II. stranki. i UMM i trn, a. ttntirii niz. LIBIO. .Slovenski Narod* vclfa p* pPŠU: za ArstroOgrsko: celo leto skupaj aaprej . K 28*— po! leta * H „ ... 14 — četrt leta * „ . . . 7 — ni mesec • m . . . 2*50 za Nemfljo: celo leto naprej . . . . K 33*— za Amerlko in vse druge deiele : celo lete naprej . . . . K 38.— VpraSanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. VpravnUtF« (spodaj, dvorile levo). Knailora ulica *L 5, Uleloa *L 8S. Isfeafa wssk dam iw6tr Itrnati a«««!!« te praialk«. Imerati se računajo po porabljenem prostoru in sicer: I mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., d»akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte !n zahvale (enak prostor) 10 vio. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnlne se ne ozlra. „ftarodaa ttsksrna" talafoa ftt. §5. Upravništvu naj se pošiljajo naročnlne, reklamacije, inserati L. t d.( to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja r LfnMfaal dostavljen na dom ali £e se hodi po oj s celo leto naprej . . . . K 26*40 I pol leta......13-20 | Ičetrt leta „ ....". 6*66 na mesec „ . . . . . 2*20 • Posaaaeaaa iterllka volja 10 vlnarfav. ———- Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraČajo. Vradalatro: Knailor« allca *L 5 (v priUičju levo,) telefon M. 34. le uradno ooročilo. Dunaj, 19. februvarja. (Kor. ur.) bradno se razglaša: VZHODNO BO.HSČI:. Armadna skupina general-feldmaršala von Macken-sena in armadna fronta generalobersta nad v oj. Jo- žefa. Nobenih posebnih dogodkov. Armadna skupina gener. feldmaršala princa Le-onolda RavarsVeea Vzhodno Lipnice Dolne ob Nara-Jovki so razstrelili Rusi pod našim! naispredneišimi jarki minski rov ter v hitrem šunku zasedli vdrtino. S i protinapadom smo ifh zopet zavzell. Južno od Brzežanov smo zavrnili po močni minski pripravi izvršen! poskus so\ražntka nas napasti. V Vo-llnii? uspešna podvzetja naših cei v sunkih. [TALIJANSKO BOUSČE. Zadnje dnf se je pričefa lta?ifan» ska artiljerija tudf v posameznih od-sekih gorske fronte zopet gibati Opetovano so obstreljevalf Trbfž. Danes zjutraj so pnnelfafe pa-trulie pešpolka Št. 73 z nekega pod-vzet}a proti sovražnim poziciiam i vzhodno od Monte Zebija, severno od Asiaga. 23 vjetih. JUGOVZffOONO BO'^Cr!. Ob Vojusf ničesar pomembnega. Namestnik načelnika gereralnega štaba pl. H 6 f e r. fml. Uli d¥§ iBFOIilo. Berolin, 10. februvarja. (Kor. u.) Wolffov u rad poroča: Veliki srfavni stan: Z4PAHNO BOn<5CF. Na večini fronte fe vladala moć- ; na megia. ki je utesnjevala delovanie artiljerije in let?*cev ter dopuščala samo izvidne šunke. Ob pozornosti posadk naših jarkov se je ponesre-čilo mnosro sovra^nih podvzetij: našim izvidnikom se je posrećilo vjeti več mož. VZKODNO BOJlSCE. Ničesar bistvenega. MAKFDOV9KO BOIT^ČF. Praske straž ?n posamen artiljerijski ogenj. Zbili smo dve sovraini IetalL Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. ________ -■ ■ i—^—r Pred prelomom med Avstrijo in Ameriko. Predsednik Wilson je dal izro-čiti dunajski vladi posebno noto, ka-tere zmisel je, da naj se Avsiro-Ogi-ska izjavi, ali zavzema glede pooštrene nodmor«ke vojne isto stali-šče kakor Nemčija. DiplomatiČni položaj med Av-striio in Ameriko je bil nekoliko dru-gačen kakor med Nemčijo in Ameriko. W!lson je pretrgal stike z nem-sko državo brez vsake diplornatične koresnondence, ker er ie onjral rd-crovor glasil. »da<^. rudi ne smemo dvomiti, da bo VVilson postopal na-nram naši državi enako, kakor proti Nemčni. Njegova nota je tore i formalna predigra de< finitivnega preloma med A v 5 t r i i o in A m e r i k o. O noti sami bi bilo reci Ie to, da ie spTca"~ ' ^n.~— •-*'■ ••'■>----------•-_ liivern tonu. ki ie nafkarakterfstičnej-si i>raz za ^rmalnostmi se skrivajo-čega sovrastva. Pre^m med Avstrijo in Ameriko položaja prav wč ne snrrme^ i-^r je monarhiia v vsem. torej rudi v spor" z Ameriko. ^ob'darn^ s svolim nemšk'm zaveznikom. Razočarani bodo morda !e oni optimist'. H so še ^ r*J-'-\ tTfi-»T: (*r* c<* pf> dp'o pm*»fj<$'-«-»_ nem?ko np?mrotstvo poravnat?. Ni treba poudariati. da tako berolinski, kakor dunaiski of'cijelni kro^ri nišo goiilj prlede Amerike nikaVe^ra optimizma in ća. rn^voi rioff^Vnv —-»"t r n-icp državnike ne pomenja nikaVe?ra presenečenja. W!'sonova nota Avstro - Ogrski. Ounai. 19. februvarja. Tukajsnji vrelenos!anik ZcJinTenih držav 'e iz rocil danes v znnanjem ministrav«? ai^p memoire. ki se glasi v prevodu ako^e: V noti št. 4167 z dne 9. decerpbra 1915 glede zadeve »Ancone« ie označila ameri*va vlada stališče, katero zavzema larleđe delovania podm^r-skih čolnov v voin? na moriti. To stališče je bilo prej jasno označeno cesarski nem^ki vladi m vi^da 7odi-njenfh držav ie bila mnenia. da ie bila c. in kr.. vlada o tem obves-Jna. C in l v obseja:u grotove-j?a zanrteca okoliša.« Tz pn*dstoječeea se da pač sklepati, da je za^otovilo, dano v slučaju »Ancone« in obnovljeno pri raz-pravHanju o slučaju »Persie« v vseh bistvenih točkah enako za^otovilu, danemn v not' cesarske nemške vla- de z dne 4. maja 1916., ki se glasi 2 Vpostevajoč splošne mednarodne do-ločbe glede ustavljanja preiskavanja in uničevanja trgovskih ladij, ne bo-demo takih ladij niti v onem delu mori:\ i-:' sn'o ^a nrodas^f za bojni okoliš, niti izven tega okoliša, potap-Ijali brez svarila in ne da bi resili na njih se nahaiajoče ljudi, razven če bi te ladje skusaie pobegniti ali pa če bi se uprle« in ker je vsled tega vlada Združenih držav v dvomu, kako je razlagati te iziave, zlasti zadnjo, želi biti definitivno in jasno podučena, kakšno stali šče zavzema c. inkr. vlada Slede prakse podmorske vojne in ali je smatrati zagotovila, dana v slučajih »Ancone« in »Per-sie«, za spremenjena ali za p r e k I i c a n a. C. kr. korespondenčni urad je izvedel, da bo zunanje ministrstvo vsebino tega aide memoire z med-narodnega stali^ča natančno preso-dilo in na to odgovorilo. Razbuiieme v flmeriki. Chiasso, 19. februvarja. Iz No~ vega Jorka poročaio: Tu je razširje-na vest, da so Turki zasegli ameri-ško topničarko »Scorpion«. Razbur-jenje narašča. Rotterdam, 19. februvarja. Reu-ter iavlja iz Noveea Jorka: Listi po-ročajo, da bo sklical Wilson obe vzbornici kongresa §e pred potekom tedna k skupni seji ter jima predloži! nacrte za nadaljno postopanje. Kristii'anija, 19. februvarja. Ame-riški pacifisti so pridno na delu ter so pridobili tuđi v kongresu mnogo 1 pristašev. Navzlic temu javlja »N'evv-vork VVorld«. da ie smatrati vojno med Ameriko in Nemčijo za gotovo stvar. Lugano, 19. februarja- Iz Wa-shingtona iavijaio: Gospodarska kriza se razširja Čeda!je bolj po zapadnih državah seveme Amerike. Mraz ie poostril težave v nrometu. nastale vsled podmorskih Čolnov. Pacifisti in niihovi nasprotniki so med seboj zapleteni v najhuiŠi boj. Prvi očitajo parlamentu in čnsopisju. da gom'jo deželo v vojno. Stone zahteva sodno postonanje proti onim časopisom, ki razsiriajo nanačne vesti o napetosti med Zediniernmi državami in med centralnimi državami. »Newyork Times« zahteva deportacijo Brvana. Tuđi člana kongresa Manna napada-jo in psujejo na vojno hujskaški listi, ker Je rekel: Bog vć, kaj bo, če se udeležitno vojne. Pacifisti upajo na ' preprečenje vojne, ker še obstoje di-plomatični stiki z Avstro - Ogrska Luganot 19. februarja. »Secolo« javlja iz Londona: Politična in gospodarska kriza v Ameriki postaja vsak dan večja. Pristani Atlantskega oceana sp uprav blokirani in natlačeno polni *ameriških trgovskih ladij, na katerih je blago iz vseh industrijalnih krajev. Carinski uradi in skladisča so prenapolnjeni, na železniških križf-sčih stoji na tisoče vagonov. Zaradi pomanjkanja vagonov ne morejo to-varne več dobiti surovin, niti odda-jati fabrikatov. Trideset glavnih ža-lezniških prog je rezerviranih izkljuS-no za preskrbo dežele z živili. Vzlic vsemu prizadevanju pacifistov, postaja položaj čedalje bolj nevzdržljiv. Zeneva. 19. februarja. »Evening \Vorld« javlja: Od 28. januarja niso več od sli iz ameriških pristanov mu-nicijski transporti v Evropo. Ženeva. 19. februarja. Washing-tonske brzojavke pariških listov trdef da se je po naročilu voinega in mor-naričnega ministrstva že začelo na-bira-nje rekrutov na vsem ozemlju Zedinjenih drzav. Oinlia doba svetome ?d!ul Na zborovaniu nemškega )nne-tffsV^p"! sveta v Berolinu 19. t m. }« poudarjal državnt tajnik Jr. v. Hel-fferich imenom zavezniških vlad, đai je sedanji trenotek tako usoden In ! svetovno odločilen kakor malo kateri v Človeški zgodovini. V končneni boju ima kmetijstvo odločilno nalo> go, da brezuspeši izstradalno vojno Angliie proti Nemčiji. Anglija Je mn slila, ko je pričela to vojno, da Je varna pred skrbmi prehrane. SedaJ izjavi ja angleški kmetijski minister, daše vojnaodločinaangle-š k i njivi. Govornik je potem po-jasnil slabo letino v Am^riki, Indijf in Avstraliii. kjer so poželi 36 milijo-nov ton pšenice proti 56 milijonom prejšnjega leta. Anglija je dobila prejšnie leto nad 9 desetin svojih" potreb iz najbližnjega ozemlja, sedaJ ie n'^-.