Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplaian 15 (Id., za pol leta 8 (ld., za četrt leta i (ld,
mesec 1 (ld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 (Id., xa pol leta 6 (ld., za četrt leta 3 (ld., za j eden mesec 1 V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. tna leto. Posamne Številke po 7
jedea
(ld.
kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlci]a v „Katoi. TIskarni", Todnlkove ulice 8t. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah 8t. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iivzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
Štev. 11.
V Ljubljani, v sredo 15. januvarija 1896.
Letnil* XXIV.
Barbarske razmere v Istri.
Navajeni smo že iz Istre poročati o vsakdanjih nasilstvih, s katerimi po Istri Italijani napadajo Slovence in Hrvate, a tako nečuvenih barbarstev, kakor se nam te dni poročajo, tudi iz Istre, ki je vendar del Avstrije, ne bi bili pričakovali. Surova italijanska druhal je namreč napadla na cesti osem slovanskih poslancev na tako surov način, da je le mogoč v Istri.
Listi o tem dogodku nastopno poročajo : Po drugi seji deželnega zbora isterskega so se slovanski deželni poslanci isterski odpeljali na parniku „Pola" iz Poreča, ker si niso bili svesti svojega življenja, priti domu, a so morali v Piranu vsled silne burje stopiti na suho. Komaj pa so poslanci ostavili ladijo, napadla jih je laška druhal, zmerjajoč jih in suvajoč. Preganjala jih je pol ure daleč zunaj mesta ter metala kamenje za njimi. Potem so se kričači vsedli v vozove, kateri so bili določeni za poslance, in so spremljali celo do Kopra poslance, ki so morali peš hoditi. Tudi v Izoli poslanci niso mogli dobiti vozov in tako so morali v najhujši burji štiri ure hoditi peš. Blizo Kopra so se umaknili v hišico finančne straže, kjer so morali noč prebiti. Naznanili so nemudoma vso stvar okrajnemu glavarstvu, ki pa ni našlo povoda stvar preiskovati, da, celo zaslišati ni hotelo deželnih poslancev, ki so se seveda morali brzojavno na Dunaj obrniti za pomoč.
Oficijozni listi so hoteli vso stvar prikriti in zato so takoj razbobnali vso stvar brzojavno po svetu, toda pri tem poročilu so imeli grozno smolo. Priznati namreč morajo, da slovanski poslanci niso bili življenja varni v Piranu, da so morali bežati iz mesta, da so jih tam italijanski kričači napadli in s kamenjem ometavali, da so jim prevzeli vozove; dalje priznavajo, da so morali peš v Koper in še le tam da so dobili vozove, s katerimi so se odpeljali v Trst. — Govoreč o tem dogodku, piše „Edinost":
Ta vest o najnovejšem junaškem činu sinov avite colture v Piranu proti našim poslancem muče-nikom, vzbudila je hrupno uevoljo povsodi, kjer so privajeni evropskim odnošajem. Sodba je splošna ta, da najnovejši barbarski čin glasovitih Pirancev nadkriljuje vse drugo, kar smo doživeli do sedaj v Istri v pogledu narodne nestrpnosti in — surovosti. Cele 4 ure in pol so morali naši poslanci, zastopniki naroda, nositi peš svojo prtljago, v najhujši besneči burji, k e r j i m d i v j a š k a b e s n o s t n i dovolila ni stana, ni vozov, ni nosačev.
Indignacija je neopisna mej vsemi poštenimi ljudmi in glasno in jasno se pojavlja mnenje, d a je mera polna!! Le pobalinski cinizem, s kojim je naš „II Piccolo" opisoval ali prav za prav hvalil tako barbarstvo s strani piranske sodrge, v rokovi-cah in brez rokavic, le ta brezvestni cinizem nadkriljuje morda še gnusnost čina samega in pa po istem provzročeno nevoljo.
Grda zasramovanja in nago nasilstvo označuje ta list kot — „maloprisrčno demonstracijo"; težaka, ki sta kar ostavila naše poslance, dasista bila dobro plačana za svoj trud, sta seveda vrlini, da malo takih, voznik, ki je, prisiljen po javnem nasilstvu, prelomil dano besedo, je poštenjak od nog do glave; „popolane", ki so drli za poslanci po
S / /X
mestu in potem cele pol ure po cesti zunaj mesta, metaje kamenje in psovaje, te „popolane" postavlja „11 Piccolo", nekako mej vrstami, kot vzgled patri-jotizma.
To je že vrhunec — surovosti. Zamolčati pa ne smemo, da niti privilegovani zaščitnik zakonitosti, vsikdar slavni „Mattino" , ni našel dosedaj besede, s kojo bi bil vsaj na rahlo pograjal take čine, bijoče v obraz božjim in človeškim zakonom ter — človeški kulturi. Bes je: po naši Istri je prioeža-lišče človeškemu čutstvovanju po — finančnih stražnicah !
