Bajka o Junaku.
Na iskrega konja je sedel,             In k starki junak je privriskal
ko jahal je v pisani svet,              prek širnih zelenih planjav,
in tnajki je svoji obetal:                krasile so čelo mu brazde,
. xTak, kakor sedaj me poljubljaš,    pokrivale grudi so rane,
povrnem v naročaj se spet."           in belec je ves bil krvav.
In materi dolga so leta                  aMoj sinko, ah, takšen prihajaš
posrebrila črne lase,                       zdaj k materi vell nazaj!
ko venec je lovorov spletal            In kaj sl dejal prl slovesu!
na tujem sin v bojih sl vročih       Besede govoril si lepe,
in sekal sovragom glave.               lagal si mi, sinko, tedaj ..."
D.A.