•>-""i-; n^ ^r^fni na Avstralijo in potrebuje trikraten transportni čas in torei trikraten prostor za blago, ali ta tesna dovozna možnost je vsled podmorske vojne še bolj ome-jena. Gotovi s mo u s p e h a In ne pustimo, da bi ga kdo istr g a I. V boiu angleške njive z nem> ško njivo mora zmagati nemški kme-tovaiec. Povprečna žetev krušnega žita je dala pred vojno v Nemčiji 230 kg, na Angleškem 30 kg za I osebo, žitna žetev na sploh v Nemčiji 400 kg proti 130 na Angleškem, krompir v USJEK. Pri avdi'enci. (Koaec) Ta razgovor med cesarjem in ljubljanskim županom smo znova pri-cbćiH, ker svoj čas objavljena poro-čila obeh ljubljanskih dnevnikov niso bila točna.' Tuđi so se gotovi kro^i zgražali nad tem. da je župari baje proti predpisom etikete v razgovor postavil domobranski pešp^ik, Vsaj dopisnice, ki so prihajale na magistrat, so župana grajale «n ne samo župana, tuđi njegovo ženo. Ker nam cenzura v tem pogledu ne daje proste roke. menimo, da smemo vendar za-stopatl mnenje, da ni nić nedopust-nega, če se v Ljubljani navdušujemo za »Cesarjevičevo* pehoto. če pa smo na drugi strani tuđi ponosni na naš domobranski polk št. 27.! Po končani avdijenci so zadonell naši 2ivio - kHci in sicer s tako moC-Jo, kakor se na tein mestu gotovo ie nikdar čuli niso. Cesar in cesarica sta se podala v avdijenčno sobo, do-čim ie kranjska deputacija odšla v antekamero. Ta je bila nabito polna: na sprejem so čakali agrarci ćele države. Občutili smo. kako delo mora biti, če spreiema cesar take množice! In prav občudovali smo cesarico Žito. da se udeležuje tega dela, ki je zanjo čez vse mere trudaDolno! Ko sem se stiskal skozi zbrano ograrsko množico. nisem pričakoval, da se srečam morda še s kakim obrazom, ki mi je bil znan iz prejšnjih dni. Pa se je vendarie zgodilo! Ob stebru pri vratih, pri katerih smo za-ruščali antekamero, je slonel zastop-nik stare plemenitaške -odbine iz kraljestva Ceškega, Ze do?go časa ga nisem videl, ali njegova podoba mi ni prišla iz spomfna. tako da sem takoi v prvem trenutku spoznal princa Priderika Schwarzenberške*a. Ne vem, kakega pomena je đaties nje-jrovo ime na Ceškem in tudf ne mam, h kateri politični nfiansf pripada v sedanii dobi. V mofem snominu Je O5tal tak, kot je bi! nekdaj. kot za-stopnik češkega ¥«Ieposestva v po- slaniški zbornici! Dve rodbini sta na Češkem, katerih člani kaž^jo nekak rioseben tip v svoji zunanjosti. To so Schwarzenbergi in Lobkovici. Svoj čas ie bil Ju rij Lobkovic, vrhovni maršalek. ki je predstavlial v naj-večji čistoti tišti fini, inteligentni in simpatični izraz Lobkovicevega tipa. Znani so mi bili tuđi obrazi različnih Schwarzenbergov, a najbolj dovršeni tip te posebne aristokracije je vendarie obraz princa Friderika! Bil je svoj čas — kakor že povedano — za-stopnik češkeora veleposestva in bil ie v svoji družbi jako markantna pri-kazen. Casih sem videl. ko sta se razgovariala Kaizl in Schwarzen-berg. Jako interesantno je bilo. opa-zovati in primeriati ta dva inteligentna obraza, ko sta se med seboj po-govarjala. Sicer je pa princ Schwar-zenberg rad ohčeva? tuđi z drugimi češkim? poslanef. kar se o njegovih tovariših, ki so pofnili kloni če^Vega velenosestva, nf moglo trditi. Ko je prišel nozneie v zbornico ne oosehno slavno7nani prof Stemberjr. Vi fe takrat zabavlja! na vse, *e cpJo na ore-svitlega cesarja, smo občutfli kot' pravo tolažbo, da smo časih od Sternberga mogli prestopiti na Sch\varzenberga! Princ Friderik Sch\varzenberg je bil od nekdaj važen agrarski faktor med Ćehi. Zatorej je bil tuđi danes tukaj. Slonel je, kot že povedano. pri vratih in nemo gleda! predse. Ves tišti obraz, kakor nekdai. samo na glavi so se kazale sive Iehe,katere mu je izoral čas. Bil je podoben kipu in ni se zmenil ne za desno, ne za levo, prav kakor bi ga navzoči nič ne bri-gali. Nehote se me je polastila mise!: ta - le češki plemenitaš je izgubil svoje ravnotežje, vidi se mi, da kaže njegov obraz poteze melanholije! Po-giedal sem ga znova: sedaj pa sem tmel vtis, da poteze tega obraza ne govore o melanholiji, pač pa o odloč-nosti in — če se smem tako izraziti — tuđi o nekaki zagrizenosti. Kaj je resnica? Ali resignacija. ali odloč-nost? Vso noč me je potem morila mfsei: ali je princ Schwarzenberg melanholičen ali odločen? Tn še drugi ćp.v. ko sem sedel v leoi, veliki dvnranf takozvane »rotv->vške kleti« na Dunaju, me je morila ta miseL ' Vraga, — sem govoril sam sebi — če že taki možje več ne upajo. potem se bo nam slovanskim narodom v Av-striji v resnici tako godilo, kakor so pisab monakovske »Neueste Nach-richten«. Kaj so pisale, tega v Ljubljani, dasi je monakovski list ležal po vseh naših kavarnah, niti povedati ne smemo! Končno sem bil res prepričan, da je Friderika Schwarzen-berga Iepi, moški obraz kazal ven-darle melanholične poteze! Takrat je vstopil v restavracij-sko dvorano mal, plešast možiček. Nastopal je z veliko samozavestjo. Takoj pri vstopu ie pričel glasno govoriti: ne vem, ali je govoril sam $ seboj ali pa je kričal na kakega pri-jatelia, ki je že sedel pri mizi. V roki ie vihtel veliko crno torbico, prav kakor bi vihtel kako zastavo. Komaj je vstopil, takoj se me je polotila mi-sel: Tega moraš poznati! Bil Je v resnici notar Schreiner, nekdanji nemškf minister In sedanji mogočni steber nemškega »Nationalverban-da«.% 2ivo mi je v spominu, kako ie ta mož v zbornici časih govoril, tako da ie imel le malo prijateljev, ki ao Stran 2. .5LOVENSIU nakulT, ane 20. februvarjt i«*l7. 41. Šlei. Nemčili 650 kg, na Angleškem 150. Za siadkorno repu^aniCucL. Antlija tlima kompenzacije. Nenićija ie imela 320 goveđi na 100 prebivalcev, Anglija 260, Nemčija ^70 prašičev, Anglija 80. Ako je Anglija potisnje-na sedaj na bolišče njive, se je p r i -bližala naša odločilna zmaga. Na koncu je izjavu1 Hel-fferich. da ako vsi store .svojo dolž-nost, bo leta 1917. ziomljeno angleško morsko tiranstvo in se prične za NemčIJo velika svobodna bodočnost. »Mtinchner Neueste Nachridi-ten« objavljajo razgovjr z bavarskim ministrskim predsednikom grofom Hertlingom, ki je izjavil: Sedaj moramo koneati vojno za vsako ce-lio in z vsemi sredstvi. Zat<5 moramo sovražniku izpodvezaii acvvoz. V to nam služijo podmorski ćolni. Mi želimo konec vojne iz bolesti nad njenimi grozotami. sovrainik Želi na-daljevanje vojne iz bojazni pred gro-zoto miru. Konečni boi bo *?ezasHŠno strahovit, toda izvojevati ga moramo. Zaupati smemo v lastno silo in dobojevali bodemo zadnjo tazo vojne do konca in do zmage. Reuter poroca: Lord Dcrbv ie imel v Bostonu govor, v katerem je poudajal. da s polnim zaupanjern pri-čakuje konca vojne. ToJa aniranci naj ne menijo optimistično, da bo lahko doseći konec. Lord Derbv smatra, da bo izvrgla N e ni č i j a g i g a n t i č n e naiore, da zma-g a. Kritičen trenutck bcfa nride pri-hodnje mesece. T. messci bodo uspešni, toda uspehi ne bodo izvojevani čez noč. Najvažnej.M uspeh morske za pore. Iz vojaŠkega razmotrivanja k potočnom generalnega štaba: Z južno - zapadne fronte se po-roča o topovskih bojih: sicer r>a tam ni nikake pomembne izprernembe. Da Italijarri štedijo pri teh bojih. je pripf-sovati de'.oma tezkocam s pre^krbo municije; gotovo je, da je v deželi sedaj zadosti municijskih zalog, ali previdnost veli. da je ne potratijo pred večjimi boji. Paleg skrbi za dovoz živll je nastala vsled pooštrene podmorske vojne za naše sovražnike pred pričetkom spomladanskih bojev posebno občutna skrb 2a nabavo za-dostnih municijskih zalog, in sicer glede izgotovljenih fabrikatov, suro-vin in premoga za tovarniški obrat. V tem se zrcali doslej najvažnejši nspeh morske zapore. POLITIČNE POSLEDICE PODMORSKE VOJNE. BeroUn, 19. februarja. (Kor. ur.) •»Vossische Zeltung« piše: Kar delajo naši podmorski čolni, presega vse, fkar smo pričakoval! od njih. Ne mo-;remo dosti hvaliti mož. ki vedo v ča-fsu najhujše zime v vseh kotih oceana fpriboriti nerr.