S tem pa, da se obračamo do visoke vlade z vprašanjem: „Ali mera še ni polna?" nikakor ne kličemo, ne po policiji, ne po orožnikih, ne po državnem pravdništvu, kajti menimo, da pot do zboljšanja takih odnošajev ne vodi ni preko sodnih dvoran niti preko zaporov; ne, tako ne pojde nikdar, pač pa pojie gotovo: a ko vlada iztrže nikakor ne opravičeno p o 1 i -tiško n a d v 1 a d j e i z r o k i n t e ktu vel n i h pro v zroči te 1 j ev takih barbarstev!! Hic Bhodus, hic salta !
Naši vesti od minole sobote bilo bi še pri-dodati, da je bila 4'/» urna pot od Pirana do Kopra v groznem vremenu toli naporua, da so se poslanci zaresno bali zlih posledic za jednega ali drugega med njimi. Bogu bodi hvala, da do tega ni prišlo ! Slovancm istrskim pa je dolžnost, da svojim poslancem brezpogojno udanostjo povrnejo to pravo mučeništvo. In ponosom naglašamo, da so med temi mučeniki tudi duhovniki! Mi smo ponosni na to; ako pa kje drugod goje drugačne nazore, svobodno jim, mi pa jim ne bodemo sle-d i 1 i!_
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. januvarija.
Grof Tliun, češki cesarski namestnik je po dolgem odlašanju venderle vstregel želji Mladočehov in dal odstavko. „Fremdenblatt" namreč poroča, da je grof Thun že dne 7. t. m. prosil ministerskega predsednika, naj predloži cesarju njegovo prošnjo, ter ob jednem naznanil, da je pripravljen ostati na sedanjem mestu do konca deželnozbor-skega zasedanja. Njegovi prošnji se je ugodilo, kakor tudi na znanje vzela njegova ponudba. Torej najdalje v šestih tednih se vrši ta zaželjena sprememba v češkem namestništvu. Na to dejstvo je grot Thun opozarjal že v predzadnji seji, ko je rekel, da ga morajo smatrati bolj članom kluba veleposestnikov, kakor pa ces. namestnikom.
V češkem deželnem zboru je bil v včerajšni seji na dnevnem redu predlog nemških poslancev glede ustanovitve narodnih skupin. Ker sta pa bila radi bolezni odsotna dr. Buss in dr. Schlesinger, se bode predlog prebral v prihodnji seji. Mladočehi nameravajo glasovati proti temu, da se predlog izroči v to svrho voljeni komisiji. Svoje stališče bodo motivirali z izjavo posl. barona Scharschmida, povodom debate v predzadnji seji glede mladočeškega predloga. Ker pa se je grof Ledebur pred letom jako povoljno izrazil nasproti poslancu Bussu o načrtu za vstanovitev narodnih skupin, skoraj ni dvomiti, da bi veleposestvo ne glasovalo z nemškimi liberalci.
Dalmatinski deželni zbor. Na mesto umrlega predsednika deželnega zbora dalmatinskega, dr. Klaica, imenuje „Agramer Tagblatt" deželnega odbornika Ivčevica, ki je tudi izjavil, da sprejme to mesto, nasprotno pa hoče imeti „Obzorova" stranka državnozborskega poslanca Bulatija, katerega je baje vlada že predlagala na najvišjem mestu. Skoraj gotovo se bode na merodajnem mestu odločilo za poslednjega, ker je kot državnozborski poslanec bolj poznata oseba, nego odbornik Ivčevič.
Francija. Ker je predsednik Paure pri mnogih prilikah izjavil, da ima Francija le zato še nekaj časa zvei.0 z Vatikanom, ker se jej zdi ta zveza za sedaj še potrebna, da se bode pa pri prvi ugodni priliki raztrgala, bode izdal sv. Oče, kakor javlja „Pol. Corr.", v kratkim okrožnico, v kateri bode pojasnil verske razmere na Francoskem. Papež namerava v tej okrožnici predsedniku priporočiti, naj v smislu prijateljskih razmer mej cerkvijo in državo vpliva na merodajne kroge. Želeti bi bilo, da bi bil ta korak sv. Očeta tako vspešen, kakor vsi dosedanji.
