne obrestne mere in to vsled nezadostnih sredstev N. B. za kreditiranje industrije in trgovine — kajti po odbitju prejšnjega državnega dolga ni disponirala N. B. in tudi danes ne disponira z več ko 2 milijardama dinarjev v te svrhe, dočim denarni zavodi s približno 12 milijard — potem mora biti vsakomur jasno, da ni moglo imeti in tudi ni imelo dviganje obrestne mere N. B. drugega učinka, kakor povišanje vsakoletne dividende delničarjem. To zvišanje se je izražalo v dvigu tečajev delnic in sicer, kakor že omenjeno, pred stabilizacijo od 2000 na več ko 8000 in po stabilizaciji od 3000 na 4200 do 4300 Din. Ta tečaj bi mogel zopet skočiti na 8000 do 10.000 Din, če bi se dvignila dividenda na 20%. Takšno dividendo bi delničarji na podlagi čl. 37 zadnjega zakona o N. B. dosegli že koncem lanskega leta, če bi se mesto 63 milijonov odpisalo samo 10 milijonov dvomljivih terjatev. Vsled ugodnosti, ki jih daje zakon N. B. in z vzdrževanjem tako visoke obrestne mere, iki je bila, kakor povedano, šele 9. februarja znižana za revnega pol odstotka, so postale delnice N. B. špekulativni papir prve vrste, dočim so delnice zasebnih denarnih zavodov, pa tudi državne obveznice padle znatno izpod nominale.
Sedaj mi dovolite, gospodje senatorji, še malo računa, koliko so zaslužili delničarji N. B. od I. 1920 do konca 1. 1933 razen normalnih 6%.
Od 1. 1920 do konca 1. 1930 so prejeli, kakor že povedano, povprečno po 15% dividende, torej 9% nad normalnih 6%, a od leta 1931 do konca 1933 po 10%, torej po 4% nad normalo.
Če se priračuna tem letnim, od skupnih dividend ločenim rentam zopet normalne obresti po 6%, potem se dobiva dobiček od natančno 200% od delnice, t. j. 4000 Din na vplačani znesek od 2000 Din. Če dodamo k temu še razliko med današnjim tečajem delnic v višini 4200 Din in na delnico plačanega zneska v višini 2000 Din, so imeli delničarji N. B. nadaljnji dobiček 2200 Din, da torej znaša skupni dobiček delničarjev v omenjeni dobi celih 6200 Din več ko vloženi kapital in normalnih 6 odstotnih obresti.
Z ozirom na vse to ni pretirana zahteva naših gospodarskih krngov, da bi morala N. B. znižati obrestno mero za menice na 5%, na vrednostne papirje pa na 6%.
Zato ni neupravičen apel na delničarje N. B., oziroma na njeno upravo, da zniža obrestno mero na 5 oz. 6% in da tudi delničarji N. B. s svoje strani nekaj žrtvujejo
za ozdravljenje našega gospodarstva in spričo težkih žrtev, ki jih prenašajo že nad dve leti naši kmetje, industrialci, trgovci, vlagatelji in delničarji naših zasebnih denarnih zavodov in vsi brezposelni, če se z ozirom na vse, kar sem »menil, sploh more govoriti o žrtvah delničarjev N. B.
Koristi predlagane stabilizacije dinarja na dejansko obstoječo nižjo relacijo na-pram šv. franku in predlaganega znižanja obrestne mere N. B. bi bile tako velike, da bi se moglo, po mojem skromnem prepričanju pričakovati oživljcnje in postopno ozdravljenje naših denarnih in gospodarskih razmer in s tem tudi naših državnih in samoupravnih financ.
Na trdne in neporušljive temelje izstavljena stabilizacija dinarja, ki ne bi več dopuščala mahinacij valutnih špekulantov in obstoja črne borze, bi primorala domače lastnike tezavriranega denarja in one, ki so se iz strahu pred padcem dinarja in iz špekulativnih razlogov zatekli v devize in tuje valute, da pridejo na dan s svojim skritim denarjem ter v tujini nakupljenimi in tam naloženimi devizami in valutami.
Sorazmerno in v zvezi z uredbo o maksimiranju obrestne mere bi se znižala zasebna obrestna mera za našo industrijo in trgovino, kar bi ji dalo podnet za novo delavnost.
Znižala bi se obrestna mera za hipotekarni kredit, kar bi povzročilo večjo gradbeno delavnost in s tem omiljenje brezposelnosti, ko tudi znižanje najemnin, od čegar bi imeli v prvi vrsti korist na'ši slabo plačani državni uslužbenci.
Dvignili bi, se tečaji naših zasebnih in državnih vrednostnih papirjev, kar bi zboljšalo naš omajani zasebni in državni kredit v tujini.
Omogočilo bi se za naše državno in samoupravno gospodarstvo potrebno povišanje dohodkov in redni pritok javnih davščin.
Končam: Samo z odločno pozitivno aktivnostjo moremo premagati vse tež.koče, s katerimi se bore vsled denarne krize naše
gospodarstvo in finance. Same restriktivne
odredbe ne morejo rešiti naše denarne krize. Te pomenijo v današnjih razmerah isto, kakor če zdravi zdravnik anemičnega bolnika s tem, da mu odvzema kri, me^to da mu dovaja nove krvi in da s tem oživi zmanjšano cirkulacijo krvi.
(Ploskanje in živahno odobravanje.)