ški zastavi čast. Pri 'podmorski vojni ne gre samo za to, Skaj se potopi, marveč skoro se več • za to, kaj se ne potopi in kaj ni bilo jiriogoče potopiti, ker ni prišlo na dan. !,Treba je to vojno podmorskih čolnov ;uvrstiti tuđi diplomatično v službo .posebnih vojnih ciljev. Velika politična možnost. ki nam ]o nudi pod-, morska vojna, leži v tem. da bodo ;«avezniki Anglije, če ne bodo imeli več angleške opore, zahtevali mir in se zedinili z nami na pogoje. ki bodo iustvarili trajni mir na kontinentu. Samo potem borno premagaii angleško nevarnost. Podmorska voina izpod-!vezuje dovoz surovin Franeoski in Italiji ter zožuje preskrbo živil v teh deželah. Videti je čas, ko bo tem de-Želam nadaljevanje vojne voiaško in gospodarsko neznosno. Kar siršimo o Rusiji, zveni o ruski odločenosti in o rusko - angleškem prijateljstvu, toda naglica^ s katero dela Anglija. in brutalnost, s katero daje angleški veleposlanik v Petrosfrađu kot podcar st ran kam in dvoru svoja naVodia, .kaleo sktbj.za Rusijo. POTOPLJENE LADJE. London, 18. iebruarja. Aofleški parnik »Romtdalen« (2548 ton) je bil potopljen. Rim, 19. iebruarja. liaUjanski parnik »Providenza* je bil 6 itiiij od ipanske obali potopljen; poiadka je dospela v Villa]oyoso. Isti podmorski čoln je s streli močno polkodoval an-gleski parnik ^Buradan$dllt«. ki pa je pribežal v Alicante. kjer bodo Škodo popravili. Z obali so videli. kako se Je tretii parnik neznane narodnosti potopii; zraven njega so videli podmorski Coln. Berolin, 19.,februarja. fc(Kor. ur.) Kakor izve \Volffov urad, je bil podmorski čoln, ki je tekom 24 ur po-topil okroglo 52.000 ton, pod povelj-ništvom kapitanlajtnanta Potza, Parsz, 17. februarja. Frartcoski parnik »Hermine* (3810 ton) je bil potopljen; posadka je rešena. Lugano, 19. februarja. Poročeva-lec ^Secolavc je imel včeraj s kapitđ-nom ameriške ladje »Lvman Lu\v^ razgovor. Ladja je odplula dne 5. ja-nuarja s tovorom južnega sadja in lesa iz Ne^- Yorka v Italijo in je pasirala Gibraltar dne 27. januarja, to-rej v času, ko centralne države še nišo proglasile blokade. Ladja je bila zavarovana. Dne 12. febmarja ob 9. zjutra] so ladjo ustavili 25 morskih milj od rta Sperone s signali in topovskim strelom. Kapitan je sel na krov podmorskega čolna, neki čast-nik je hitro preiskal ladjo, kateri je bila nato dovoljena prosta oot. Med pripravami za nadalinjo vožnjo se je razgovarjal poveljnik podmorskega čolna z nekim svojim častnikom ka-kih 2^ minut ter poslal nato častnika na Lvman Law« s pozivam, da naj zapuste ladjo. ker jo morajo, žal, potopiti. Kapitanu ni bilo dovoljeno, da bi bil vzel ladijske listine s seboj. Ka-pitan je mnenja. da so ladjo potopiti, ker so hoteli preskrbeti podmorski čo!n z živili in oljem z ladje «Lyman Law«. London, 19. februarja. Angleški parnik »Jolo* (3903 ton) ie bil potopljen. Berolin, 19. februarja. (Kor. ur.) V zaporriem okolišu Sredozemskecra morja je bilo zadrte dni uotorHenih od podmorskih čolnov več sovražnih ladij, med njimi neki polno zaseden veliki italijanski parnik za prevoz Čet, 2 oborožena parnika s 3000 do 4500 tonami važneiara tovora za Solun, »talijanski parnik »Ozeaniar M217 ton\ franeoski parnik ^Mnnt Ventouxc< (3233 ton) in franeoska ia-đemica »Anhrodite« (6003 ton) z že-lezom za Ttafijo. Posledlce podmorske vofne. Curih, 19. februarja. *Italia« po-roca: Nazadovanje trgovske^a plov-stva v italijanskih pristaniščih preso-jajo v ministrstvu ze\o resno. Tam nišo več mnenja, da gre Ie za začas-no kalamiteto. — Franeoska vlada je dala dne 15. februarja udejstviti v vseh franeoskih uvoznih pristaniščih množine živil. Lugano, 19. februarja. Gomje-italijanski poštni uradi razglašajo, da st» se pojavile v poštnem prometu z Anglijo resne težkoče, tako da je že-leti, da se poštni promet s to deželo omeji. Spanska prijateljica vseh vojujoCih se držav. Madrid, 18. februarja. V zbornici je izjavil ministrski predsednik Ro-nianones: Španska, ki živi v prijateljstvu z vsemi vojujočimi se in nevtral-nimi državami, se ne more spusčati v diskusije, ki bi povzročile nevar-nost motenja teh prijateljskih odno-Šajev. Zato naj parlament zaenkrat ne razpravlja o splošni politiki. — Govornika konservativcev in repu- ga hoteli poslušati. O čem je govoril, vtega več ne vem; pač pa vem, da je iVsako besedo izpregovoril s pretira-]tio svađo, prav kakor da je prepri-!čan, da je ravnokar staknil najvišjo }modrost, ki je posebno za avstrijsko državo najveČje^a pomena! Po na-stopu v »rotovški kleti« soditi, je njegova ekscelenca danes, kar se svađe tiče, ravno to, kar je bil! Telo pa mu je čas tuđi nekoliko vpognil in na prvi pogled se mi je videlo, da je rudi dr. Schreiner zelo star postal. Hitro je prisedel k mizi, v hitrici je nekaj snedel, potem na pograbil svojo crno torbico, jo zavihtel kakor zastavo, in Če sem prav razumel, je vpil: >Ich muss in die Sitzung! Ich muss in die Sitzung!« Z veliko samo-zavestnostjo je odsel prejkone v sejo nemškega »Nationalverbanda«, ki hoće dandanes pomladiti naso starodavno, našo ljubljeno Avstrijo! Ali ljubi Bog, programi političnih strank so blago, kf se za male novce lahko dobi, in to tuđi med največfo dra*i-njo v sredi svetovne vojne! Lahko se trdi, da se-naj yJada po maksimi: Celje je dosiJ večje^ra pcmena za Avstrijo, nego Ljubljana, in Oberholla-jbrmm dosti večjeca Domena, ncffo kraljeva Praga! Ali tuđi taka trditev je Ie prazen program. Programi političnih strank nas ne bodo ugnali. Za-torej menirru da sem bil v zmoti, če sem menil, da je princ Schwarzen-berg v svoji zunanjosti kazal kako melanholijo ali resignacijo! Pomladenfe Avstrtie ne bo izšlo niti od dr. Schreinerja, niti od dr. Grossa in — recimo kar korajžno — rudi od nemskega »Nationalverban-da« ne! Programov bodo ti gospodje še obilo rodili. To ni nobena umet-nost. Mi Slovenci pa imamo že svoj program: Mi smo bili pri Avstriji, mi borno pri njej ostali, mi hočemo dati državi, kar je njenega! Prepričani pa smo, da je starodavno državo od nekdaj skupaj držala in da jo bo tuđi v prihodnje skupa j držala naša presvitla dinasti i a. ne pa stari politiki! To ie na$ profrram. in da je pravi, o tem nas je nrepričala avdijenca dne 31. januarja! Stava cesarju! Slava Njegovi presvitli soprotf! iUlMUCthr su dbljOMftt VlJ|i iv^Jo podporo, „ .. . Prodaja špasskih ladii An0i]L $mttU. 17. ftbmafja. (Kor* ui\) Večemik »Mundoc poroCa, da Je rai-nistrslđ svet z vtčino glasov tklenll, dovolit! prodajo 4cla trfovsketa hto dovja V Bilbau, pod |K*ojem, da te prodajo samo start ladje. ki nišo reč rabne sa piovbo v Ameriko. in da se dosežtna vsota porabi za nakup ali gradbo novih ladij. -*- Spanska plov-ba na Filipine se je eooet pričela. Ladje voziio okrog Afrike. flemSho velSerno porodio. Berolin, 19. februar ja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča dne 1°. iebruarja zvečer: Zjutra i se je ponesre-čil angleški sunek jugozapadno od Messinesa ševe r n o od Armentieresa. Sicer na zapadu pri neraz-glednem vremenu, na vzhodu pri hudem mrazu ničesar bistvenega. NEMSKI ZRAKOPLOVSK1 NAPADI NA OTOK OESEL. Berolin, 1°. fehruarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki clavni stan: Dne 18. februarja je napadef neki naš mornarički zrakoplov nristaniške in voja>Ke naprave v Arensburgu na otoku Oe«e! z razstrelilnimi in netii-ni^ii hombami. O!)azovali smo dober učinek. Sovražns obrambni ogenj Je om a! brez učinka. Sef admiralskega §taba mornarice. Letafsk? napadi na zapadu. London, 17. februarja. (Kor. ur.) Admiraliteta poroča: Mornarička le-tala so izvršila napad na letališče Christelles ter z dobrim učinkom metala bombe. Isti čas smo pristani-šče Briigge in tam ležeče ladje še en-krat napadli. Videti je bilo, kako so bombe na svojem cilja eksplodirale. Na merodajnem mestu izve VVolffov urad. da pri letalskem napadu na Briigge ni bilo vojaške škode. lolgarsko upadno porobilo. 19. februari a. Makedonska fronta. Na ćeli fronti slabo-ten artiljerijski ogenj, na severovzho-du Dojranskega jezera praske straž. V dolini Vardaria živahno delovanje letal. V okolici Ojevcrjelija smo v boju v zraku zbili sovražno letala Poroč-nik Eschve^e je pri Drami zbil drugo letalo. — Romunska fronta. Vzhodtio od Tsaše slaboten artiljerijski ogenj zapadno od Mahmudije sla-botno streljanje med postojankami. Vojna z Italijo. ITALUANSKO URADNO POROČILO. 18. februarja. Delovanje naših i7Aidnih oddelkov je dalo povod za male boje na prelazu Cavanto (Adamello), pri Forcellini iMontozzo (Camonia), v Vallarsi, na gornjem koncu Posine (Astico) in Rio Fefizon ^Boite) kakor tr.di v Vipavski dolini. Sovražnik je bil zavrnien in je pustP nekaj vjetnikov v naših rokah. Ob desrem Butu in na Kras" je bilo artiljerijsko delovanie Ijutciše. 