Vstaja na Kubi. V zadnjem času dohajajo zopet zelo neugodna poročila iz Havane. Vstaši so zažgali mesto Managuas ter več vasij v pokrajinah Vegas in San Francisco de Paula. Veliko število družin je brez strehe in živeža. Mnogo jih je pri-bežalo v večja mesta iskat varstva in pomoči. Vstaški vodja Maksimo Gomez je s svojimi četami ustavil železniški vlak nekako trideset kilometrov od Havane ter odgnal popotnike, blago pa zažgal. Posebno pazijo vstaši na to, da preprečijo dovoz živeža in streliva za španjske vojake, nasprotno pa dobivajo sami še vedno mnogo vojaških potrebščin od svojih zaveznikov. V Havani so minuli teden prijeli španjski vojaki vrednika nekega novijorškega lista, ki je podpiral vstaške čete. V takih razmerah ne morejo Spanjci upati, da bi se jim kaj kmalu posrečilo, zadušiti upornega duha na otoku Kubi in bodo morali žrtvovati še ogromne svote, predno si podjarmijo ondotne domačine.
V Afriki so se nekateri rodovi jeli pogajati o miru. Pogajanja se udeležuje tudi kralj Menelik, ki bi bil voljan skleniti mir z Italijani, ko ne bi temu nasprotovala kraljica Taitu, katera zahteva v spo-razumljenju s tigrinskimi vodji, da se nadaljuje vojska z Italijo. Vsled tega je izgubil general Ba-ratieri ves pogum in noče prodirati z vojaki v notranje, ker le predobro v^, da sovražniška moč veliko presega italijansko. To je naznanil tudi svoji vladi, ki je sklenila, odposlati še 50.000 mož in na ta način zasesti celo Abesinijo. Potemtakem bi štela italijanska armada v Afriki okroglo 80.000 mož, mej_ tem ko je sovražniška četa trikrat tolika. Iz tega je razvidno, da Crispi nima veliko upati od svojega ljubljenca Baratierija, čegar zmaga ali poraz bode odločevala o Crispijevi moči, kajti poraz v Afriki bil bi tudi poraz za Crispijevo ministerstvo.
Soeijalne stvari.
Kmečko vprašanje.
(Dalje.)
Strahovito so se maščevali graščaki nad ubogimi kmeti, ko so udušili njihov upor. Vsega skupaj je bilo pobitih vsled upora 1524 in 1525 nad



Političen list za slovenski narod.
130.000 kmetov. Ker so ti mej uporom uničili vse listine, kjer je bila zapisana njihova desetina in tlaka, so jim graščaki naložili nova, neprimerno krutejša bremena. Sloboda, ki jo je dalo krščanstvo kmečkemu stanu, je bila s tem porušena. V ti dobi so navstali velikanski latifundiji na Češkem, Morav-skem itd. Na Češkem je tridesetletna vojska še gorje potlačila kmeta. Za tamošnje poljedelce ni bilo žalostnejših časov, nego od začetka 17. do polovice 18. stoletja.
Tudi v naših krajih se je tedaj godilo kmečkemu stanu največ krivic. V tem času se je zlomila narodova moč, oslabela so stara izročila; ži-vahno-veselo, pesniško • nadahneno, čilo življenje na kmetih je tedaj prepregel mrak skrbij, zaničevanja in trpljenja. Kapitalistično gospodarstvo se je vsled tega lahko brez nevarnostij razvijalo, saj teptano ljudstvo ni imelo niti dovolj duševnih, niti gmotnih sredstev, da bi se mu bilo ustavilo. Zelja po slo-bodnejših časih ni mogla dobiti izraza; čemela je globoko v potrtih kmečkih srcih.
Za blage cesarice Marije Terezije se je jelo Bvitati. Najpreje je ustanovila povsod državna sodišča, pri katerih je lahko iskal kmetič pomoči. To ni mnogo pomagalo, ker so bili kmetje preveč teptani, da bi si bili upali pritoževati se proti svojim graščakom, ki so imeli še vedno sodišča v rokah. Dokler ni graščakov prešinil nemški husitski, ali kakor mu pravimo, protestantski duh, in dokler so imele kmečke občine svojo zdravo samoupravo, toliko časa so bila graščinska sodišča zelo primerna. Rimsko pravo je uničilo kmečko avtonomijo, prote-stantstvo je pa izkopalo širok prepad mej kmeti in graščaki, zato seveda niso mogla graščinska sodišča več služiti pravici.
Ko prebiramo zgodovino kmečkega stanu za časa živega vpliva katoliške cerkve, se moramo čuditi pogumu, s katerim so se kmetje poganjali za svoje pravice tudi proti svojim lastnim graščakom. Do cesarja so gnali tožbo, če je bilo treba, in so tudi največkrat zmagali. Za naše kraje imamo o tem v«č zanimivih podatkov v dr. Pr. Kosovi knjigi: Zgodovina Škofje Loke in okolice.
