O Madžarili. (Iz Svetozora). *' Na kolikor v mrak starodavnih časov bistrost človeškegaa  duha prodreti more, pokazuje se aara Azija kot zibel človeškega rodu. Tam se mora iskati začetek vsega tega, kar giblje sedajne omikaBe Barode; tam se je probudila prva delavaost ljudskega plemeaa, ia ako sledimo razvoj obrta, trgoviae, uaietaostii  in zBanosti, vedao prideBio v ta del sveta, kterije zraven tegatudii  zibel prvotaega vredjeflja držav ia naj imenitnejših izpozaaBJ nabožeBskih. Ako si Baša Evropaaemore prisvajati izviraostii  v teh betvah človeškega činjeaja ia dejaaja, si ji mora pa brez vsega ugovora pripoznati prednost pred Azijo v tem, da je vse, kar je tam vzelo svoj početek, v Evropi izdataejše  napredovalo ia da je niaogo stvari stopajo popolnosti. vanja vdeleževalo. tukaj prišlo Ba naj višo  da je namreč pretrgal oao zvez Slovaastva. Tako veadaaiore le pisati sovražna strast, kajti iz tega Szalayevega stališča bi bili n. p. Cortez, Pizarro ia jim podobni zatiravcčloveštva Baj zaslužnejši junaki ia dobrotniki jegovl. Madjari na Ogerskem v aovi svoji domovini so v navajeneai svojem živijeaju dalje stopali ia popolaoma kakor poprej Huni ia Obri vsako leto v kako sosedao deželo včasih tudi v oddaljeae kraje vdirali na rop ia plen, povsodi tudi svoje poti zaznameBajoči z krvaviaii stopinjami. In zdelo se je sopet, da airnajo tudi oni drugega poklica, aego da bi bili kakor sorodai jihovi predhodaiki.po izpolnjeai meri od izobraženejših sosedov kazaovani ia vničeBi ali pa, kamor jiaiješlo, zagBani. Veadar prišloje drugače. K koBCii desetega stoletja ravBO, ko so se pri okolaih aarodib vstanovila mo- Iadoevropsko pleme se je tega popolno-  iigočna viadarstva od krepkih ia <slavnik vladarjev (aa Nem- skenf od Otonov, na českem od Boljeslavov, na Polskem odV daljaera teku zgodeb vidimo, da jeAzija kakor iz zavida, da v zgodovini mlajša, maogo uiaajša ia od prirode vbožjeje obdarjena Evropa z svojimi napredki zaseačuje početno bivališče človeštva, kdaj pa kdaj iz srednjih visočin svojih v Evropo izpošiljala mnogobrojne čete divjib, surovih narodov, kteri so kakor vihraje s gor vrinoli se v del našega sveta, aapadali narode evropske mirao delajoee in pridno napredujoče ia jih ropali, pleaili, aičili, gubili, po tem besnim delu pa sopet niinoli, kakor bi za aič drugega ae bili vstvarjeai nego da omiko ia izobraženost zabranjujejo. Strašea dokaz tega so Huni, ki aiso le celo vzbodnjo Evropo poteptali, ampak tudi v srednjo noter do Francoskega, ja tje do severae Italije pridrli povsodi svoje poti zazaame- najoči z krvijo, ognjera ia podrtinaaii to barbarsko svoje poslaaje izgiaoli dokler da so uvršivši brez sledu v takratai Neinški razdrobiti lepo se razcvitajoče kraje proti njerau besail vauk jegov Aruulf, zaiesi narodov. Vredai jihovi nasledaiki ia sorodaiki Obri se biso drngače obflašali, dokler da tudi ti niso podlegli premoči izobražeaosti evropske. Rodovitae ravnine ogerske, v ktere bočevaiškemu živetju posebao primerae so se že Huni ia Obri tako zaljubili, da so aa njih vdarili glavao svoje taborišče, od koder bi podvzemali pogubBe svoje Bapade, so doeakale še tretjega obiskovaaja te vrste. Slavao kraljepstvo velikomoravsko, drugi kolikor verao poskus Slovaastva zapadaega proti postaviti se z združeBO tuočijo zjediBJeniBi silaai Neaištva, je kmalu vzbujalo zavidnost liemškib vladarjev. Zastoja se je sicer Bapeajal Lndvik " -  ljevstvo, zastojn brabri Svetopolk je zmagal vsa nasiistva jegova. Tuje besni Arnulf poklical Ba pomoč Madžare, kteri so se na vzhodnji 8traai za Karpatami po kočevaiško seai tam klatili kakor nekdaj Huai in Obri, z kterimi jib je vezal jedaaki izvir. Tako so se divji Madžari priguali od vzboda in so Neaicem pomagali aičiti io pogrebati aadepolnojkraljevstvo velikomoravsko, ki je bilo po smrti Svetopolka Velikega