19. februarja. Ob fronti na-vadno artil^erfisko delovanje fn malo praske izvidnih oddelkov. Vjeli smo nekaj mož. Paolo CamfUo Tfiaofl dl Revel. Novi poveljnik italijanske mornarice podadmiral Thaon di Revel je »z piemnnteške plemiške rodbine. Ro-ien je bil leta 1858.,. leta 1911712 je poveljeval eni eskadri in se odt'koval nri n?padih na Dardanc!c in Belrut V mornarici uživa haje velik ugled ir ga mo*tvo imenuje na kratko »admiral«. Tbaon di Revel je bil proti dre-adnon^htom in se je vedno poteco-val za Domnožetne mali enot. pod-rtiorskih čolnnv in tiidropianov. Ttali jansko časoplsle pričakuje od njegf? ugodne^a preobrata vojne na moriu. Proti actraniemti ministru. Iz Curiha poTočaJo, da je v ftall-janskem parlainentu pričakovati ostrega tI a stop a proti nptranjemu ministrii Orldndi. s katerim rmcijo-nalct nišo prav nrČ zadovoljni, kabinet ne krize pa nf pričakovati. Francoskf narfamentaret ^ Italiji. Preko Lupana se poroča. da ob-iSčejo franeoski parlament arci, ki pridejo v Italijo najprvo kralja v glavnem stanu, ootem nekatera me-sta fn dospo v t?irn» ko se otvori italijanski parlament. Na čelu kom i te ja za sprejem in pojro§čen|e Francozov stoji Luzzatti. kf v »Corriera delia sera« razlaza, da bodo prvjrovori med italiiansHmi In franeoskimi parla- fh^ntirci predpriprava za zborovanjc froneg^kib, italiiaaskilu. ajiil^kib In ruskih parlamentarcev v Parizu spo- mimm \9m Neimtrt listi potega* fwincosk«mi (Hj^oslarrttvu na srca uMflkovlltUo podporo {talijanskih in-teresov ¥ tntentl. Te hiterese so «a-vtOTiki močno ••nemarjali po sodbl teh listom. V franeoskem odposlan-stm SU tildi Pichon in Painlev^. DtKO Pldlll! H &L London« 18. februarja. (Kor. ur.) »Times« javlja iz Svre: Razm«re na Grikem bostajajo tnova opas-n e, zlasti vsled zahteve aliirancev, da se morajo izroCttl puške/ ki se na-hajajo v posesti prebivalstva. Tuđi rezervisti hočejo obdržati »voje oro-žje za slučaj samoobrambe. Možnost, da izbruhne revolta, pa ne vzbuja nobene bojazni, ker so aliiran-ci mnogo močnejši. Kralj brez domovine. Z Duflaja nam pišejo: Zgodovina, ki bo sele po^no in pravično presodila naŠO dobo. bo mogla ustvariti tuđi popolno sliko kralja Petra srbskega, ki ga bo mor-da imenovala kralja brez miru ali kralja brez domovine. Mi sami mo-remo k tej sliki vedno iznova znašati samo kamenčke, ki pa dado marsi-kateri detajl. Sedaj ko tava kralj Peter daleč od domovine brez domovja po svetu, ko ga teži huda starost se morda marsikomu smili: a ta kralj je bil vse svoje življenje brez miru in brez domovine. V arhivih belgradske policijske prefekture'so se našli akti, sivi vsled starosti in vendar živi. Štirideset let so ležali tam, dokler jih nišo našli ter odkrili raziskavanju zgodovine. Kralja Petra vidimo sedaj pred seboj v njegovi mladosti, vidimo mla-dostne prijatelje kralja Petra in njegove tovariše: brez izbire si je iskal svoje pomagače in "111 nasel. Nič jih ne deli od sarajevskih napadalcev ter od njihovih pomočnikov in poma-gačev. Kralj Peter je edina vez, ki jih veže. Dne 20. decembra 1878 je izdala prefektura mesta Belgrada od komisarja A. Štefanovića in pero-vodje Vlada Magjarevića pcdpisan spis na policijski komisarijat v Vračaru. Nobene besedice ne pristavljamo temu spisu. Glasi se: »Peter A. Karagjorgjević, sin bivšega kneza Karagjorgjevića, nadalje Života Lu-kić, kmetovalec iz vaši Miloševac v okrožju Smederevo, Ju rij Jovanović iz Novega Pazarja in Peter Vuković iz Prijedora v Bosni, so vsled sklepa okrožnega sodisča v Smederevu z dne 9. novembra t. I. Št. 6667 obto-ženi veleizdaje. Policijskefnu komisa^-rijatu se naroča, naj zgoraj imenovane v območju komisarijata kaf naj-odločneje išče in če jih najde, izroči prefekturi. Ako pa bi ostalo poizve-dovanje brezusnešno, naj se o tem ooroča.« Dne 22. decembra 1878 je 'zdat policiiski komisariiat v Belgra-du ta - Ie dopis, ki se glasi: »Vsi Dri komisarijatu v službi se nahajajoči uradniki. ki^kor tuđi orožni§ki vodje. morajo na vso mnč iskdti v oftmočju komisariiata se klatece gori imenovane osebe, in ,akr> iih zasačijo. se morajo pod orožniš^o as'stenco tej o^lasti in od tti iskajoči oblasti takoj ndnnslatK Belgratl. Z8. deceinbra 1^78. Voditelj policijskega komisari-iata dr. Karamark^vić !. r.« Orožniski vađja Matej Pcšič je izdal povelje na vse njsmu podrejene rirožnlke in dne 1. januarja 1879 se prefekturi lakonično poroča. da so ostala vsa iskanja brezuspešna. Kako dobro je moral biti skrit Peter Ka-ragjorgjević, se vidi iz tega, da ga ćela vojska orožnikov ni m >gla najti in vjeti. Peter Karagjorgjevič je ta-krat pribežal na avstro - ogrska tla, v deželo, proti kateri Je pozueje poln slavohlepja in zločinsklh načrtov na-stopal, proti državi, kjer je našel pri-bežališče. Z ozemlja monarhije je noskušal vznemirjati svojo srbsko domovino, na ozemlje monarhije je zopet pribežal nazaj, ko se mu je vse ponesrečilo. Na srbsko ozemlje se je mnogo pozneje vrnil nazaj. Tako dolgo ni mogla čakati prefektura; zato je izdala dne 12. septembra 1879 nov dopis na policijski komisarijat v Vračam: Gosp. notranji minister ie s svo-tim dopisotn z dne 10. t. m. rezerv. št. 7360 n&znanH to - Ie: Kakor bo prefekturi brezdt'omno znano, so prišli no aferi vojftške revolte v Topoli v letu V§78 Iz Avstro - Ogrske na naše OEembe, da povzroče nemire in dr-ravni preobrati Pe^r, s!n bivSe«ra kneza Aleksandra Karaejorstjevica, Milan Čelakovlć ir Smedereva, Pe-$er Vuković iz .Prijedora v Bosni, Ojorgie Jovanović iz Novela Pa^ar-la in ?ivf^ta T,"k»ć fz MUo?evca v smeH<*revsk^m okrnfju: \o so ti iz- vedeli. da jih oblasti zasledujejo, so zbežali na varali tia. avstr^ * ogr-i , ska tla._______________. , Potom preiskave so oblasti dognale« da so se Udeležili Se drugi iz okrofja Smedereva« vsled Čcsar so se spisi po dovršeni, preiskavi odsto-plll okrožnemu sodilču v Smederevu v nadaljnje postop*nje. Pred dkrož-nim sodišČem so bili obsojeni tu Imenovani s Sodbo št. 8426 z drte 13. ju-rtlja t. 1., kar je potrdilo prizivno so-dllie pod št. 1365 % dne 9. avgusta t. L in Sankcijoniral kasacljski dvor dtie 30. avgiista t L št. 2776. in sicer: Čelaković in Vuković, kl sta ponovno prišla v Srbijo i ziočinskim narne-iium in se Klatila po vaseft, Uokler ju nišo vjeli, sta bila obsojsna na smrt *aradf~-»tečina-veleizdaje. Peter K*«,l ragjorgjević, JuriJ Jovanović in Života Lukić so obso^eni na dvajset-letno težko jeČo v težkih okovih in po prestani kazni ali po mttostnlm potom odpuŠčeni, kazni v;sak ,na_ 10 let policijskega nadzjrstva. Atanazija llić in Ignjat Lukić vsled zločina veleizdaje na pet let zapofa in po prestani kazni še na šest let policfjskegra nadzorstva. i Notranji minister s^ofOča ♦» prefekturi ter zapoveduje vsem ministrstvu podložnim oblasthtl, da | naj na te pobegle obsoience najstro-žje pazilo. To se naznani tuđi policijskemu komisarijatu v Vračaru z najočilom, da mora komisarijat v svojem ob- j močju na te pobe^le obsojence trajno paziti, in če se kaj dožene, takoj spo-rocitr prefekturi. Št. 17.299. 12. septembra 1879. Prefektura mesta Beterad: Z. M. Blažnavac 1. r. Tajnik Vlada Magja-rević 1. r.« Do izvršbe te sodbe seveda n! prišlo: ko je dospel kazenskosodno zasletiovani Peter Karasrlors.iević v Belgrad, je bil to že kralj Peter, in 7an'mivo bi bilo. izvedeti« kaka uso-da je doletela na eni strani belgrad-*;kega policijskega prefekta in na drugi strani svoječasne pomagalce Petra Karagjorgjevića, Kazne politične vesti. = Udanostna Izjava koroSklh Slovencev. >Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« je dne 7. februarja t L poslalo ministrskemu predsedniku Henriku grofu Clam - Martinicu sle-dečo izjavo: Vaša ekscelenca! Ker v poklonitvcni deputaciji vojvodine Koroške skoraj 100.000 slovenskega prebivalstva ni bilo zastopa-nega, sili v teh dneh, ko stopajo ljudstva vseh dežel staroslavne monarhije pred vzvišeni prestol Habs-buržanov, da-prejasni cezarski hiši iznova izrazijo prisego večne zve-stobe do vladarske hiše in monarhije, tuđi slovensko prebivalstvo koro-ške dežele, da pred stopnicami pre-stola prlseže neuigasljivo ljubezen in udanost do nad vse ljubljene cesar-ske dvojice, podedovane cesarske hiše in monarhije. Vašo Ekscelenco prosimo, da blagovoli ta naša najod-kritejša in najgloblja čustva na Naj-višje mesto sporočiti. = Kriza v nemškein »National-verbatidu«. »Narodni Listy« poroča-jo z Dunaja: Nemški »Nationalver-band« zopet stremi za tem^ da bi naj vlada pred sestankom parlamenta oktrojirala znani nemško-nacijonalni program. Tkzv. Arbeitsgemeinschaft je 15. t. m. v navzočnosti ministra dria. Urbana in proti njegovomu odporu, kakor tuđi v nasprotstvu z ministrom drjem. feiirnreltherjem sklenila pozvati vlado, da naj prihod-nji teden objavi pntent o sklicanju državneera zbora, ki naj se sestane \6. al! 17. aprila. Predlog, da naj bo sklican parlament do 5. maja, je bil zavrnjen. »Deutsche Arbeitsgemeinschaft« (ki jo vodijo Dobernig in tovariši), pa istočasno zahteva od vlade, da Ie pred sestan-k o m državnega zbora oktroiira nem.'ski državni jezik. razdefitev Češke v okrožja in pa izločitev Galicije. Fstočasno je bilo sklenjeno. da morajo Nemci. če bi vlada tem zahte-vam ne ustregla. izvajati konsekven-ce glede na svoje razmerje napram kabinetu fn posebej Še napram obe-rmt ministroma Urbanu in Barp-reitherjtf. .