Gasilska razstava. V okviru XV. Ljubljanskega velesejma spomladi leta 1935 bo v smislu soglasnega sklepa seje osrednjega odbora Gasilske zajednice Dravske banovine gasilska razstava, ki bo prva te vrste v Jugoslaviji. Izvoljen je že poseben razstavni odbor, ki takoj prične s pripravami, da bo ta razstava res nudila vse to, kar pripomore našemu gasilstvu do pravega zasluženega ugleda med vsemi sloji prebivalstva. O obsegu te razstave poročamo kmalu kaj več.
fonudk:
L?
Izvoz stavbnega lesa v Italijo, Tvrdka Ing. Guido Kofler, Padova (14), via Tri-este 43, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izvozniki tramov. Ponudbe je nasloviti direktno na tvrdko.
Tvrdka D. Trajkovič i Sin, trg. agentura. Skoplje, Šabačka ul. br. 51, se zanima za zastopstva tukajšnjih tvornic.
Izvoz v Španijo. Izvoznikom fižola, boba, koruze kakor tudi drugih pridelkov se je s svojimi ponudbami obrniti na tvrdko Do-nato Oroajo", Bilbao, Espartero, 15. Korespondenca v francoskem jeziku.
Že v 24 nrfl’
f Josip Toni
Za sepso je umrl v sredo, dne 4. t. ra. v Leonižču ugledni ljubljanski obrtnik, hišni posestnik in ljubljanski meščan Josip Toni. Pokojnik je bil rojen dne 8. marca 1870. v Lanišču pri Šmarjah na Dolenjskem. 2e zgodaj se je osamosvojil in ustanovil v Ljubljani svojo mesarijo, ki je veljala kot ena najboljših v vsem mestu. Sploh je bil pokojnik na glasu kot eden naših naj odlične j šili mesarjev ter bil mnogo let tudi načelnik ljubljanske mesarske zadruge. Ne-mala zasluga pokojnika je, da je danes mesarski obrt na tako visoki stopnji.
Kot človek je bil pokojni Josip Toni mož, ki je vsled svojega kremenitega značaja, vsled svoje velike poštenosti užival splošno spoštovanje povsodi. Bil je eden tistih naših tihih delavcev, ki vedno polno izvrše svojo nalogo, a ki nikdar o tem ne govore. Bil je mož, kakršnih nam je treba, a ki jih primanjkuje na vseh poljih.
Pokojnik zapušča sina Franja, ki je bančni uradnik, in hčerko Minko, poročeno Štirn. Pogreb pokojnika bo v petek, dne 6. aprila ob 15. iz hiše žalosti, Poljanska cesta 36 na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi ohranjen plemenitemu možu svetel spomin!
Nejasnosti glede pridobnine
Na velikem sestanku beograjskih trgovcev je govoril glavni tajnik zbornice Ma-rodio med drugim tudi o novem zakonu o neposrednih davkih. Zlasti je poudarjal, da je napačno mnenje, ko da bi se s § 7 že definitivno določila davčna osnova. Ta paragraf določa samo minimum davčne osnove, izpod katere ne sme iti davčni odbor, dočim je višja ocena vedno mogoča. Pač pa se more davkoplačevalec proti odmeri davčnega odbora pritožiti na reklamacijski odbor tudi proti minimalni odmeri po § 7. Reklamacijski odbor more torej določiti davčno osnovo tudi nižje, kakor pa jo predpisuje § 7 na podlagi najemnine od stanovanja in lokala davkoplačevalca. Pri tem pa nastaja popolna nejasnost, kako obdačiti podjetnika, ki ima ■več lokalov. Kdor bi dobesedno tolmačil besedilo § 7., bi mogel priti tudi do te nemogoče misli, da vsak lokal daje trgovcu možnost, da vzdržuje svoje zasebno stanovanje. Če bi imel n. pr. trgovec glavni lokal in 10 podružničnih, potem bi mogel prenapetež odmeriti davčno osnovo na podlagi Hkratne stanarine. To pa bi bilo očitno popolnoma zgrešeno in zato je potrebno, da se s posebnim pojasnilom pro-preči tako pretirano tolmačenje zakona.
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrnhi in svetlolika srajce, ovratnike io manšete. Pere, miši, nionga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Selebnrgova ni. 3. Telefon St. 22-72.
Konkurzi in prisilne poravnave
Poravnalna postopanja so uvedena
o	imovinah:
Meška Franca, lastnika modnega salona za gospode v Celju; poravnalni sodnik dr. Mak, poravnalni upravnik odvetnik dr. Rajh v Celju; narok za sklepanje poravnave dne 11. maja ob 9., rok za oglasi-tev do 6. maja.
Poljanca Ivana, posestnika in čevljarskega mojstra v Sebenjah, p. Križe na Gorenjskem; poravnalni sodnik Čermoš Mijo, poravnalni upravnik notar Svetlič Janko; narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Tržiču dne 30. aprila ob 9., rok za oglasitev do 24. aprila.
Ševar Terezije, posestnice in trgovke na Rakeku, reg. pod firmo »Trgovina in špedicija Ludvik Ševar, vdova Rakek«; poravnalni sodnik Brelih, poravnalni upravnik odvetnik dr. Ciril Kraševec v Cerknici; narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Cerknici dne 30. aprila ob 9., rok za oglasitev do 25. aprila.
Poravnalno postopanje sodavičarja Franca Koropca v Konjicah je končano.
Gduapta^eA^ #<?%&
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 4. aprila objavlja med drugim: Dodatni sporazum k pogodbi o trgovini in plovbi med Jugoslavijo in Albanijo — Odločbo c izpremembi čl. 7 uredbe o prvem in občasnem pregledovanju in žigosanju meril, merilnih priprav, sodov, steklenic in posode
—	Seznamek strojev in strojnih delov, izdelanih v državi — Opozorilo izseljenskim povratnikom iz Francije — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Pravilnik o upravljanju razlaščenih gozdov je izdal kmetijski minister. Po tem pravilniku se ustanovi v Ljubljani Začasna državna uprava razlaščenih gozdov.
