Dopisi. Od Radgone. (Zopet nekaj lepega od nove šole.) Žalostno novico sem zvedel včeraj, ko sem se mimogrede pri Radvanjski slatini mudil. Obhajali so namreč pri Kapeli šolski izpit, kjer so se snidli šolski moževi, šolska mladež in več za šolo vnetih farmanov možkega in ženfkega spola. Ko so šolski izpit ob 12. uri dokoDČali, so se podali v kičnio, morebiti tudi na ,,izpit", iu so bili tam kaj dobre volje do tretje ure. Popevali so, kričali, pili itd., da je bilo kaj. Okoli treh se podajo nekteri šolarji precej vinjeni ua svoj dora, nekoliko pa se jib poda v Muro kopat in tamkaj najde — eden v valovih svojo smvt. Ža lostni gledajo jegovi mali tovariši za njim, ko še dva- tiikrat svoje roke iznad vode pomoli potem pa — premine. Bil je siu nekega želarja, ki močno obžaluje smrt svojega deteta. Nekdaj, čujte, nismo šol tako končavali, da bi do poldne v šoli odgovarjali, česar smo se naučili, po poldne pa v krčmo šli in kričali, kakor da bi ob pamet šli. Potem je baranje, kdo ima pravico ptuje otroke v krčmo goniti in jib tam vpijaniti, da domu grede blujejo, kakor zastarani pijanci, doma pa oraedljnjejo. To je lep napredek v — novi šoli. Iz ptujske okolice. (Herman naš poslanec.) Prav čuden ptič, mora biti dopisnik clanka: ,,Herman 1861. in pa 1873. leta v 196. št. ,,Sloveuskega Naroda." Zakaj pa nagovarja dopisnik le ^prebrisane murske in dravske Poljance in pametne slovenske Goričanje", da bi volili g. dra. Ploja — kteri je pri celi agitaciji nedolžna stvar (? Vred.) — zakaj pa tudi ne Haložane? AH mar misli, da so ti itak že vsi za novo skovano geslo: ,,vse za narod, omiko i svobodo?" — Gotovo dopisnik tega ne misli, temuč zajec v drugem grmu leži. Vi gospodine dopisnik, službujete v Halozih že okoli 15 let, kaj ste storili v tem dolgem času za svoje geslo? Zares slabo znaiunje za Vas in za ,,stranko", kterej blapčujete. Rimski cesar Titus je rekel: ,,žal mi je za vsak dan, za kterega nič dobrega gtoril nisem" a vi gospodine, ste zgubili naj manj 15 let za svojo 6trauko. ,,Sram Vas bodi" tudi jaz Vam rečem, da pri tako dolgem službovanji nimate nikakoršnega vpliva v svoji fari, teni manj na m u r s k e in dravske Poljance in slovenske Goričanje. Da je to istina, so pokazale zadnje in prcdzadnje volitve v deželni zbor; zadnjokrat še za volilca izvoljeni niste bili, predzadujokrat pa, mislim razun Vas ni jeden vaše fare narodno volil. Kdor pa vpliva nima doma, ta še ga manj drugod inieti zamore. Že se je Vam eukrat očit_alo, da je gido piivatua pisma javno vabiti. Prašate: ,,Kdo je našemu razdoru političnemu podal prvi ndarec?" Odgovor ni težak. Kdo drugi, kakor stranka brezbožna, h kterej Vi spadate. Le citajte s hladno krvjo — ,,Slov. Nar.'4! V vsaki številki najdete grde in lažnjive psovke na kat. ceikev in jene služabnike. Psovke so take, da je človek res prisiljen misliti, da je ,,Narod" s svojo polemiko že na ,,ulici." In za tako stranko bi mi morali delati ? To bi bila goropadna bedastoča, ako ne — budobija. Škoda gospodine, za peio in črnilo, naš prihoduji državni poslanec, je piavični in značajni g. Herman. Iz Šmarja. 