Ko je tuji vpliv ponižal cerkev, je s tem vzel tudi eneržijo ljudstvu in zato prva blaga naredba Marije Terezije — ustanovitev sodišč — ni skoraj nič hasnila. Zato je ukazala leta 1769, da smejo patrimonijalna (graščinska) sodišča samo z dovoljenjem cesarskih uradov za kazen zapreti ali sicer kaznovati svoje podložnike.
Leta 1766 je ukazala cesarica, da se mora sestaviti zemljiščni kataster. S tem je hotela zabra-niti, da ne bi veleposestniki mogli jemati svojim podložnikom svojevoljno posestva. Najemnikom je dala pravo, da se smejo od svojih fevdalnih gospodarjev odkupiti; zato se je zemljišče zelo nizko cenilo. Odkupne pogodbe so se morale pisati pri cesarskih sodiščih.
Leta 1771 je ustanovila komisijo, da naj preišče, po koliko dnij v letu so dolžni podložniki tla-čaniti svojim gospodarjem. V tem oziru so bili kmetje večinoma popolnoma brezpravni. Ko je komisija izvršila svoje delo, je določila cesarica, koliko dnij k večjemu se sme siliti kak podložnik k tlaki.
Grajščaki so se ustavljali, kolikor so le mogli tem naredbam ; brezvestni hujskači pa so pravili ljudem, da je cesarica oprostila kmete vseh davkov, da so pa predniki potlačili ta patent. Po raznih krajih so zato navstali kmečki upori, ki so se pa kmalu udušili. L. 1775 je češko kmečko ljudstvo poskusilo tak upor, ki mu je seveda le še bolj škodoval.
L. 1781 je cesar Jožef II. zrušil vsako osebno tlačanstvo in je prepustil samo podložništvo z določenimi davki in tlako. Najvažnejši njegov ukaz je pa bil v tem oziru, da smejo soditi pri patrimoni-jalnih sodiščih samo pravniki, ki so dostali pre-skušnjo in jih je država potrdila. Ti so bili odvisni od cesarskih sodišč. Bes je s tem ponehalo, da ni smel fevdalni gospodar osebno soditi svojih podlož-nikov in so se vsled gnjilih razmer ponavljajoče se krivice zmanjšale, a hkrati se pričenja s to naredbo v naši državi popolnoma novo javno življenje. Avtonomija manjših družabnih organizmov zginja, birokracija — uradniško gospodarstvo se pričenja. Po naši sodbi je to gorje od prvega, ker nima svojega temelja v natori in pa svojem bistvu vse avtomizuje in razdružuje. Rane, ki jih je imela prejšnja družba, bi se bile morale zdraviti z ozirom na natoro bolnih organizmov, ne pa s sredstvi, ki sieer odstranjajo
rano, a le s tem, da uničijo organizem sam. Skušnja nas uči, da aprijorističen špekulant v zdravilstvu in v politiki pri najboljših namenih neizmerno več škoduje, nego koristi.
Jožef II. je konečno tudi ustanovil, da naj vse podložniške dolžnosti odkupijo. 70 odst. pridelkov naj ostane kmetom, drugo naj .se pa vsako leto vporablja za odkup in za davke, dokler ni zemljišče popolnoma slobodno.
Leopold II. se je zavoljo francoskih zmed zbal plemstva in tako je večina Jožefovih naredb, brez koristij kmečkemu stanu splavala po vodi.*)
Začeti tok se vender ni dal vstaviti. Dne llega aprila 1848 so se zrušile v naši državi vse podložniške vezi, robote in fevdalni davki. V Avstriji se je zemljiška odveza izvršila 1. 1859 (na Moravi že
I.	1852, na Češkem in v Sleziji 1. 1858.) Avstrija je bila v tem prva evropska država. V slobodi je zarajal naš kmetič; rešen je bil krutih fevdalnih bremen, a njegovo veselje je bilo le kratko. Mesto prejšnje organizacije mu ni dala država — nobene, mesto prejšnjih tlačiteljev pa dva nova — birokracijo in liberalni kapitalizem. Denarno gospodarstvo je pod varstvom birokratičnega satrapstva vrglo kmeta v še hujše stanje. Sloboda mu ni ničesar pomagala. Kmet propada sedaj hitreje in gorje, nego je preje. Neizogibna smrt čaka njegov stan, če se ne stere kapitalizem.
Se - le v naših dneh se začenja misliti, da je treba kmečkemu stanu samostojne organizacije : govori se o — kmečkih zadrugah. To je zdrav preobrat. Toda po pravici povemo, da od sedanjega državnega zbora in od sedanje vlade ne moremo ničesar pričakovati, ker bo vladni načrt brez dvojbe tak, da bo vsako samostojno gibanje kmečkega stanu ostrupljal — birokratični vpliv. Pri obrtnih zadrugah opazujemo že dolgo, da je pod tem vplivom so-cijalni preobrat na boljše — nemogoč.