Odkritja z »ustaškcga procesa« o italijanskem rovarjenju proti Jugoslaviji so povzročila močan odmev v francoskem tisku, ki odločno nastopa zoper italijanske intrige.
Mušanov je v svojem ekspozeju ob zaključku proračunske razprave med drugim izjavil, da je Bolgarska za politiko miru in za Društvo narodov. Smatra sklenitev nenapadalnih paktov med balkanskimi državami za bolj uspešno, ko pa je balkanski pakt. O poteku pogajanj za sklenitev tega pakta Bolgarska ni bila sproti informirana. Pakta -ne more podpisati, ker bi se s tem odrekla svoje v mirovni pogodbi zajamčene pravice do izhoda na Egejsko morje.
Glede Jugoslavije je dejal Mušanov, da je srečen, ker more ugotoviti, da je največja želja obeh jugoslov. narodov, da pride do zbliižanja in sporazuma.
Grški senat je soglasno odobril balkanski pakt.
Pri dopolnilnih volitvah za Ducov mandat je dobil vladni kandidat, šef liberalne stranke Bratianu 47.204 glasov, kandidat opozicionalne narodne kmečke stranke pa 27.720. Volitev se je udeležilo le 60 odstotkov volivcev.
Vajda Voevod, bivši rumunski ministrski predsednik, je na procesu proti atentatorjem na min. predsednika Duco izjavil, da je izredno simpatiziral z železno gardo in da bi moral nastopiii na tem procesu kot obtoženec, ne pa kot priča.
Po italijanskem predlogu naj bi se v Podonavju organiziral poseben gospodarski sistem, ki naj bi omogočil tudi sodelovanje Male antante, zlasti pa vsaj za šest let zajamčil neodvisnost Avstrije in mir v Podonavju.
»Popolo d’ Italia« je objavil članek, v katerem -čisto odkrito priznava italijanske imperialistične težnje, zlasti pa zahteva za Italijo kolonije.
Večjo skupino antifašistov, ki je delovala v sporazumu z ital. emigranti v Parizu, so aretirali v Italiji.
Nemčija je vprašala v Rimu, Budapešti in Dunaju, kako bi bila sprejeta želja Nemčije, da sodeluje pri gospodarskih pogajanjih na podlagi rimskih protokolov. Budapešta je takoj pozitivno odgovorila, Dunaj pa zahteva nekakšno priznanje avstrijske samostojnosti. Rim je odgovoril slično ko Dunaj,
Hitler je izjavil, da ne more niti najmanj popustiti od svoje zahteve, da šteje nemška vojska 300.000 mož.
Nekdanji soc. demokratski voditelj Scve-ring je objavil brošuro »Moja pot k Hitlerju«, v kateri pravi, da je tudi že bivši predsednik nemškega parlamenta Lobe prestopil k narodnim socialistom. Severing si je s to brošuro ohranil ministrsko pokojnino.
Kronprinz skuša zbrati okoli sebe vse
desničarske elemente, ki so nezadovoljni s Hitlerjevo socialno politiko in ki se čutijo potisnjeni v ozadje. »Monarhizem je vendarle manjše zlo od Hitlerja« je geslo, s katerim operira Kronprinz.
Dunaj je dobil nov štatut, ki je pa le provizoričen. Mesto občinskega sveta se uvaja iz 64 imenovanih in voljenih zastopnikov stanov sestavljeni svet »dunajskega meščanstva«.
Sovjetska Rusija bi bila pripravljena stopiti v Društvo narodov, če bi jo vse njegove članice priznale de iure, če ise prizna Rusiji stalno mesto v Svetu Društva narodov in če vse članice podpišejo Litvino-vov pakt o nenapadanju.
Francoska vlada je sklenila, da obnovi po vojni opuščeno pomorsko oporišče proti podmornicam v Calaisu.
Francoski drž. uradniki, ki so večinoma organizirani v soc. in komunistični stranki, groze z generalno stavko, če bi se jim znižale plače. Vlada namerava kljub temu izvesti znižanje.
Roosevelt je dobil od parlamenta pooblastilo, da more po svoji uvidevnosti zviševati ali zniževati carine in sklepati trgovinske pogodbe z drugimi državami. Pooblastilo pa velja le za tri leta in ne do konca njegovega predsednikovanja.
Do razkola je prišlo med belgijskimi socialnimi demokrati, ker je ustavila plačila Delavska banka, katere ni mogla rešiti niti vladna podpora v obliki 150 milijonov frankov posojila.
Ustanovni <zHtoo 2vta& tcgoi/sldU
&
de-nacstvo
HRANIIjNE vloge na češkoslovaškem PADLE ZA POLDRUGO MILIJARDO
Prvič po mnogih letih so češkoslovaške hranilnice zabeležile v 1. 1933. občutno nazadovanje hranilnih vlog. L. 1930 so se povečale hranilne vloge za 1 milijardo, 1. 1931 celo za 2-4 milijarde, 1. 1932 pa je že nastal preobrat in vloge so narasle le za 200 milijonov Kč. Leta 1933 pa so hranilne 'vloge padle od 21-8 na 20-3 milijard Kč. Vloge so padle deloma vsled dviga vlog s strani podeželskih denarnih zavodov, deloma pa vsled krize, ker so bili ljudje prisiljeni, da so načeli svoje prihranke.
401etni službeni jubilej je te dni praznoval ravnatelj Ljubljansko Mestne hranilnice, g. Franc Pretnar, ki je tudi že deset let predsednik Zveze jugoslovanskih hranilnic. Jubilantu, čegar ime :© neraz-družljivo zvezano z razvojem naših denarnih zavodov, tudi naše iskrene čestitke!