= Nemški socilafnl demokrati !n državni zbor. V soboto 17. t. m. so zborovali na Dimaiu nem§ko-av-strifski socijalnodemokratičn! poslan-c'u da se posvetujejo o notranje-polit'čnem položaiu. V referatu je T>o"dar?eno, da je Glam-Martinfcovo mmi«s*rstvo smatrati za strankarsko-politično, ker sedita v n.iem dva za* RtonnikanpmšVth meščanskih strank, katere nađene tud! vsa odgrovorrtost za politiko vlade. Nwjnr>st. da s© sestane parlament, je pandani cesar že v svofent lastnnročriem pi*mn i dne 23; novembra tOHn. irri*na1a, le potrebo obnovttve parlamenta KftrHer-ieva in v svotetn rtftcifefrrem prosta-jnu tuđi Clam • Martinicova vlada. 41. Stev. »tfLOVEMSKI NAKOLT, -gubi dotični, ki je postal državljan tuje.države, rnso iure avstriisko državljanstvo. Pražak pravi, da mora biti ruje državljanstvo v e I i a v n o sprejeto. Smatrat? ie torej. da so izgubili avstriisko državljanstvo vsi avstrifski izseljenci v Ameriki. ki so bili sprejeti v državlfansko zvezo Zedinjenih držav. — Tako pravi dr-žavoznanstvo; kakšna praksa se je udomačila tozadevno pri nas, nam v trenutku m znano. = Sazonov zopet ztinanii minf-ster? »Die Zeit- poroci fz Ko^a-ia, da se je glasom rreko Pan>a tja do-spelih poročflih Sazor>KoTnische Volks7P'tun?« rrinpsa pod naslovom »Anc^ške, francoske in ianon^ke sVomme za nizozemsko Indijom čla-npv. ki reproducira izjave nekeea ii^iednp^a niVozeni^Veca trgovca. Ta je novedal- ć* ie freha onciot^e raz-m^re nr^soi'ati zelo nes'mistično. tpr je fzfa.vU. ćb irr*^ d^V^re. d^ ie bilo pri zadnii ve1f*V? vstaM domn^inov V nizozemski Tn^?" rmć vsta^i mno«ro ^jpocskih, angleskih in auglo - indii- J skih agentov in vohunov. Odgovorne nizozemsko - indijske oblasti nišo pazile na to. Glasom zanesljivih poro-čil. obstaja o poznejši razdelitvi nizozemsko - indijske posesti tajna pogodba med Anglijo, Francosko in Ja-pcnsko. - Dolžnost niolčečfiostL Pod tem naslovom pišejb »M. N. N.« iz Berolina: 2e enkrat smo opozorili, da morejo nemški potniki v nevtral-nem inozemstvu v gostilni ali na že-leznici pred nevtralci, da, mnogokrat ćelo pred sovražniki, z nespametnim govoričenjem o razmerah v domovini, o vojaških zadevah itd. državi in narodu pripraviti veliko škodo. No-vejši dogodki te vrste, ki so bili spo-ročeni zlasti iz Švice, nam dajejo povod, da vse v inozemstvo potujoče Nemce znova nujno posvarimo, naj pazijo na svoj jezik. Sicer bi se moglo odrediti še mnogo strožje izbira-nje med tistimi. ki potujejo v inozemstvo, da se tako čim najbolj omeji število nespametnih provzročiteljev podobnih nezgod. Anglež se hvali, da ima »talent molčečnosti«, čuvajmo se, da se nam po krivdi posamez-nikov ne bo prišteval »talent gobe-zdanja« kot narodna lastnost. — KitajcI in Italnani. L u g a n of 19. februarja. (Kor. urad.) »Avanti« razpravlja o posledicah severoaineri-škega zakona ki s 1. maiem prepo-veduje naseHevanje analfabetov. Zakon 7adeva samo Kitaice in Itah'jane, ker druge dežele ne izvažajo tako za-nikeme^a človeštva. Zakon pomeni 7a Italijane naj več je noniža-n j e. ki se more pn'petiti kulturnemu narodu in zneno neusmiHeno ironijo nroti vsemu ;tt>lnanskemu narodu, kateregn vod't°b'i se crostobeso^no bahajo. da bran'jo z haio^etom kulturo, katera na se ne da ločiti od analfa^etov. Ako torei danes severo-^merišk! zak^n kitajske Vuliie no-stavl^a na enaVo stopinio ?, Italiiini in oboje sramotno zavrača z ameri-ških t?K se r^ora ita!ii?nsko vbdo smatrat' 7a odeovorno. da ni rmeln osvobod'ti svoj narod iz sužnosti a^a^abetstva. O?rsVf državni zbor. V zadnji seji ogrrs^egra državre-ta zb^ra ie isnslsnec Orai/ ruzn^av-linl o crospodarsVern nrfnžzbi Avstro-Oerske po voini. Rekel je med ^nt-gim: Gospodarske pnsledice voine *s^ hodo no sktepii r^iru č 't^e v celi Evropi. Naši voinf stro^ki se rie hodo Dokri?' tzV1?"^tio ?7 narod"^^a premoženja in se bo naša relativna situv^ciia. s katero se bo boriti, dala zbolišnti. Treba bo posneševati izvoz, da bo nrfšlo v deželo kai de-nari^. Nafveč se bo dalo doseči na Balkanu. Na?a treorina z oriientom je bi1'! nre"o*asT!n. delnma zaradi pomanjkanja kapitala, delom zaradi na^^p-a '^Vlit'čevalnepra stališča proti br»ninskim r»proHorr N^mčitp ie svo*a vrata zanrla naši produkciii. To .se morn zboli^ati potom DO^odb z Nemčlfo. Trditev. da nimamo no^c-np^a Hteresa np dobrih no^^dboh z ^a^ri^skin1! drfavam;. v-pr 'tna na dobrih po^odh?»h interes samo av-stri^ska industrija, ogrskemu kmetii- Ie kvara, ni osnovana. Nnrirnnie. da ie z vT«ok'mi carinami- zaeotovlien rros^odpfFki procvit. ie ne"tpmp"e* ro. Tr^ba ie pr^d vs^m cn^i^e nro-d'ii.^-.^r. notem hn na^e P'osnor'irstvo pr^ma^alo vse težave. a Ie če bo no-dvo«'To r>ror»^i-rfio in če bo zavladala mivečia štedTjivost. PrefTi'*^"^^ x ocrrsVeni tn?n?s#«-stvii. »p^Sfi \T3no1ojr iavli'a. da odstoni ta tr£o\ri>cJo Tr»in?st^r b^ron HorVp-nv :n nol'"^0'«1'? rrin:cfor barnn Pli"'i»Tiv. M?>s'edni1r tT"pnvins1rprr3 |^?_ pTctr^ nrttt^ne sedam'i finančni mi- ■nia na Relcf. Tr7ni komisarji so našli v nekem sk^d'šcu ve^k** k^'^čine skriteeR ?\-t-eža, vrednega baje oko-li milijon kron. VeUk nozar na !?eki. V Trbo-'evTČ'^'i ^ili j> nn^ravil požar 25.000 kron škode. Vila je zavaravana za 40 r.no kron. Najbrže so provzročili pož^r otroci. K^-> ve Va?^ Kdor nf vedel, kje <;e tipivn'a Tosi>» P o n s Tm^veg?! ^r\ Ko^ariHti ?t. ?0. ki je služi! oH 20. msj^ 101" v Orrrlcn pri k. u. k. Pfer-de^m^eiVorrmpndrr v voin^nici T.e-onhordctmsse ter potem m* no>>en^-orf) 30^ kmn. ie dol-žan oddati protivrednost v vrednosti dežele. v katero je namoniena irvoz-na pošifjatev, takoj po dohodu firmi. pripadajoči središču za devize, ako ga ni Avstro - ogrsk^ banka i7*emo-ma iz važnih razlo^ov opr*>sti!a te dolžno-sti. Da se izvozno bl?vorih' irrn- j čitev valute.« Prodaiati ie torej treba 1 eksportno* blago sedaj v denarju dotične inozemske države. Za kupčij-ske stranke, ki imajo reden promet z inozemstvom, je svetovati, da se obrnejo do podružnice Avstro - ogr-ske banke osebno ter dogovore potrebno v ta namen, da se ugotovi splošna obveza zaradi oddajanja ino-zemskega denarja. Gornja določila zadevajo tuđi take stranke, ki pošiljajo blago, katero je v posameznt posiljatvi sicer manj vredno nego 300 kron, ali vsled rednih kupčij z več pošiljatvami dosežejo zneske. ki se-gajo ^ez 300 kron. — Umri je v Ljubljani. Gosposka ulica št. 6, komisar državne železnice gosped dr. Vladimir Komavli, rodom Goričan. Pogreb bo jutri ob 4. p opol dne. Bodi mu lahka domača zemlja! — Obrtno in trgovsko spisje, ki ga je sestavil profesor Menrik Podle r a j š e k in o katerem je poročal naš list dne 15. januarja 1917, je na prodaj po vseh knjigarnah, ne pa pri pisateliu, do katerega so se nekateri obrn;li z naročili. Porocila sta se dne 18. t. m. gdč. Francka B e d e n k o v a, hči posesti nika in trgovca v Kranju. z g. Alojzi-jem Kovačičem, c. kr. davčnim upraviteljem v Mariboru, Društvo za otrosko varstvo in inladinsho skrb v sodnem okraju Logatec sk'icuje društveni zbor 26. svečana 1917 ob 10. uri dopoldne v sodnijski dvorani 5t. 6 z običajiJin: dnevnim redom, v slučaj'? ntsklet>-cnostl ra o. sušra o isti ur. Fa dnev-nern redu je tuđi sprememba praviL § 13. se naj glasi: Ako ^klicani društveni zbor n« sklepčen, se vrši pol* ure ^oznejo dr-.£». ki je sklepan ob vsateni številu navzoČIh društvenikov. s 16.. odstavek III., se naj glasi: Da je seja sklepčna, morajo biti navza* či vsaj trlje izmed izvoljenib odbor-nikov. Umrla ie v Novi cerkvi na Sta-ierskem soproga učitelja g. Zupaneka gospa Ana Zupanek, rojena Poglajen, Prizadeti rodbini naše sožalje! V Maribor« nimajo ne luči, ns premoga. Niti erta ulična svetilka ne gori v celem mestu: ćelo kolodvor in pošta sta popolnoma nerazsvetlje-% na. Uradniki poslujejo pri svitu oH^ natih lučić. Plit-arn^i ^nioh ne dela* sveč ni dobiti, petroleja ni jn premo-i ga ni in skoro vse prebivalstvo spf v nezakurjenih sobah. Ker realka nima kuriva, se je preselila v gimna* zijsko poslopje. Iz marfborškesa okraja. V mar U borskem okraju vladajo pri razdelit* vi neobhodnih potrebščin kakor soli* petroleja, sladkorja itd. velike zmeS-t njave, ker te reci dobi samo pan mestnih trgovcev v razprodajo. Ta-i ko se je zgodilo, da jeseni in začet« kom zime prebivalstva posamezniH obČin v okraju po več mesecev nisoi dobili sladkorja in petroleja. Samo tišti, ki so po več ur daleč slučajno yt pravem času prišli nakupit. ali ki so imeli posebne »orijateliske zvezei«, so dobili blago. Da se odpomora opravičenim pritožbam, je maribor-sko okrajno glavarstvo razdelllo sladkor v prodajo za občine, ki so boli oddaljene, trgovcem na deželt To pa mariborskim gospodom nf prav in mestffi svet je v zadnji seji na predio? podžupana D. Orosela sklenil soglasen protest proti temu, da se okraino glavarstvo pri prodajf^ sladkorja ozira tuđi na trgovce ni deželi. Grozi ćelo s pritožbo na ces. namestnika v Gradcu! Pa mislimo, da bo mestni svet v Gradcu slabo na^ Ietel. saj se je nedavno ustanovil prf c. kr. namestnlštvu poseben c. kr. nadzorovalni urad za promet z živi* li, ki si je postavil nalogo, skrbetf zaf pravično in enako razdelitev živil in se nikakor ne more ozirati na kake namišljene »privilegije« mariborskiK trgovcev v škodo celemu okraju. Drobne vesti Iz Štajerske. % Brežicah so postavili potresno opazovalnico. Zemlja se navadno vsak dm. zlasti pjrioči. do trikraC strese, včasih bolj, včaslh mani, ako^ ravno je že preteklo tri tedne od ka?