(Dalje sledi.)
*) Prim. za naše kraje prošnjo božtanjskih kmetov na nekega uradnika, naj jim pomaga v hudih stiskah, ki jih trpe od svoje grajščine. Izvestja muzejskega društva. 1895, sešit. 5 str. 211 in 212. Kmetje vedo v tem pismu o Jožefovih na-redbah in se sklicujejo nanje. Kmetje vprašujejo, ali sme graj-ščak prelomiti svojo pogodbo in jim nalagati večjo tlako in večje davke, dalje, ali jih sme devati v železje in jih tepsti, če nečejo delati robote in se zato tožujejo in konečno, kedaj je cesar Jožef izdal patent kmetom v obrambo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. januvarijs.
(Konzistorijalni svetovalec) tržaške škofije je postal preč. g. Edvard Legat, c. in kr. kapelan v Lipici. Čestitamo!
(Imenovanje.) Dr. Jožef Vybomy je imenovan deželnim sekundarijem v ljubljanski bolnišnici.
(Dnevni red VI. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani, dne 16. januvarija 1896. 1. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje deželno-zborskega zapisnika V. seje dne 13. januvarija 1896. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Poročilo dež. odbora o pospeševanji vinoreje na Kranjskem. 4. Ustno poročilo upravuega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora logaškega za uvrstitev občinske poti Bakek - Laze - Dolenji Logatec mej okrajne ceste. 5. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu gledališkega zaklada za 1. 1894. in proračun za 1. 1896. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdeniškega zaklada za 1. 1896. 7. Ustna poročila finančnega odseka: a) o prošnji občine Bovte glede podpore za zgradbo okrajne ceste od Logatca do Eovt in do Idrijske meje; b) o prošnji odbora kmetijske podružnice v Eibnici glede podpore za vzdrževanje in obdelovanje kmetijskega vrta ; c) o prošnji prostovoljnega gasilnega društva v Bohinjski Bistrici glede podpore za napravo gasilnega orodja; d) o prošnji šolskih sester v Trnovem za povikšanje dotacije in glede podpore za ženska ročna dela. 8. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji več prebivalcev v Zireh za zgradbo okrajne ceste iz Bovt v Zire po dolini Bačeva. 9. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Bovte za uvrstitev občinske ceste od Bovt do meje Idrijskega cestnega okraja mej okrajne ceste. 10. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnjah [župnega urada v Zavratcu, več posestnikov iz idrijskega okraja in občine Dolenji Logatec, da se cesta od meje logaškega cestnega okraja do Žirov zgradi po Sovriškej dolini.
II.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji pod-občine Ravne glede podpore za zgradbo nove ceste Bohinjska Bistrica-Ravne. 12. Ustno poročilo uprav-
nega odseka o prošnji županstev v Naklem in pri sv. Križu, da se občinska cesta iz vasi Strahinj do Zgornjih Dupelj uvrsti mej okrajne ceste.
(O Stedrvjevem morilcu) poroča včerajšni „81. N.", da je neki hlapec v preiskovalnem zaporu, o katerem je dognano, da je bil v prijateljski zvezi s Permetom, ki je pred kratkem storil grozne umore v Trojanah in na Vranskem. Ta hlapec je sedaj neki tudi na sumu, da je Stedryja umoril. Delal je namreč vsaki dan na Grumnikovem dvorišču, par dni pred umorom pa je zapustil službo, češ, da gre v Ameriko. — Znano je, da je bil gosp. Doberlet glavna priča za nedolžnost Cvajerjevo, ker je pred porotniki odločno izjavil, da je ob kritični uri iz veže Stedryjevega stanovanja stopil njemu nezuan mož. Nam se le čudno zdi, da gosp. Doberlet tega hlapca, o katerem je vodja mestnega policijskega oddelka, g. Podgoršek, dobil indicije, da je morilec Stedryjev, akoravno je vsaki dan na imenovanem dvorišču delal — ni takoj spoznal. Nam ni o tej zadevi nič gotovega znano; ako je pa na ttm kaj resnice, videli bomo pozneje.
(Poboj.) V trnovskem predmestju na cesti v Mestni log št. 14. je hlapec Janez Modic iz Bresta Janeza Šarca, vulgo Novakovega s „trikelcem" tako močno po glavi udaril, da je ta v smrtni nevarnosti ter je le malo upanja, da bi okreval.