Hranilne vloge Praško mestne hranilnico so lani narasle za 3'7 na 2.795-8 milijona Kč.
Čsl. Agrarna banka izplača za 1. 1933 isto dividendo ko lani, to je 18 Kč od delnice.
Zlata podloga ameriškega zaklada je znašala dne 27. marca 7638 milijonov dolarjev, to je več ko 37 % vsega zlata na svetu.
Danska narodna banka nudi svojim delničarjem zamenjavo njihovih delnic proti 4% državnim obveznicam v razmerju 1:2. Ta ponudba je prvi korak k podržavljenju banke. V bodoče bo država imenovala ravnatelja in vodilne uradnike. Delniška glavnica banke znaša 27 milijonov kron ih bo lorej za zamenjavo potrebno 54 milijonov kron drž. posojil.
CARINSKI DOHODKI NAZADOVALI
Nazadovanje zunanje trgovine je tudi znižalo carinske dohodke, ki so padli oa 1623-8 milijonov v 1. 1927 na 1504-4 v letu 1929, nato na 1497-4 v 1. 1930, na 1163-3 v 1. 1931, na 740-2 v 1. 1932 in končno na 618:7 milijonov Din v 1. 1933. Približno eno petino carinskih dohodkov so imele carinarnice v Dravski banovini. Poleg carinskih prispevkov so carinarnice lani pobrale še 276-3 milijona Din drugih davkov in sicer 164-1 milijona davka na poslovni promet, 8"5 milijona luksuznega davka, 35-4 milijona trošarin, 41-4 monopoilskih taks in 14-8 milijonov kaldrminskih taks.
V	letu 1932. so znašali ti dohodki 331-2 milijona, torej znatno več ko lani.
JAVNA DELA ITALIJE
Poluradni zavod »Consorzio di Credito pei le opere publiche«, ki dovoljuje proti izdaji lastnih dolžnih pisem posojila za javna dela, je imel v 1. 1933. 17-9 (1. 1932. 15-1) milijonov lir čistega dobička in je izplačeval 6’5°/o dividende. Lani je dovolil zavod za javna in obče koristna dela 2680 milijonov lir kreditov, v vsem pa je dovolil do sedaj 5390 milijonov lir posojil.
Zakaj ne bi bilo kaj podobnega vsaj v skromnem obsegu mogoče tudi pri nas, je vprašanje, ki se človeku neprestano zastavlja v glavi.
PAVŠALIRANJE DAVKA NA POSLOVNI PROMET ZA TEKSTILNE IZDELKE NA
ČEŠKOSLOVAŠKEM
S	1. aprilom je na Češkoslovaškem davek na poslovni promet za tekstilno blago Pavšaliran. Davčni pavšal znaša za gotove izdelke 6-5 %, za sukanec 13 %. Pavšalni davek se odmerja večinoma od cene blaga. Pavšalni davek ni podvržen 50 odstotnemu pribitku za krizo. Davek plačuje proizvajalec vsak četi tlet je. Da bo davek pravilno plačan, je odrejen popis vseh zalog.
Velika manifestacija trgovske solidarnosti in stanovske zavesti je bila ustanovna skupščina Zveze trgovskih združenj v Osjeku. Udeležba na skupščini velika, razpoloženje ves čas odlično, da je bilo jasno vidno, da se slavonski in sremski trgovci zavedajo važnosti ustanovitve svoje osrednje stanovske organizacije, s katero je bil obenem storjen pomemben korak k ustanovitvi vsedržavne trgovske organizacije.
Občni zbor je otvoril zaslužni predsednik Bernardo Krešič, ki je posebno toplo pozdravil goste iz drugih banovin in nato podal namen in cilj današnje skupščine. Med drugim je izvajal:
Še pred kratkim se je zdela motna organizacija trgovcev kot utopija. Dokler gredo trgovcu posli dobro, se ne meni niti za dotok novih nekvalificiranih stanovskih tovarišev, niti za konkurenco, še najmanj pa za stanovsko organizacijo. Šele potem, ko vidi, da je osamljen, da je vse prebivalstvo proti njemu, da ga ljudje smatrajo kot povzročitelja draginje, ko se mu odreka pravica do obstanka, ko vidi, da se mu deta krivica na vseh koncih in krajih, začenja misliti na svojo organizacijo. Tedaj spozna trgovec, da je edino njegova stanovska organizacija njegov zagovornik in da more edino organizacija uveljaviti njegove zahteve. Kljub temu pa so se trgovske organizacije le slabo razvijale, dokler je bilo članstvo v njih svobodno. Šele z ustanovitvijo obveznih stanovskih organizacij se je začelo tudi njih res uspešno delo. Toda posamezne mestne organizacije so bile vendarle premajhne, da bi mogle uspešno zastopati stanovske interese. Zato je bilo potrebno, da so se posamezna združenja združila v zvezo in zato je potrebno, da se te zveze združijo v centralo zvez, ki se bo v kratkem tudi ustanovila v Skop-
1	ju. V zvezi s tem pozdravlja predsednik posebno toplo predsednika beograjskega združenja Saviča in predsednika skopljan-skega Varošč'ča, ter predsednika prve zveze trgovskih združenj v državi, Josipa Kavčiča.
Z navdušenjem je nato zbor sklenil uda-nostno brzojavko kralju in pozdravni brzojavki ministru in banu Peroviču.