« tastrofe. Skoda, ki jo Je napravil po. tres, prihaja čimdalje bolj na dan. Mnogo ljudstva še vedno stanuje y železniških vozovih na kolodvoru. Miš vsled velikega snega in hudega mraza še ni mogoče popravljati. Brežiška okolica, zlasti občina Za-kot, je vsled potresa še več trpela, kakor niesto. Kmetje stanujejo po^ sebno ponoč» v hlevih, kjer je 5e prf-meroma toplo. V debovski žnpniji ste največ tmeli vaši Mosteć in Mi-halovec. — I? a z p u š č e n o b č i n-s k i z a s t o p. Štaiersko namestni-štvo je razpustilo občinski zastop v Gotovliah pri Žalcu, ker se nahaja večina občinskih odbomikov v vo-jaški službi. Za začasnega t1 pravite* b'a obx^r» je imenr.v-i.; dos^clari!! Župan AndreJ AntlojTa. — Deželni odbor štajerski se je 1>avil v zadnji seii y v^ojn i ini^ke^n * krau:e» jara zastop*!. 1v! pozJva tlež.l u odbor, da posreduje tuđi pri vladi, 4» fij stran 4. .oujv tiW3t\i i\/%ttwL/*. ui*. 20 febmvari* \#%1 4i. ste*. .podeluje več podpot :#•-nam na kmet ih! Deželni odbor je šel preko tega neverjetnega pred-loga na dnevni red. — Štajerski deželni šolski svet je odredil, da letos ne bo okrainih učiteljskih konferenc — Klanje doma prc--p o v* e d a n o. Štajersko namestni-Štvo }e prepovedalo klanje goveđe, tuđi telet, v domaćih gospodarstvih. — Krastnik. Zlato poroko sta ob-hajala Jakob Rainer, vpokojeni uslužbenec južne železnice. in njegova soproga Marjeta, rojena Selan. Dva njuna sinova in trlje vnuki se nahajajo na fronti. — Znani pa* stor Mahnert naznanja v »Marb. Ztg.«, da je oproščen službe kot vojni kurat m da bo še tako đol--go opravlja! službo protestantskega župnika v Mariboru, dokler ne naiđe t>rimernega naslednika. Nato pa se bo vmil v svojo nemško domovino. »GrnzHfva niša«, sestavil Rihard Oswa!ci. je zelo zarimiva detektivska drama, polna skrajnih napetosti, ter prekašH vse filme te vrste. -Pred-vala se v trika išniern Kino Idealu od danes do eetrtka. Izborna burka »Ukanjen z-akonski kandidat« in naj-nove.^a vojna pomčila ^ponofnhiiejo iz vrstni sr*ored. Predstave od 4. na-prej, zakrpa ob do! °. zvečer. Petek. Hennr Porten v nailepši drami te -«ezf.ie. ^otuioČa lro* r. izborno kri-fpinnfTctično vsebino. Doher rtlen. *e n^pravil nretečeni teden v neki postani na Sv. Petra rre^^e^t*!! ^bo^asr! Otmar Koba-fe. Pop:v^1 ^e z neVfm s fronte dospe-Km voteknm, katf»re*mi ?e rzmakrifr, V> Je voiak za<^al. 370A K gotovine. nt*v*r *e ?c r^-1?1 s svojim nfenom v mesto. k*r^ s? je novo oM^Tcn. 1pne glace" rokavice rn svetie prstane. Nato ^re?aio skromne nravice. kf jirh io daie reducirana nakaznica ra moko ali pa ma-^čobna karta. — Te pritoke s? nam zdć npravfčene. K^lTkor smo izve-đeV. se bodo nevp odredbe, uvefiav-Jjene v voi-ii kuhinji, revidirale, ker «e f nVrn\ seveda ni rrameravalo otefkočlti. ciroma orremoBročfti nre-br-'^e ^im^^re^ra flnbliansketza prevale tvs. Rnllievnost. — »Slovenski Trgovskl Vest- ofk« ima v št. Z. naslednjo vsebino: 1. StaliSče upravnega sodišča j?1ede dobavnih po?odb med vojno. (Dalie.) 2. Dt. Fran Mohorič: Dogovor pridržane lastnine. 3. Podpoma akcija našega društva. 4. H. Sevar: Iz blasrov-neoa znanstva. (Dalje.) 5. Raznote-rosti: Omeiitev trsrovine in prometa z mozernskimi plači^nimi sredstvi. — Določitev cene vrednostnih papir-)ev. — Prodaja perifnib predmetov. — Odpoved prodajalniškejra lokala vpoklicanega trgovca. — V vojnem času postanejo tuđi Inksurioznf predmeti neno^re^ni. — Pazite na dohod-ninske napovedi! — 2e1ezo. — Zava-rovanje davka na vojne dobfčke. 6. Društvene vesti. Izkaz društvene po-sredovalnice. iTBrPt! sotn& i/pred tukaj^nieca iz^emnega sođSčM. Hitro dobljeoo, a tuđi hitro ix- gubljeno. Pri tvrdki Šarabon v Ljubljani sta za hlapca služila Franc Bevc in Lovrenc Dolenc s Crnega VTha pri Vrhniki. Prvega je policija službodajafea in se je pri njem v njegovi odsotnosti tudl izvršila hišna rrefskava, nakar so sobo zaklerifti. Takoj potem je pa vlomil Dolenc v Bevvevo sobo ter iz skrivnejra pre-dćila, ki se je nahajal v kovčegu in za katerega je on vedel, izmaknil 3200 kron in hraniino knj;žico tukaj-šne iMestne hranilniee v nominalni vrednosti 298 K 4S v. Dolenc trd\ da je on to knjižico vrgel v strarti§Če, z denarjem pa se napotil, zapustivši svrojo sedanjo službo, v Kranj. Tu je začel jako potratno življenje, oprijel se je hazardne igre »enaindvajset«, pri kateri je zoi^ral visoke zneske, n. pr. v eni igri kar čez 500 kron. Se-veda da je tako potratno življenje vzbudilo pozornost varnostnir? or(za-nov, nakar je bil Dolenc are'ovan. Pri njem so našli le 1 K in rekni vi-narjev jrotovine, vse drue:o je bil že posrnal. Obdolženec, ki ne skuša utajiti svojega kaznjivega dennja, je bil obsojen na 1 leto težke ječe, zaradi hasardne icrre pa n a 20 k r o n denarne globe, oziroma n a 4$ ur zapora. Nepoštenost ima kratke nose. Marija Penko. še ne 17 let stara, po-sestnikova hči v Hrastju. ie \tj let živela pri ocetu njene macahe Fran-cetu Sproharju v PostoinL Fecra si-naha. z imenom Ivana, je večkrat v potrebi pošiljala Marijo Penko, da zanjo dvi^ne na vinkulirano hraniino knjižico Dri Kmečki posojilnici krke zneske. Dekle je pa to nril'ko vro-rablialo tuđi v svoje p?mene ter za-se dvignilo prvikr^t 20 K, drusrikrat 2n K in nanr-sled knr 1S0 K: nri tem pa ni pomislilo, da mora njeno ravnanje priti enkrat na dnn. Sodišoe je obd^Iženko na njeno odkrito priznanje na 2 m e se c a ječe o^cn^'V Pomagati sta s! znafa 18!etni Ja-nez Vartinčič, čevliarski pomoćnik, in 19 let stari posestnikov sin Anton Br?niseli, oba iz Dal. Jezera. Mislila sta si, da bi ne bilo nanačno. si pri-voščiti kos divjačine: ker na pista imela lovske puške, pomagala sta si s tem. da sta v lovišču kneza Win-dischgratza v gozd« ni Javorn?ku nastavila več zanik. Res sta v zanjko vjeln srno, katero sta sknšala skriti v neko srlo^eM, da bi jo v ujrorln^m času odnesla domov. \nov rubliev. * Oosnoffin'a ie a»*Wa služk'nio. Zasebn ca Marija Peschke v Lem-bachu pri Welsn je naznanila obč. uradu, da ie njena jako stara shižki-nja, ki jo je božjast metala, nagloma umrla in S'*cer kaže vse. da se je za-Ftmpila. Preiskava je pa dognala, da je stara služkinja umrla vsled silnih uđarcev, ki so ji bili prizadeti in da ti ie bila sele no smrti vlita v usta neka razjedljiva tekočina. Marija Peschka ie svojo služkinjo samo ubila — to se je popolnoma dognalo — in je bila surova gospodinja obsoje-ira^Tia tri leta ječe. * SSsparji v vojaškln uniformah. Po Bar?.tu so se k'r?tT*l' tni"e mo7je. ki so zlasti vinotržee pa tuđi druge producente csroljtifali za znatne vsote. Ecen teb s'eparev je bil oblečen za nac'^oročnika. dri'gi za nranorščaka. tretji pa za narednika. Rekli so, da moralo nakupovati vino in dru na 8 let. liti? Sa-koti od 5 na 6Jet, Veljku Vujasinovi-cu od 5 na 7 let in dr. V. Rundu od 3 do z let. V/klicu obtožencev je sod»-3če t'^odilo v toliko, da ;o zrit/a'o | kazen Avsenu Krstiću od 20 na 18 ]rU A. Uboševičn oć 18 na JC let. dr. Res'roviču od 18 na 15 let, R. Stefa-riov^cu od 8 na 7 let, dr. Sjmiću od 5 na 4 leta in C. Bobarju od 5 na 4 letu. Dvema obtožencema je bil pre-iskovalni zapor vštet v kazer*. Pri rJr^th na ?ečo ohsotenih obtoženclh je bfta prva sodba potrjena. Olede 16 f'bfn7enc*v. ki so bili o^soje"i na smrt, se ni izrečena razsodba. Tišti, ki so obsojeni zaradi veleizdajstva, morajo plačan dežehierrm erarju d,644.«M)O K. Darila. Za vdove In sirote. Oospa Uršula VVessner izročila je mestnemu magistratu v spomin svojega umrlega sina 100 K v korist vdov in sirot v vojni padlih Ljubliančanov. Mesto venca na grob trgovcu Antonu Zorcu poklonil je gospod Fran Leskovec 20 K za mestni uboŽ-ni z^klad. Za revne otroke. Dobrotntk. ki noče biti imenovan, ie daroval zakladu za vdove in sirote padlih vojakov iz KVaniske znesek 100 kron za prehrano in obleko revnih otrok. Mesto vsnea na grob nmr!e?ta crospoda Franca Jarca iz Med vod, člana n?c!znrstv2 Kmetske posojil-nice za lhibljansko okolico, le darovala ta znesek 200 kron za reveže obČ'^^ Merivyfe.za k^r se ^upans^vo Velikodušno darllo. Neka neimenovana gospa v Ljubljani je danes izročila Posredovalnici za sroriŠke be^unce v Ljubljani znesek 500 kron v pomoč ubogim pregnancem iz Gorice. — Bežali so ubogi trpini iz svoje domovine, pribežali so pod gosto-Ijubno streho kranjskih bratov: Ti so jih sprejeli z odprtimi rokami ter iim pomagaio v vseh zadregah. Tuđi ta neimenovana gospa čuti v svojem milem srcu s temi trpini ter jim je QV*i*aia o^i^aH gorie na ta r^Čin. da jim je naklonila nadvse velikodušni r*otr-i '^reče^a tem potom naša najiskrenejŠa za- Y iz dna hvaležiiega srca: Bog ji po-vrni obilokrat! Da bi našla obilo posnemovalcev. — »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.