(Iz Želimelj.) Malokomu bode znsno, da je že-limeljska dolina industrijeleu kraj. Velika industrija res da ni pri nas doma, pač pa v pravem pomenu besede — mala industrija. Ako pogledaš sedaj v zimskem času po hišah, vidiš, da ne počivajo niti jedne roke. Od male deklice pa do starega možička vse giblje, reže in strže z malim nožičkom v roki. Izdelujejo se namreč v precejšni množini zobotreb-niki. Škoda le, da razni prekupci preveč na izdelovalce pritiskajo in jim izdelke slabo plačujejo. Pred leti so plačevali sto butaric po 1—2 gld., sedaj pa le od 60—75 kr. Ce pa v gostilni vprašaš za tak zvežček, bodeš moral dati zanj saj 3 ali 4 kr. Zadnji dve leti smo imeli celo posebnega agenta ves zimski čas, ki je skupoval te domače izdelke po domači in sosednjih farah ter je naprej pošiljal. Kljub temu, da se izdelek slabo plačuje, je vender samo po fari želimeljski bilo pretečeno zimo pokupljene te robe za okroglih osemsto gld. Gotovo lepa svota, ki znači marljivost tukajšnjega ljudstva. Sicer se pa s tem pečajo le bolj otroci, ženske in slabotni ljudje. Trdni možaki dobe precej zaslužka v grajščinskih gozdih.
(Rodiola-lek.) Pod tem imenom priporoča gospod Robič baje nezmotljivo sredstvo zoper davico ter omeni, da ima še nekaj rodiolnih korenin. Sredstvo je tedaj korenina neke rastline. Važno za zdravnike bi bilo rastlino poznati po nje znanstvenem imenu. Durand: Index generum Phanero-gamorum je ne pozna. Isto tako T home's flora von Deutschland, obe knjigi ste tiskani leta 1888. Tudi v obširni Kosteletzkevi: Allgemeine medizinisch - pharmaceutische Flora ni Rodiole. V botanikah se pač nahaja R a d i o 1 a Dill, neka nježna kake 3—4 cm visoka rastlinica iz lanove vrste s tenkimi koreninicami kakor nitke. Prof. Thome o Radioli (Zwerg - Lein) piše : In der Schweiz sehr selten. Na Kranjskem raste okoli Prema in okoli Ki-lovč na Notranjskem. Radiola tedaj Robičevo sredstvo ne more biti, R)diole pa ni v botaniki. Glede važnosti reči naj tedaj č. g. Robič blagovoli več pojasniti. Je li je kak lapsus calami ali kaka tiskovna pomota?	Botanicas.
(Izseljencem v svarilo.) Avstro - ogerski glavni konzulat v Genovi poroča, da je ustavila svoje delovanje ondotna parobrodna družba, oziroma posredovalna agentura za izseljevanje v Brazilijo „La Li-qure Brasiliana", ki je dosedaj brezplačno prevažala avstro - ogerske izseljence. Ker pa brezvestni agentje navadno molče o takih stvareh nasproti občinstvu, je nujno potrebno, da prebivalstvo to izve in se ne da zapeljati židovskim agentom.
(Zdravje v Ljubljani) od 5. do 11. januvarija: Novorojencev bilo je 9. Umrlo jih je 13, mej njimi za vratico (davico) 2, za jetiko 3, za vnetjem sopil-nih organov 2, vsled starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 4. Mej njimi sta bila 2 tujca in iz zavodov 5. — Za različnimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 4, za škarlatico 3, za grižo 1 in za vratico 8.
*
* *
(S Koroškega,) dne 14. januvarija: Iz Beljaka se poroča, da je na tamošnji gimnaziji prof. Adolf Gstirner, razlagajoč zgodovino, se izrekel, da se morajo Slovani gledš zgodovinske važnosti in kulturne
stopinje primerjati z zamorci v Srednji Alriki!! To vam je zopet pojav pristno nemške predrznosti in oholosti, ki se povsod in vselej zna šopiriti na trožke drugih! Da oblastva k takemu besedičenju nemškega „temeljitega" zgodovinarja molči, smo pri nas že navajeni; naj bi pa kak Slovan drznil se izreči le pol toliko lažnjivo besedo o „Švabih", kak krik bi neki nastal po vsej Germauiji ! — Ker govorim baš o beljaški gimnaziji, kjer se že od nekdaj jako „milostno" sodi o Slovencih in dela proti njim, vprašam še: kdaj bode neki visokocenjena naučna uprava imenovala naslednika pokojnemu profesorju slovenščine, J. Lendovšeku!? Že pol leta je minulo od njega smrti in še ni imenovan naslednik, ki bi poučeval gimnazijce-Slovence v maternem jeziku. Suplirá ta nauk menda gimnazijski učitelj Skarbina, ki se je pa sam izjavil, da je nezmožen za to službo, ker od slovenščine ne zastopi dosti več, nego ga je v otroških letih naučila mati Slovenka! Ali mislijo merodajne osebe, da to zadostuje dandanašnji za učitelja na srednji šoli?! Morebiti bi vendar hotel v tem kaj ukreniti naš slavni deželni šolski svet. Bilo bi to gotovo hvaležnejše delo, nego krpati res „čudne" izjave o — nepotrebi veronauka na višji realki! Ali pa mislijo, da kakor od učiteljev koroških ljudskih šol ne zahtevajo, naj poznajo jezik učencev, istega tudi ni treba „slovenskim" profesorjem na srednjih šolah?!