Nato je poročal o delu pripravljalnega odbora tajnik dr. Kohn, ki je podal v svojem referatu obširen historiat nastanka Zveze. Ko so bila še sprejeta pravila Zveze, se je prešlo na volitve in je bil izvoljen za predsednika med glasnim odobravanjem Bernardo Krešič, za podpredsednike pa trgovci: Wolf Leo iz Osjeka, Radanovič Dušan iz Osjeka, Petrič G juro iz Nove Gradiške in bančni ravnatelj dr. Mikulič iz Sl. Požege. V odbor so bili izvoljeni zastopniki vseh v zvezi včlanjenih združenj. Soglasno je bil nato še sprejet proračun, ki izkazuje
105.000	Din izdatkov in ravno toliko dohodkov, Nato je povzel besedo
predsednik beograjskega združenja Nedeljko Savič.
Najprej se je zahvalil za pozdrav in potem govoril o pomenu trgovstva za človeški napredek. Osvajanje sveta je ustvarjalo tudi trgovino. Kamor je prišel trgovec, tam se je tudi širila kultura, ker je trgovina ustvarjala finančne kredite, skrbela za razvoj tehnike, za boljše ceste in boljša prometna sredstva in tudi za varnost potovanja. Tudi naš trgovec ni zaostal za trgovci drugih narodov. Ze oba osvoboditelja od turške nadoblasti Karagjorgja in Miloša, ki sta bila tudi trgovcadzvoznika, so trgovci na vso moč podpirali. Univerzo v Beogradu je pred 60 leti ustanovil trgovec Miša Anastasijevič in prav tako so tudi trgovsko akademijo ustanovili trgovci. Sploh so znani naši trgovci kot veliki dobrotvori naroda.
Ce kljub temu ni bila veljava trgovca v javnosti zadostna, je to v znatni meri krivda trgovcev samih, ker se trgovci niso brigali za svoje stanovske organizacije. Šele novi zakonski načrt o pobijanju draginje nas je zdramil. Tedaj so trgovci spoznali, da je treba ustanoviti močno stanovsko organizacijo, da ne pride še do hujših udarcev. Še bolj je združil trgovce boj za omiljonje novMi davčnih predlogov. Posebna deputacija je odšla k predsedniku vlade in mu razložila, da je konec trgovcev, če se ti predlogi ne omilijo, zlasti pa čl. 7, ki določa odmero pridobnine na podlagi stanarine. Ti predlogi so bili teni bolj neupravičeni, ker so davčno preobremenjeni le trgovci, dočim je tuji kapital le malo obremenjen. Nato govori predsednik Savič prati nnbavljaluim zadrugam, ki trgujejo tudi z nečlani ter o industrijskih prodajalnah. Naloga industrijcev je, da proizvajajo, trgovcev pa, da te proizvode prodajajo. Ce pa industrialec prodaja direktno potrošniku, če prevzame posel trgovca, potem mora plačati tudi vse davke, kakor jih plačuje trgovec. To pa se ne dogaja in veliko češkoslovaško podjetje plača za skoraj 200 svojih podružnic komaj nekaj nad 100.000 Din davka.
Trgovci zahtevamo, da smo državljani, ki imajo vse svoje pravice, kakor ludi izpolnjujemo vse svoje dolžnosti. Da pa moremo avtoritativno zahtevati svoje pravice, je treba, da imamo krepko organizacijo.
V	ujej morajo biti bogati in revni, ker je bogastvo samo relativno in more človek, ki je danes bogataš, postati jutri že podpore potreben. Vsa obvezna združenja se morajo združiti v pokrajinske zveze, te pa v centralo vseh zvez. Naloga centrale bo, da v slogi z obrtniki in industrialci dela za napredek gospodarstva. Naša naloga je nadalje, da pomagamo našu državi, da se pravilno orientira v sedanji novi dobi. Leta 1908., ko je Avstrija zaprla mejo srbskemu izvozu, so bili trgovci tisti, ki so našli trg za srbski izvoz v Egiptu. Ni izključeno, da bi tudi danes našli trgovci izhod iz sile, če bi se njim omogočilo svobodno delovanje. Obrtniki imajo svojo obrtno banko, in-dustrijci pripravljajo tudi svojo industrijsko banko. Kakšno vsoto bi mogli zbrati tudi mi, če bi vsak od 200.000 trgovcev dajal mesečno po 10 Din za naš zavod. Centrala v Beogradu pa bo morala skrbeti tudi za socialno zavarovanje trgovcev in končno je njena naloga tudi, da se ustanovi centralna informacijska pisarna. Velike so naloge nove centrale zvez trgovskih združenj in zato vabi vse trgovce, da se v čim večjem številu udeleže kongresa v Skopiju.
Nato je govoril predsednik Zveze trgovskih združenj v Ljubljani
Josip J. Kavčič.
Z naj večjim veseljem se je odzval povabilu na skupščino in prinaša pozdrave slovenskih trgovcev. Prav tako pozdravlja novega predsednika, ki je mož, ki bo dobro zastopal Vaše interese. Včeraj sem se razgo-vai'jal s predsednikom združenja v Vinkovih, ki je bil pred 13. Jeti na našem ustanovnem zboru. Ce presojamo pot, ki smo jo naredili v teh letih, smo zadovoljni, ker snio dosegli uspehe in si pridobili tudi velikih izkušenj. Pravijo, da posamezne zveze ne morejo obstojati. To ul res. Mi smo po starem zakonu imeli svoje obvezno združenje v Ljubljani že pred mnogo leti in ono ,,e vedno odgovarjalo svojemu namenu. Z novim zakonom pa je nastala možnost, da se združimo v zvezah in nato še v centrali vseh teh zvez. Pri tem nastaja vprašanje, kakšen bodi naš odnos do zbornic. Pri nas vlada v tem pogledu popolna harmonija. Zveza je naša bojna organizacija, zbornica naša strokovna. Isti
ljudje delajo v zvezi in v zbornici. Zbornica ne dela nič brez nas, zveza pa nič brez zbornice. Potrebno bi bilo, da bi v vsej državi vladalo tako harmonično sodelovanje med trgovskimi združenji in zbornicami.