« UmrH $o v !JuW;ani^ F>ne 14. febnivarja:- Fran Mazi, korrigend, 17 4ct, u4onil v JTlruberje- vem prekopu. - - - - Dne 15. febmvafja: Marija Na-gy, trgfcvčeva vdova, %2 let, Bee-* thovnova ulica 15. —-- Ivan Kočar, mesar in posestnik, 47 let, Radecke^ ga cesta 9. — Ivan Zavodnik, pešecf v rezervni vo^aški bolnišnicl v Ma-* rijart?šču. — Jaiez Jančar, bivši pe-kovskt pomočnfk; 70 let. med transportom v deželno bolrtiŠnlco. Dne 16. feoruvarfa: Jakob Kocmur, bivši postrešček, 79 let, Hrar^clreTr^ vas~6'.--^ Marila ćufar, zascbrrica. 71 let, Sv. Ftorijana tHT-ca 9. — Fran Vintrr. arto-vojak. Mate Tokandžić. črnovoinfški delavec in Vasyl Stach, trenski vojak, vsl tr'je v rezervni vrojaški bolnici na obrtni soli. — Olga Nežmah. hči že-'--•'-' -n čuvaia, 3 leta, Resljeva cesta 27. Dne. 17. februvaHa: Jurko Na-staszcznik. črnovoiniški pešec. v rezervni voiaški bolnišnici vJ Marija-nišču. Dre 18. febfuvarta: Tvan Jeler, kolarski mofster. 33 let. l?imska cesta 11. — Karei \Volf. rejenec, 3 me-sece, Bohoričeva ulica 4. — Luka Cerar, izvo^ček in posestnik, 68 let, Ope^^rsk^ cesta 7. Dne 19. februvarja: Tvan CitČIč, Hrafec. t8 let. PadecVega cesta 9. —■-Josip PoliV. ^eVrn'^Vi nadsnrevo.1-nnr v ^ . 66 let, Marije Terezfjc cesta štev. 13. V deželni bolnišnfct: Dne 15. febmvarla: Franč'ška Pivk. đelavčeva žena, 57 let. Izđafatef? !n nd^nvnn! urednik: Valentin Kopitar. Fellerjev dobrodejni, poživljajači rastlioski ?seočni fluid e zoamko blaži beleline. Predvoine cene. 12 steklenic 6 K. Lekarna E. V. Feler, Stub'ca, Elr.Ptrg §t. 238 (Hrvaško). Cez 100000 zahvalnih pišem in zdrav-niških priporočil. III a Akid Uh. drnihro „Triglav" v Brađcn naznanja tužno vest, da je njega starešina Oton Beltram abs. geod. dne 14. februari ja 1917 po dolgi, mukapolni bolezni preminul. Ti iglav mu ohrani trajen spomin 1 5% Odbor« Potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem Žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, najboljša mamica, sestra, snaha, svakinja, gospa Una Zisioeftofa m Um ■tttelilea danes, dne 17. februarja 1917 ob 3. uri popoldne, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne raj niče bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne iz niše žalosti na pokopališče v Novi cerkvi. Maše zadušnice se bodo darovale v do maci župnijski cerkvi NOVA CERKEV. 17. februarja 1917. MmšaM Kapratk, učitelj, soprog. — Marlan, Mlina, sinčka. — Bari FtflajM, brat — Mara Poflalea, sestra. 596 41. §tev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 20, februvtrja 1917, Stran 5 Zahvala. Za vse Ijubeznive dokaze srčnega sočutja povodom pre-bridke izgube našega predragega očeta Antona Zorca trgovca li posettafka za številno spremstvo blagopokojnega k zadnjemu počitku, za I krasne vence, ter za ginljivo petje gg. pevcem izrekamo vsem I najiskrenejšo zahvalo. I V LJUBLJANI, dne 20. svečana 1917. I ^ Rodbina Zore. I Zahvala. £a izredno prisrčne ginljive in mnogobrojne dokaze SOČutja, podane nam ob smrti preblage gospe i Guzelj *- Kn ifrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Zlati se zahvaljujemo premilostnemu gospodu prostu Scbastjanu Elbertu in vsem gg. duhovnikom za zadnje sprem-sivo, vsem cenj. udeležnikom sprevoda, osobito gg. voditeljem uradov in Šol, gospodom uradnikom in someščanom itd. ter vsem darovateljem krasnih vencev. Želniot! cstalL 594 J Invalid star 22 let, voiaščine popolnoma prost, tali Tstopltl v kako pisarniSko službo v mestu. Solska izobrazba, preizkuStva me-čanske Sole. Pismene ponudbe Dod „Iavalld 587" na apravn. »Slov. Naroda«. .^87 20 let, r»riHna v -pec in rv^rufakturni stToki, išfie takoj službe. Ponudbe pod „tako! S§8W na upravn. »SIov. Naroda«. £88 lidem elužbe kot Naslov po¥6 upravn »Slov. Naroda«. 582 172etna deUlca želi ▼stopiti kot ▼ kako trgovino. Najrajše na deželo Naslov pove upravn. »Slov. Naroda« 592 Za 2evljarje! Usnfat* odpadke Tseh vrst dobavi ia caicenejše zalaga usafatih OđpađkHV (LederabfaU - W derlage) Praga Vtl, Leta* 313. Prosi se ta nemškc dopise, 5?5 == lš£e se izurjen == mesarski poioloik z dobrim i epričevali, vojaščine prost, ali HČ61I6C« ki se je ie nad leto dnj uč 1 mrsarske ohrti. Ponudbe: IVAH KOS, anesar, Vratnika« 565 Mala hiša z nekoliko polja, v bhimi Ljubljane ali kjerkoli na deieli, kjer bi imel tuđi kot krojački mojster »si uska, •#) Ttatflft ¥ nal«m» — Ponudi na upravo, »Si 'V Naroda« pod »,b#ljfti ___________krojač 537._________53s Proda se več let upeljani, izvrstno idoči in brezkonkurenčni modni salon m ia modisterijo. Ponudbe pod •»■erfleterija/ M4M oa uprav. »Slov. Naroda-« I 171c4na absolventiaja trgovskega te-ća?a. tali vs'ortitt kot prodajalka (začetnica) v kaka trgovino, vzšča sloven- I skega, nemSkejra in itaiijanskega jezika. — I NairajSe na deželo s brano in stanovanjem I v hiš:. — N?.s!ov pove upravnštvo »Sloven-ske^a Naroda«. 5^3 2enifna : ===== ponudba. Udouec, čevifar, jrein/e staro zh. 5 tremi oiraci, fe// staviti v zakon y de^'etom, %i ima srjoje pose&vo — /faztov na: rc cosu'e na uoravmštvo „S'ov. Aaroda1' pod „vdouec"!5$? ____________597 l«Vval«fibIliv l^tfw do 2 m dolg. crn* en IO—30 cm v prerera kup-.jf VflfRO VABIti, VCle- trlec, ABlec« JBznoštatershs. Lc ponudbe 2 navedbo skrajne cene. množine inroka dobave naj »c vpogilja1 T^Čno plačilo. — Kulantno poslovanje. Eapn'tm tuđi mehak les, nukove in hrastove hiode ali des\-e 52l KONJAK dtfttlliraB li vina lasta«ga prid«lka Pri oslabelosti od starosti in 2elodćnin tež- Ikočah )e iz vina destiliran star konjak ?e stolet a znano preizku-eno okr^pčiio 12 let Staroga v 4 pjllitrskih steklenicih po^iem franko za A'j K, mlnj^e^a 3 letnega, Čudo-vito bolečine tolafeče vdigavalno sredstvo zoner trgant* ▼ *&*, 4 jolhtrske stekle-nce 32 K Vino od 5t> litrov rtaprej Beli riz ing in rdeči burg^nder per liter K 3 60 Beitedlki Hei^lf Mtoi^Mstelk, gradina €ofila pri Kaaflcah, Štajersko. ir kupim vsako mooiioo po oajvišjtb ceoah proti Ukojšnjcrnu platila po sprejrtju blaga: m vrsto mb| — star« v«1s«is nts — lal#. — >l«ttM vtosas ••gavles, - TDlneata*."— M-M**^ ■•▼•§• amkM - kAMks, •Uft avkas Irts trn s ps»s§% star« mt-ifc* te teute •AlslMv FlsiaoB« te fc—ikaiasls Mili-ffivs in stsrs nttTftMM ialUK Star papir, iaispt—g aftU to ka|lf}#* Male pošitjatve spreimem po po*t . večje po irlesoiei ai#H Afl^ fcr+ath, CatoMt, Hanpisii L Kuverte s firmo NlianiBirSdMnui«1. Pristcn dober brinjevec se dobi pri 15 L IE3E?fIK0 P SPO! MM. Zaslon; in psltninz prosto dobi vsak na ^eljo mi j glavni katalog s ca. 41 ^0 slikami iir, sreDrnine. zlatnine, godben h in biivskih predmetov. ŠolsKe in knncertne violine po K 12, 14. 16, '20 25. 30 in viš. Dobre harmonike a K 8. 10, 12, 14, lb, 22. 30, 40, 6 ', 70 ja viSje. Premena do-voljena ali denar na~'.aj. PoSiIjatev po povzetju ali pređptačilu. Razrošiljalnica JAIf KOlfEAS, l kr. dvorni dobavitelj. Most (8rfix) Ste«. 1666. Češko. Ob pomanjkanju mieka in sladkorja je naj bol j zdrava fa tađf oajcenejSt ^ hrana za dojenčke Mi taj rana Sladio Dubi m pri lekarnarja TMkMSf|B v fcfafe-l|anl zraren rotovta. Glavne 7a!n^r Na Dncaja t !fkar»sh Trnk*ezy: ScbtabnnnerstrasM IM, Josef-stiđterstrtsse SI, Rid«tikyplati 4; r Grada: Sack-ftrasjf 4. 2i4t lUnhulid cilindre v najnovejših fasonah in v veliki rzberi {33 ■ pri poroda ———-— ^_ IVAN SOKLIČ. Priatal P«nama>alamniM od 9 K do SO K. GonokteSn.' Najnovejše, tikiišeno sredstvo proti akutnemu in kronične mu kanavcu (triperju\ belem« toku, cystidi, Crcvesncmu in mehurnemu katarju i. t. d. Brez vbrizgavanja! O Gonoktclnu piše Zentralblat fQr gesamte Gy-na ikologie und G eburtshilf e, Band I, Heft 4, stran "127. Capsnlae anti^onorrh. Tanno-Kawa Bismuth comp. ali Gonoktein vsebuje čreslovine raznih trav (Uvaursi, Rheum-palmatum, Ervthraea centauH, Menyan-tncs trifol.) Kakor tuđi smole Kawa-Kawa, Kubeba kiselinu, Cubcbin, mali kvantum Bismutha. Creslovna kislina je v preparatu kemično spojena, (način tega kemičnega , spajanja je tajnost proizvajalceva» tako da ! se v želodcu ne spaja z beljakom, a v tenkem črevu se ne izločuje iolčna kis'ina, marveč deluje na sluznico uru- j genitalnega trakta, kjer se gode take spremembe na stenah 2il, da n^stanejo za lenkocite nepuš^ne; s tem se ublažuje sekredja tkaniva in zmanjšuje se gnojno iztekanje kafMvct. Izgfnja tndi neugodno 2ffetanje pri vodi kakor tuđi ponehava prisiljena voda (Harndrang) in pomaga uničevati Oonokoke. Draženje ledvic, škodljivo delovanje ni sluznico pfebtvnega traktt ne pokazuje se pri rabi tega zdnvlla. Tuđi v kroničnih slučajih je konstatirano njegovo dobro deJovanje. Retatfvoo je ceno sredstvo, tuđi ta siromake. Lamers (Amsterdam.) Dobi m v vseh v^jih lekaraarL I Skallfica KO-—. 