(Koroške novice.) Koroški učitelji so, kakor pišejo „Freie Stimmen", nezadovoljni z deželnim šolskim svetom, ker noče uvesti postavo o takozvanem „personalclassensystem", katera se je sklenila v zadnjem deželnozborskem zasedanju in ki bi se imela vpeljati dne 1. t. mes. Deželnemu šolskemu svetu novi zistem ne ugaja, ker bi potem ne mogel več z učitelji tako samovoljno postopati, nego dozdaj. Da bi se mogli učitelji kujati proti dr. Gobancu, zdi se nam hkrati nezaslišano! — „Kilrntner Schulblatt", glasilo koroških učiteljev, nehal je z novim letom izhajati! List, kateremu je pošel potrebni „drobiž", je bil pisan v čisto protiverskem in nam sovražnem duhu. Da koroški učitelji, ki se nam kot kulturo-nosci itd. toliko vsiljujejo, ne morejo vzdržati svojega lista, je tudi značilno. Čudno, da jim ni prišel „schulverein" na pomoč. — Občin, odbor v Trbižu je dovolil za celjske Nemce velikodušno podporo 25 gld. Menda bi jih tudi megli boljša porabiti doma ! Isti odbor je dovolil za podporno društvo koroških dijakov v Gradcu celih 5 gld. „Nemški" Celjani so mu bolj pri srcu, kakor ubogi domači dijaki.
(Od Drave) dne 1 3. jan.: Gospod urednik ! Kakor vidite, moram začenjati z ,osodepolno' številko; upam, da ne bode osodepolna za te-le vrstice, katere moram, hočeš nočeš, posvetiti ljubeznjivim sosedom „druge narodnosti", kar pa ne izključuje, da mnogotera merodajna oseba izmed „drugih" nosi pošteno slovensko ime in niti pravilno nemški govoriti ne zna! Odkar se je tem mogočnežem, znanim častilcem Bismarcka, posrečilo pri zadnjih volitvah v marenberški okrajni zastop zmagati „jednoglasno", t. j. z jednim celim slovenski stranki ugrabljenim glasom, nosijo prav kvišku glave, češ : mi smo mi, razven tega kar nas ni! Kot posebno znamenitost, ali če hočete, kot uspeh te „zmage" pa vam naznanjam, da letošnji pust v slavnem Ma-renbergu ne bo .nemškega' plesa. Škoda, kajne? Nemški kolovodje pravijo, da ga ne morejo napraviti, ker gre vse „narazen", t. j. ne morejo, ker so se Slovenci naveličali hlapčevati in služiti Nemcem za stafažo tudi v tem okraju! Brez Slovencev oziroma Slovenk pa ne gre! — Zato bode pa tem večji „hetz" dne 25. t. m. na M u t i, kjer napravijo pra-tevtonske družbenice „S(idmark"-e velik ples, h kateremu se ima, kakor se čuje, zbrati ves nemški cvet, stari in mladi, kar ga moreš stakniti ob naši Dravi od koroške do hrvaške meje! Načel-nica Erber s pomočnicami se baje že silno trudi, da bode vspel ta pristno „nemški" ples, in krasotice že dolgo časa sanjarijo, kako se bodo sukale tisti večer na čast „nemštvu v škripcih". Tudi kuhalnice za vojsko proti nam in za mogočno „nemško stražo ob Dravi" se že čedijo — pripravljeno je torej vse. — Ce me pustijo vročekrvne tevtonske plesalke kaj
blizo, (kajpak izdam se jim ne), potem vam sporočim, kako je izpadel celi „špas". Dakle: Z Bogom!
—ski.
Narodno gospodarstvo.
Trtoreja na grmski šoli.
(Govoril poslaneo Schweiger v deželnem zboru Kranjskem.)
Dovoljujem si, visoka zbornica, nekoliko besed spregovoriti k točki, o kateri je poročal gospod poslanec Povše. Gospod poročevalec je izrekel željo, da bi vodstvo grmske šole vendar jedenkrat podalo bolj natančne račune iz posameznih panog gospodarstva. Mimogredi epomnim, da se ta žtlja ni danes prvikrat čula v tej visoki zbornici.