Vesel sem, da se ustanavljajo nov© zveze. Sam sem že 8 let v zvezi in preživel sem že vse faze njenega razvoja. Vem, da je sedaj vedno težje, biti na čelu organizacij, toda treba upoštevati, da je komaj sedaj popolnoma prodrla stanovska zavest. Sedanje navdušenje je treba izkoristiti, da bo ohranjeno tudi tedaj, kadar treba žrtvovati denar, da se more delati. Ce hočemo nekaj doseči, moramo tudi nekaj žrtvovati, ker brez denarja se ne more nič napraviti. Vsak gospodarstvenik je za to,da,se gospodarski stanovi organizirajo, ker šele potem se more organizirati tudi kulturno in socialno delo. Vsi pravijo, da delajo za kmeta, toda vsi drugi odločujejo o kmetovi usodi, samo kmet ne. Stanovske organizacije morajo voditi vse gospodarsko delo v državi. Kaj nam pomagajo vsi naši napori, če pa ni nikogar, ki bi podpiral naše delo. Ze več ko 10 let se borimo v Sloveniji proti nabavljalnim zadrugam in Šele sedaj so bile v davčnih zakonih uveljavljene nekatere naše zahteve. Če bi se vse zveze države združil© v svojih prizadevanjih, bi dobili tudi že državni gospodarski program, brez katerega je vsako zboljšanje gospodarskih razmer nemogoče. Gospoda! Mi nismo svojih pravic dovolj izkoriščali, ker smo bili preslabo organizirani. Šele ko borno organizirani, bo imel naš glas več veljave v korist in blagostanje naroda, domovine in kralja. (Živahno odobravanje).
ZI>or j© pozdravil nato predsednik združenja v Skoplju, ki je prisrčno vabil vse trgovce, da se udeleže kongresa v Skoplju.
Obravnavala so se nato še razna stanovska vprašanja, pri katerih se je pokazala popolna solidarnost zborovalcev. Ustanovni zbor zveze trgovskih združenj v Osjeku je bil pravi uspeli stanovske zavednosti in zato ostane vsem udeležencem v najlepšem spominu.
žunoftfa bukovina
Cena našemu opiju se je v zadnjem času dvignila od 125 na 140 fr. frankov za opij, ki ima 12 odstotkov morfina. Z ozirom na to ceno bi se mogel odkupovati opij od kmeta po 360—370 Din za kg.
Ker jo Nemčija izdala vsled nizkega stanja svoje devizne podloge razne uvozne omejitve, je italijanski tisk silno ogorčen in grozi z represalijami.
Italija bo dovolila Avstriji na podlagi rimskega sporazuma enostranske preference tudi za nekatere industrijske izdelke.
Uvoz jajc je vsled nemških omejitev padel od 300 milijonov mark v 1. 1928 Ih 128 milijonov mark v 1. 1932 na 79 milijonov mark v 1. 1933 in je letos še bolj nazadoval.
Češkoslovaška bo kupila v Grčiji do konca 1. 1934 mesto nameravanih 530.000 kilogramov tobaka 1 milijon. Nadalje je dovolila Grški uvoz nekaterih predmetov tudi 'izven ftliringa, Grčija pa se je zavezala, da bo uvozila več izdelkov češkoslovaške industrije.
Čekoslovaško-madjarska kompenzacijska pogajanja so bila ugodno zaključena in bo sporazum v kratkem tudi podpisan. Češkoslovaška delegacija je dosegla večje uvozne kontingente za les, premog, koks in nekatere industrijske izdelke, madjarska pa za agrarne proizvode. Vsled tega sporazuma je ostalo prizadevanje Rum unije, da poviša svoj priznani kontingent v višini
20.000	vagonov lesa na 30-000, brezuspešno. Izkoristiti pa je mogla Rumunija priznani ji kontingent le v višini 12.000 vagonov.
Novi hmeljski nasadi so letos na Češkoslovaškem prepovedani.
Dr. Pirčeva
sladna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav
prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
[Vpisali sta se ti tvrdki:
Univerzalna tehnična služba »Unitas«, družba z o. z. v Ljubljani. Obratni predmet: Vsa elektrotehnična dela v smislu §§ 55 iu 56 obrtnega zakona, popravila in izdelava vseh kovinastih delov na industrijski način, galvanizacijska in galvano-plastiška dela, nakup sirovin, polizdelkov, izdelkov itd., prevzem tujih zastopstev, nakup premičnin in nepremičnin v navedene namene. Od osnovne glavnice v višini
200.000	je vplačanih 80.000 Din. Poslovodje; Manda Franjo, poobl. inž. v Ljubljani; Ivan Marinko, prokurist elektrarne Česen j, Češenj Martin in Češenj Ivan, oba posestnice sinova, Brod št. 7 pri Vižmar-jih. Podpisuje poslovodja inž. Man la skupno z enim poslovodjo ali z enim prokuristom.
Ivan Legat, prva specialna delavnica in trgovina s pisalnimi stroji v Mariboru. Vpisana je podružnica, v Ljubljani. Imetnik Edvard Legat, trgovec v Mariboru.