2 sept. (Raztrgan Tednik.)V nSl.Nar." je nekdo pravil, da jc v Šmarji nek kmet v golstilnici slov. Tednik iz soviažnosti vaztrgal, in da si je tako pravdo na glavo navlekel. Res sem razstrgal H—jev slov. Tednik, pa to nikakor ne iz strastnega čitenja tega lističa. Saj ga še zdaj, ako utegnem, sam berem, zato, da zaslišim in spoznam*) tudi glas drngega Slov. Gospodarju nasprctnega zvončeka. Nemškutarski krojač nie je na sraeb stavil, kcr sem narodnjak. Na vedno in vedno neslano zabavljanjc me slednjič pravična nevolja obide, in med tem ko krojaču povem, kar mu gre, razdenem tudi Tednik, kterega sem ravno čital, pa razcesal; ne zato, ker je bil Tcdnik, ampak zato, ker sem takrat ravno to reč v rokab držal. Bil bi kaj diuzega v roci imel, bil bi pač menda kaj druzega krojaču g. Sketu pod noge pognal — s kterim pa sva si sicer dobra. 0 pravdi zavoljo tega nisim še ničesar čul. Bila bi pa tudi res za drage šmarske sosede zmaga velikanska, ako bi rae obsodili, kak poldrugi krajcar odškodovanja plačati, ali pa ubogi, razcefrani Tednik zopet skupaj limati. — Najbolj modro pa je to, da me Narodov dopisnik ima za izobraž nega km eta, pa mi vendar neče prizuati, da sem iz lastuega prepričanja na strani Slov. Gospodarja, ampak pravi, ,,le zavoljo svojega sina, mladega duhovnika". Kaj? Ali izobražen kmet ne sme biti na strani Sl. G? Kaj še toliko s v o b o d e nam kmetom ne privošite ? To je pa vendar prečudna svoboda to, ki jo toliko na jeziku imate. Ali vam je res istina, da ni prav, da sta slovenski oče in njegov slov. sin enih misli, enega prepričanja, naj si je že sin dubovnik ali krojač ali berač? Pojdite mi s svojo svobodo; to je le šema, ne pa svoboda. Vi tedaj mislite, da takrat še le bodo prisli zlati čaai za slov. ljudstvo, kedar boste tisto omotili, razbegali in razdiažili tako med saboj, da bodo očetje Sloveuski in sinovi si nasprotniki, brat zoper brata, sosed zoper soseda, mladina zaničevala svoje stare. Tako _ bočete omikati nas slovenske kmete? Lepa oinika to ! — Tako svobodo, oraiko in srečo bi *) Sicer pa je pri branji Sl. Tednika upati malo dobička. Poslednji je silno ubog na duhu in telesu. Vr. med nami Slovenci rad razširil slov. Tednik, tega sem se že prepiičal. Da pa to ni ne svoboda, ne omika, ne zlati čas za slov. Ijudstvo, tega bil sem prepričan že pred 50. in več leti, ko še nisim iinel nobenega sina. Anton Slatinšek, kmet. Od Dravine. (Poličanci, nič ne drem a j t e!) Poličanski gospodje:' Baumann, Hartner in Kandolini na vse kriplje Poličancem liberalca Seidlna za poslauca v dižavni zbor vriniti bočejo, ter ga celo v Maribor prosit in nagovarjat hodijo, naj kandidaturo prevzame, akoravno že nobeden pameten človek za njega ne mara. Poličanci! Vi bote dobili neki novo šolo, ktero bote sčasoma s svojiini krvavimi žuli sami plačali. Ce bote pa liberalce poslušali in celo za Seidlua v državni zbor glasovali, zna gosp. Seidl ne samo h gosp. Havtnerju na ,,malo južino," ampak tudi v Vašo šolo priti ter njo zaprcti, da otroci.ne bodo smeli iz šole v cerkev iti, kakor se je v Kamci zgodilo. Kamčki gospod bi pri priložnosti meuda tudi še za to glasoval, da v vaši novi šoli dubovniki nič več nebi vašib otrok v kraanskem nauku podučevati smeli. Postavitc se torej na noge in nič ne dremljite, kedar volitvc za dižavni zbor pridejo in ne pošljite takib gospodov na volisce, ki na pej.elnico na balib muzikantc gogti silijo in jih po glavi natolčejo, ako jim muzicirat nečejo, kakor je bil pred par leti liberalui gospod Baumaun v slovenski Bistrici stoiil. Volite take pametne može, ki se ne bodo Seidlnu in drugim liberalcem vklanjali!