554 I Zahtevajte literaturo in prospekt Ljubi ana.: Igfcair— Tii>>ia#^ Zagreb: Ukarma rt********, g HtV Prolzv* ja . £a r makololko - kem >čni laboratorij »KtA" Ptafi frtovkt «. ! Alojz Kovačić \ e. 4r* davim upravit*!? Francha Beđenk poročena. Jlfaribor . Jfranj dne 18- svečana T9t7. 581 Po Najvišjem poobiašćenjti Njeg. £§£ ces. in kralj. Apost Veličanstva. 44. c. kr. driavna loterija xm civilne dobrodelna nantane. Ta denarna loterija lm« 2114« dobltkor ▼ goto-wm ileBar]a v ilnipiiem »eikn 621.000 krao. Glavni dobitek znaia 200-000 kPOIIai Zrebanje bo javno na Dunaju dne 22. febr. 1917. Srećka stane 4 krone. fra«<« a« dobivalo pri oddelkm ma dobrodelaa lotarif« aa Buna)«, nL, Tor« dar« Zollamtsstraasa 5, no iotori^ali, tratlkali, pri davftnlh, poitailk, brto|aY- ■ife iai ieleuHsklh uradili, pri msBfalnieati Itd. Igrmlnl na6rti sa kapo« sro&k saatooi. — Sročko aa poailjaio poitnino proalo. Od c. kr. generalnega ravnateljstva dri. loterif (oddelek za dobrodelne Ioterlje). re tj &i v steklenicah: 1 liter 63% Oomarara......., . • . K 17.50 • f9 63 % „ ...........K 8.90 7/to „ 42% rt...........K 8.9O 1 „ 4S% J«mafca-Rum9 prima......IC 15.90 V* „ 45% „ n w . . . . . .K S.— elegantno adiustiran9 v sodih: 1 liter prlma-C3jnl rum zlrKa #On/, •••••• IC ia*— 1 „ Jamaica-Hunfi origM zlrka 7S", . . . . K 8130 1 «« »v tf zarezan, K 15.—, do ... K 21.— 1 „ sflvovke 2iHca 40" o..........K 12.20 Vsl likerji prima 12—14 k za Vi ittersHo steklenlco. Vzorcl se ne poiiljajo. Grlotte« liker*tovarnav Ottfiai XIX. PfarnaftesetifiaMe 11. Nov kaiipot za bolnike! Šesta vi I sem spis, ki v ni cm tisočim trpečim kažem edino možno pot do ozdravljenja. Ta ka2iD0t ne stane v narja in ga poSljem vsakomur, kđor se čuti bolnega, slabega in obupanega, zastonj Moj spis je rezultat 50letnega studija in premišljanja, vsebuje četo množico praktičnih izkuSenj in do-kazov od odličnih mo2 znanosti. Kdor se hole reiiti bo sledit mojem pouka, ki ie že tisočim pomagal. Naj je nastala bolezen vsled skrbi, tuge, prenapora, ali vsled lahkomiselnosti in nexmerno$tif , vsem trpečim, dela nevoljnim in neenergičnim pokažem znan- • stveno in naravno pot k ozdravljenju živčnih bolezni, nespanca, delamržnosti, telesne in duSevne oslabelosri, trganja \ udih, glavobola, ovir prebave in želodčnlh težkoč ter mnogo drugih bolečin. Pišite Se danes dopisnico in zahtevajte grafit In franko moj kaiipot! Dooisnico naslovite: E. Pasternack, Berlin, N. O.9 Michael-| kirchplatz 13, Abt. 458. Gostovanje Bnnajskega umetniškega filma v Kino Central v deielnem gledaliiču! ¥ torak 2t. tebraarla, ¥ arodo 21. Mšrmn\m la w iotrtek 12. Itfenuula tiakokrat ob 3., S.v 7. !■ 9- ari ivačori mr Ove uri trajaiole predstave. "Vi Valovi življenja. Dramatična tivljeoska slika ▼ 4 deianjih Za film priredila Lujiza Kolm hi J. Flelr. V glavnih vlogah Vil{em ElitaCh z »Dunajske^a Ijudske^a gledališta«, Lliii abMt člaoica duoajsktga umetniškega filma, HemiB Beake in FH# i Fahar, člana dunajskega umetniškega filma. a^^B^^^ ^e IzTTstoa Tescloigm ▼ treh dejaojlh. V glavni vlofi Ida l^lCiUSle BUktf članica »Meščaaskega gledaliSčac na Dunajo. Prednaznatno: V p«tek posebh« predstave. Strsn 6. .SLOVENSKI NAKUU*, mm 20. fcbfinraija i*i7. 41. stev. Priporočamo naSim s gospodinjam s KOLINSKO CIKORIJO ž edlne slovenske tovarne v Ljubljani 334 Proda •• « lo«em metta hi!a z vrtom it« 129 na iepem prostoru. Natan^eie Be izve pri lastniku Earla Paterle, &|obl|aB«v St. Petra cesta 78, 523 Prazne vreće TSeh vrst in v vsatn množini kupBJG ▼edno tcr plaču je nadražje ■■ j trgovska tvrdka == !. Kušlan. Kranj, Gorenjsko.; 3729 I &riporoia najnovijim 3imskč klobuke, Velour, pli$ in barfun. oblice. Velika nbara Športmh čepić ya dame tn deklice. $oidno b ago* &rv$nano nhk* cene Jvuravua točno m ceno MF* ž>alni klobuci vedno u salogL Žunanja naročita na tjbtro ? obratno pošto Stanovanje t novejSi hiSi obstoječe iz 4—5 sob z električno razsvetljavo ae tftčt za majev termin. Ponudbe po i „Maj* 4303 oa upr. Sloven. Naroda. Piškote fouserle) ter sortirane alaŠČiOt W papirnatih ikatllah ima vedno v i zalogi ter prodaja samo na đebel# i (po pošti se oe pošilja) , Osvald Dobeic, Ljubljana, I HarUaova ce«U M. 1S. Orehov les : kostanjev les v deblih v polvnih in d«Mlti kupim vsateo vagonsko mnoiino po najviftji dnevni oeni J. Pogačnik, L'ubljana, Mar. Terezl|e cesta 13. Srbecico, hraste, izpusžaie odnrivi kar najhitrejSe .,rujavo mazilo' Malt lonček K 1 bO, veliki K 3—, družms^a p rcija K 9—. Z do- 532 ćiatkom, kako se uporabh'a. s- naroča pri Or. E, Fleschs Kronen«Apotheke, Raab (6y5r), Ogrslco. Popolne opreme otroškega perila v zalogi za vsako starost priporoca mana trgovina s perilom C J. HAMANN LJUBLJANA, Hestni trg Jtev. 3. Ustanovljeno 1866. W Perilo lastnega izdelka. Podplati se ohranijo, te se na nove ali malo po-noSene ievlje pritrdiio nabitkl Iz usnia. Za en par z iebliički eena n32 za otrove za dame H defcfce sa ^oa^oAe ^6—35_________36 -«__________40-4«__ K 1-20 t 1-50 KltO Dobe se v zalogi ievljev ♦•PEKO44 PETER KOZINA & Ko., Ljubljana, Breg, naiproii Sv. Jakoba mostu« Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar msaiji si. r. i. rttntfi. U se Mtaji *JH* cvetliini salon samo Pod Tranio Jt. 2 poleg Ce¥l|ar«ke»a a^stm. Velika zaloga suhih vencev. Izdetovanje iepkov, lenov, trakov Ltl Zuanfa aaraUla točaa. Vrtnarija na Tržaiki cesti št. 34. ]ffoskc ovratnike ▼st» in ^fvil- ka tuc. nO K 480. Otret]e n#fa« Vica, detatkli po nai-n*"h cenah na drobno in debelo. OSVALD DOBEIC MartlBeva eesta it 1S Istotarn se kupi pisalna rniza. | Adrila | fotomanufaktuFa drogerija, Ljubljana, I Selratargova aliea it 9. I desinfekcijskih preparatov |Q^n I Lysol9 Lysoform, Kreolin, For- I malin. Formaiinove pastilje, I karbolovokislinokarbolovoipno I itđ. itđ. I Velika zaloga tetegralsUh I potrebMls ta aparatov. I MILO dobivate ▼ Specijalni trjovinl zo milo lan Mm Ljubljana So. Petra cetfn 28. Istotara STeie, krmi sa Revije, toaletaa MUa, pralnl praiki LL1 na debelo in drobno. i I. zbirka 10. dopisnic po orig. slov. umetnikov obsega: Jakopii: Anka Tratnik: Katarina radost „ Ob koSnil Klemenč«: Dalek z jabolki Stamen: Magdalena VavpoUi: Rut „ Iz Trogira „ Mola mala Oatpari: Ob zlbeljkl M Uubimkanje Haroča se pri „Umetn&ki propagandi4* v Ljubljani, poštni predal 141. Cena serije na drobno prodalo 2 IL 502 ^Baršun Višek letošnje mode. Hogata izbira v razlićnih kakovosUh in barvah, eH. <§ 8. Shaberne veletrgovina 3 manufakturnim blagom. StcT. 2020- ______ 586 Razglas. V smislu dežetnega zakona s 17. dne janija 1870, Št. 21. del. rak. o varstvn zemljiSkih pridelkov proti škodi ^osenic, hroŠčev in dragih Škodljivih mrčesov, se naroča vsem posestnikom. uživalcem in najemnikom zcmljiič v ozemlja mestae občine ljubljanske, da jim je do 15. aprila letos svoje sadno in olepševalno drevje, grmovje, seči, lesene trtne plotove in hišfte stene na vrtih, na poliih in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnib jaiec in zapredkov (Hčin) in seigati, ali kakor si bodi pokončati nabrana gose- i nična gnezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokalejo na drevju, grmovju in rpsttinah, kakor tuđi zapredke pokončati kftkor hltrO BlO^čei ft ■•(- «all# te 19. Msla. Kadar se drevje, ki so ga napadle gosenice, poseka, ali kadar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se tako drevje oziroma veje ne smeio pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se gosenice obrati od njih ali pa drevje in veje pncej sežgati. Dalie morajo gori imenovane osebe hrošče dokler letajo, od svojega sadnega in lenotnrga drevja, lepotnega grmovja in drevoredov, potem od drevja ob gezdih robeh v istih slučajih, kjer je treba zaradi blizine, vsak dan, zlasti ob ranih urah otresati in pokončevati ali obraćati kmcti]stvu na korist. Na polju se moiajo crvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje precej za plugom, tnotiko ali lopato pobirati in takoj pokončati. će se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določe-nega Časa, jih bode mestna občiua dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu naloži na korist občinske blagajne globa 2 do 20 K, in če bi se to ponovilo, do 40 K ; kdor bi ne me gel plaćati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni. Mestni magistrat ljubljanski, dne 1. februvarja 1917. OFICIJELNO NEŠTO za ZAMEHO L in IL vojnega posolila v 40Utno r«nte V. voin«aa oosoiila LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA f LJUBLJANI tai ■!•■• ■■fcBlalm Split, Catovee, Trst, Sarajevo, Borića I t ć. L|«kl|aBa ta Gelfe | •pr»|«iw prQaw« k xmmmmi pm TlgfcialuBi poflojih. Termin konta dne 28. februeri« WI7. PojaniM« ki tekovine pri blesajnah banke na razpolago.