Vpisale so se te izpremembe:
Tovarna motvoza in vrvarna, d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Izbrišejo se člani upravnega sveta: Korenčan Ivan, Hudovernik Vinko, Medič Fran in Javornik Joško, vpišejo pa: Jenko Avgust, posestnik v Ljubljani, Souvan Leo, veletržec v Ljubljani, Turk Vladislav, Janežič Matko in dr. Stele Albin, prokuristi Kred. banke v Ljubljani. Kolektivna prokura je podeljena ravnatelju družbe Dularju Metodu.
Dežman Valentin, Lancovo pri Radovljici. Vsled vstopa družabnika Rozmana Matevža javna trgovska družba. Besedilo firme: Dežman Val. in drug. Družbo zastopata oba družabnika kolektivno.
>Lux«, družba z o. z. Izpremenila se je 1. točka družabne pogodbe in je besedilo firme odslej: Jugo-parket, družba z o. z.
Električno in industrijsko podjetje pri St. Petru v Savinjski dolini, družba z o. z. Izbrišeta se poslovodji Pirc Filip in Jošt Miha, vpiše pa kot poslovodja dipl. teh. Sribar Edvard.
Prva jugoslovanska tovarna za diaslad, slad in kvas Rudolf Zaloker, Ljubljana-Vič. Izbriše so prokurist Habenberger Oto.
R. in M. Zaloker, družba z o. z. na Viču. Po sklepu občnega zbora z dne 26. februarja se je družba razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator:	Zaloker Rudolf,
tvorničar na Viču.
Qd/uaptaM^
Ravnateljstvo mestne elektrarne v Ljubljani razpisuje nabavo trikolice z motornim pogonom. Pogoji v pisarni ravnateljstva elektrarne.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 11. aprila ponudbe o dobavi 3 električnih števcev, 6000 kg bukovega oglja, 500 m jamskih tračnic, 1000 m jeklene žične vrvi; do 18. aprila pa o dobavi
6	varnostnih pasov in 6 vrvi za plezanje.
Direkcija drž. železarne Vareš sprejema do 11. aprila ponudbe o dobavi 10.000 kg negašenega apna; do 18. aprila o dobavi 20 kub. metrov hrastovega lesa in 15 kolut; do 25. aprila pa o dobavi jeklenega materij ala.
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 12. aprila ponudbe o dobavi 3 jeklenih vrvi, naprav za sesaljke in 100 kg železne pločevine.
Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 12. aprila ponudbe o dobavi raznega pisarniškega materijala ter o dobavi lesa.
Otmar Bamberg, predvojni voditelj ljubljanskih Nemcev, je umrl v visoki starosti 86 let Pokojnik je kot večletni predsednik Kranjske hranilnice mnogo storil za napredek kranjskega gospodarstva, še večje pa so njegove zasluge, ki si jih je pridobil kot knjigarnar, založnik in tiskar. Kot založnik slovenskih pisateljev je tudi mnogo pripomogel k razvoju slovenske književnosti. Bodi mu ohranjen svetel spomin!
Iz Albanije so se y zadnjem času zopet začeli izseljevati Jugoslovani, ker so pričele izvajati albanske oblasti asimilacijsko politiko. Zadnjo srbsko osnovno šolo v S kadru so albanske oblasti zaprle.
Na Goriškem je glasovalo proti plebiscitu 294, v Trstu pa 89 ljudi. Čast teinu neverjetnemu junaštvu.
»Srbski epos« je naslov velike, ilustrirane in lepo opremljene knjige, ki jo je izdala leningrajska Akademija znanosti. Knjiga je posvečena srbskim narodnim pesmim.
Prvi velesejem jprirede letošnjo jesen v Beogradu.
Ljubljanski šahisti so premagali beograjske s 5'A : 2'A in si priborili s tem naslov državnega prvaka. To visoko zmago so ljubljanski šahisti dosegli, čeprav ni igral prvak slovenskih šahistov dr. Vidmar.
Pri letošnjem velikonočnem streljanju so se na Štajerskem ranili samo štirje
fantje, od teh dva težko, dva pa ne nevarno.
Tihotapstvo orožja na vse strani. Francoskim ekstremistom pošiljajo orožje iz Belgije, nemški narodni socialisti pomagajo z orožjem maroškim vstašem, Italija pa z vagonskimi pošiljkami orožja zalaga Avstrijo in Madjarsko.
Grob »Neznanega vojaka« v Washing-tonu so neznani storilci izropali. Pobrali so zlate spominske svetinje, od katerih so imele nekatere veliko historično in umetniško vrednost. Boje se, da bodo te svetinje prelili v zlato.
Francoska vlada je sklenila, da zniža uradniške plače. Znižanje pa bo začela pri glavi. Dohodki predsednika republike se znižajo za 20, oni ministrov pa za 15 %.
Češkoslovaška uvede po vzoru drugih držav zračno policijo.
Češkoslovaška policija je aretirala 43 oseb vsled komunistične propagande (in špionaže v čsl. vojski.
Turški parlament je sprejel zakon o sterilizaciji duševno bolnih.
Francosko vodno letalo je padlo v Seino in je pri tem utonil kontre-admiral Martin, podšet francoskih letalskih čet.
Avtomobilske nesreče v velikonočnih praznikih so zahtevale v Franciji 13 smrtnih žrtev, 57 ljudi pa je bilo težko ranjenih.
V	Kafirheldu v Šp. Egiptu je nastal velikanski požar, ki je upepelil 400 hiš.
Iznajditelj dopisnice, 801etni fotograf Al-fons Adolph je umrl te dni v Passau.
Huda griža je začela razsajati v taborišču za politične internirance v W6llers-dorfu. Avstrijska vlada pravi, da je griža le lahka.
12 ladij se je potopilo vsled silnega viharja, ki je divjal nad Tihim oceanom.