oslabljeao po neslogi siaov jegovih. Rodovitne nižave po Donavi ia Tisi so prišle v posest novih Hunov ia Obrov, v posestMadžarov, kteri so vaičivši kraljevstvo Svetopolkovo kakor klia zagozdili se med Slovanstvo severno ia južno, ki je od teb dob od sebe odtrgano ostalo. Naj slavnejši zgodavinar madžarski pred nedavnera vmrli Lad. Szalay se sicer ae srarouje svojemu narodu naj večo zaslngo iz tega pripisovati, *) Česki obrazkovani tednik, ki ga vsem češčine vajenim Slovencem iskreno priporočamo. Hrabrega, aa Ruskem od Svetoslava itd ) so. bili Madžari na svojih aapadih z aekoliko bitvarai podučeni, dajih dosedajao življenje spravi v grob in spokorivši se so se začeli priučevati živetju evropskeaiu ia se ravaati po izgledu svojib sosedov. <.Ta imeaitaa spreaiemba, ki je jedina Madžare rešila pogube, se je pripetila posebao za Stefaaa Svetega, pravega vtemeljitelja kraljevstva ogerskega in sami Madžari tajiti ae morcjo, da so jim v teai bili naj poglavitnejši učitelji ia pripoaiočaiki Slovani. Vsaj je bil praški biskop sveti Vojteh krstil Gejzovega sina Štefaaa Svetega in Vojtcbov učitelj Radla (ali Anastazius, kakor se je imeaovaj postavši prvi opat jirvega benediktiaskega samostana aa Českem v Brevaovi) jc zasedel prvi ravno vstanovljeao stolico nadbiskopovo v Ostiogomu. In kakor so bili aa polju crkevaem Madžarom Slovaci učitelji, tako tudi v vredjevanju občinskem ia politiškem, kteroje Šlefaa pri svojem Ijudstvu vpeljal popolaoma se drže vzora slovaaske vredbe župaaijske. In tako so v vsem drugeai postali Slovaai Madžarom učitelji. Zkazala se je tudi tukaj skušaja resničaa, da aiora aeizobražeai, divji aapadaik se konečno podvreči vplivu ia raoči aaroda od njega premagaaega ali izobraženejšega iu bolj napredujočega. tem bi še sara Szalay riam ae aiogel aa^proti govoriti, zakaj treba je le pokazati na tisoč ia tisoč slovaaskih besed, ktere so se deloma brez vse zmene v jezik madžarski vzele iin kterib ne izpleve več iz njega vse aapenjanje bistroumnih aovejšib jezikoznaacev. delu je Szalay omeniti, kako so Slovani svojem oaim. gotovo preaiišljeuo pozabil ki so na aje aavalili toliko lleta ia leta trajajočega zla, poplačevali z naj večo dobroto, zaslugarai trajajočimi, kterim se iaiajo Madžari zabvaliti, da so splob še v Evropi. Bogu bodi žai, da je ,,golobičjiu zaačaj slovaaskega naroda, ki ga tako maogokrat slavijo in povišujejo vzlasti aaši pevci, rau prinašal toliko škode, da si jje žcleti, da bi se rajše mesto golobičjega večkrat sokolovo ssrce v njem bilo oglaševalo. Štefan Sveti pa ai vstaaovil vladarstva aiadžarskega, ktero pri takrataib lastaostib madžarskega Ijudstva še mogoče nni bilo, ampak vstaaovil je vladarstvo ogersko, ktero je bilo vvseh narodov, ki so prebivali v kraljevstvu jegovem. Če ttedaj v našib daevib madžarski državaiki, prisvajajoči na Ogerskem vso opravičenost le narodaosti madžarski, na širroka usta kričijo o več kot 800 letni starosti države madžarske, tako gotovo sami, če le zgodovino domovine svoje znajo, predobro vedo, da zelo grešijo resnici na škodo, da modri Štefan take krivice ni mogel pripustiti, prvič ker je bil takrat jezik madžarski popolnoma neizobražen, drugič pa, ker bi bilo satno opravičenje Madžarov vzbujalo neprestane boje domače, ki bi bili slednjič celo madžarsko pokolenje v pogubo pripeljali. Latiuščina v takratnib časih po celem svetu katoliškem izobražeu jezik, je tudi vkraljevstvu ogerskem, po kolikor je bilo katoliško, izključivo gospodovala v crkvah, v šolab in v obče v vsera javnem življenju, in tako je ostalo stolctja, in celo takrat, kojoje že v vseh drugih deželah domači jezik razun katoliške službe božje izpodrinol bil iz te izkljnčivne pravice. Vsaj še sedaj ni iežko najti ljudi, ki se še spominjajo ia ki bi nam to spričaje potrdili z lastno skušnjo. (Konec prihodnjič.)