Gd/ticbptaA&kji Sotfoč/
Tntta poročila
Ljubljanski trg
Prvi tržni dan po praznikih je bil slabo obiskan in malo živahen. Na zelenjadnem trgu je bilo precej salate, ki se je pocenila. Radič se je prodajal po 75 par merica, Špinača je še vedno po 1*60 in po isti ceni se prodajajo tudi druge vrste salate. Tuja cvetača se je pocenila na 6 Din kg. Uvožena glavnata salata je po 10 Din. — Cena jabolkam je ostala neizpremenjeno na 7 do 8 Din za kg. — Slanina je po 16 do 17 Din, slabše vrste tudi že po 15 Din. Jajca se prodajajo še vedno po 22 do 25 jajc za 10 Din. — Živahno je bilo na Sv. Petra nasipu, kjer so prodajali krompir, zlasti tudi semenski. Beli je dosegel na debelo 90 par za kilogram, rožnati pa je bil tudi po 55 par za kilogram.
Če si kupec za kolo, kupi le novo .
„PUCH“ (hromirano kole mm
ki ti ne rjavi in imel ga boš 10 do 20leti Dobiš ga le pri tvrdki
IGN. VOK - Ljubljana t?
Taviarjeva ulica
ali v podružnicah v Kranju in v Novem mestu
Trgcvci 1 SVaroča/fe blago pri tvvdkah, katere oglašajo v „lLvgovskem listu** ?
TISKOVINE
vseh w$Uwwske, uradne,reklam: fjioflj ne,Časopise, knjige, več6an hilver in pečeni!
imuisk nimr in pečeni:
TISKARNA MERKUR
L1UB LIANA .GREGORČIČEVA^ ^3
Jei-25- 52\feteqram .Tiskarna V/*’ t kav.
Naročajte ,,Trgovski list"!
SILEN PADEC CBN JAJCEM
Poročali smo že, da so na ljubljanskem trgu prodajali jajca po 25 jajc za 10 Din, iz drugih krajev poročajo še o nižjih cenah. Tako so ponekod prodajali tudi 50 jajc za 10 Din. To se pravi, da mora pe-rutninar dva meseca rediti kokoš, da dobi 10 dinarjev. Pri takšnih cenah je pač jasno, da ne more kmetovalec priti na zeleno travo. — Cas bi že bil, da bi se pri nas zavedali, da kmetovalcu ni pomagati z nobenimi novimi predpisi in uredbami, če so cene njegovih proizvodov tako obupno nizke.
MARIBORSKI SVINJSKI TRG.
Na svinjski sejem z dne 30. marca 1934 je bilo pripeljanih 40 svinj, cene so bile te: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 90—100, 7—9 tednov 150—180, 3—4 mes. 250—280, 5—7 mes. 320—360, 8—10 mes. 450—520 dinarjev za 1 kg. — 1 kg žive teže 6-50—7,
1	kg mrtve teže 9—10 dinarjev. Prodanih je bilo 25 svinj.
Program ljubljanske radio postaje
Petek, dne 6. aprila. 12-15: Češka lahka orkestralna glasba. — 12-45: Poročila. — 13-00: Cas, reproduc. vokalni koncert Ade Sari. — 18-00: Kmečka kapela igra na ploščah. — 18-30: Izleti za nedeljo (dr. An. drejika iRudolf). — 19-00: FranooSSina (prol. Prezelj). — 19-30: Predavanje Narodne odbrane. — 20-00: Prenos iz Zagreba. — 22-00: Čas, poročila, radio-jazz.
Sobota, dne 7. aprila. 12-15: Venčki šla-gerjev na ploščah. — 12-45: Poročila. — 13-00: Čas, reproduciran koncert na kino-orgljah). — 18-00: Oj kam bova vandrala? (popotne pesmi v reproducirani glasbi). —
18-30: Interview z moštvom »Ilirije*. —
19-00: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). — 19-30: Zunanji politični pregled (dr. Jug). — 2000: Radio-orkester. —
20-45: Cetllo solo, Zlatko Najžer. — 21-15: Fantje na vasi. — 22-00: Čas, poročila. — 22-20: harmonika in citre v reproducirani glasbi.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Četrtek, dne 5. aprila: Zaprto.
Petek, dne 6. aprila: Vi8oška kronika. — Red C.
Sobota, dno 7. aprila: Bratje Karamazovi.
Premiera. — Izven.
Nedelja, dne 8. aprila ob 15.: INRJ. — Izven. Zadnja letošnja uprizoritev. Cene od 6 do 20 Din.
Ob 20.: Bratje Karamazovi. — Izven. Opera, začetek ob 20.
Četrtek, dne 5. aprila: Traviata. — Red Četrtek.
Petek, dne 6. aprila: Zaprto.
Sobota, dne 7. aprila: Carmen. — Red A. Nedelja, dne 8. aprila: Poljska kri. — Izven. Znižane cene.
Občina Ljubljana. Meitnl pogrebni lavod v Ljubljani.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni, skrbni očka, stari očka, brat, stric, svak in tast, gospod
Josip Toni
mesar, posestnik in meščan ljubljanski
danes ob V« na 3 zjutraj po kratkem, mukapolnem trpljenju, previden s svetotajstvi, mirno preminul.
Pogreb predragega nam očka bo v petek dne 6. aprila 1.1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta št. 36 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 4. aprila 1934.
Franjo
sin
Marija Remec Frančiška Bolk Terezija Pogačar Helena Toni
sestre
Minka Štirn
hčerka
Jakob Toni
brat
Tončka roj. Zrimec
•naha
UroS, Bojan, Evica
vnuka In vnukinja
in cslalc sorodstvo.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-induetrijBko <L d. >MERKUR< kot iadajateija in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.