Med rednimi dohodki pri gospodarstvu najdem pod črko e): izkupilo za trtne in sadne sadike svoto 286 gld. 76 kr. Ni razvidno, koliko je dobilo vodstvo posebej za trtne, koliko za sadne sadike. Pa vzemimo, da so sadne sadike dale 86 gld. 76 ¿r., preostaje na trtne sadike 200 gld. Tu hočem narediti nekaj opazk, ker po mojem mnenju bi vodstvo lahko več dobilo za trte. Povem, da zlasti iz občin Drašiči, Rosalnice in Radovica smo poslali lepega denarja na Štajersko, odkar smo dobivali ameriške trte. Na Grmu imajo dosti prostora, tudi delavcev imajo dosti na razpolaganje; tam bi lahko imeli na tisoče in tisoče ameriških trt, ne samo ključev, ampak tudi ukoreničenih, ali kakor mi pravimo, korenjakov.
Da smo danes, gospoda moja, na Belokranjskem, zlasti v omenjenih občinah, veselilo nas bi videti, kako ljudje pridno rigolajo. Ugodna je zima in tudi jeseni smo veliko prekopali; le jedna skrb muči ljudi, kje bodo dobili potrebnega ameriškega lesa. In ko sem šel od doma, prosili so me, da naj jim poskrbim kaj trt, ker se zna zgoditi, da bodo zrigolane parcele ostale neposajene.
Drugi nedostatek je ta, da na Grmu imajo tako malo cepljenih trt ali požlahtnenk in slišal sem ljudi, ki so rekli, da bi radi videli, kako izgledajo na Grmu požlahtnjene ameriške trte. Po vzrokih, da imajo na Grmu tako malo cepljeuk, ne bom vprašal. Jeden vzrok pa le navedem, in ta je, da pri cepljenju nimajo sreče, bodisi da cepijo na zamaške, z rafijo ali na zeleno. In ker smo ravno v začetku novega leta, želim za novo leto večje sreče in obilnejšega vspeha; to bo dobro prišlo v korist dotične blagajne, pa tudi nain vinogradnikom, ki bomo po-žlahtnjenke radi kupovali.
Se jedno reč imam in je ne morem zamolčati. Želim, da bi se v srcu gospoda Dolenca vsaj nekoliko ohladila njegova ljubezen do neke ameriške trte, ki se zove York Madeira. Te trte je zasajen precejšnji del deželnega trtja v Smolinji Vasi. Ima ta trta nekaj za-se, in to da rodi direktno, je ni treba cepiti; delo ž njo je torej lahko in zložno. Pa ta trta je jedna prvib, katero konča trtna uš; poleg tega nastavlja majhne grozde kakor prilično muškatelova jabolka, in vino, pridelano iz York Madeire, ima neprijeten postransk okus, tako da ni za kupčijo.
Mi Belokranjci smo hodili na Štajersko, na Bi-zeljsko, gledat novih ameriških nasadov. Tam smo videli to krepko rast požlahtnjenega lesa, videli iz-vanredno velikost in obilnost grozdnega sadu in ogreli, naudušili smo se za novo trtje, in danes, hvala Bogu, imamo že doma lepih novih nasadov. Ce pa človek vidi v vinogradu, ki ima biti vzgled in vzor, York Madeiro, se gotovo ne bo naudušil za ameriški nasad.
Da sem jaz vodja na Grmu, bi odmah letos izmetal York Madeiro, nadomestil jo s cepljenkami; če teh ne bi imel, posadil bi korenjake in če tudi teh ni, pa ključe od trt, katere veščaki priporočajo.
Jaz ne Btavim nobenega konkretnega predloga. Le opozoriti sem hetel visoko zbornico na te ne-dostatke.
Slavni deželni odbor pa prosim, da na grmsko vodstvo blagovoli vplivati v označenem oziru.
Bral sem, in če se ne „motim, v programu deželne šole, da je šola na Grmu jedna najlepših v Avstriji. To je gotovo laskavo za vsakega deželana, to se lepo bere in prijetno sliši. Pa še bolj laskavo bo, lepše in prijetneje, če šola na Grmu ne bo
samo jedna najlepših, ampak tudi jedna najboljih v Avstriji. V to pomozi Bog, pa tudi vsi faktorji, katerim je dolžnost za to skrbeti, v prvi vrsti vodstvo na Grmu.
Društva.
Dunaj, 14. januvarija. Današnji soci-jalno-demokratični shod, katerega se je udeležilo blizu 4000 brezdelnih delavcev, je zaključil vladni zastopnik radi škandaloznih dogodkov.
Dnnaj, 15. januvarija. „Fremdenblattu" se iz zanesljivega vira poroča, da je prosil ces. češki namestnik grof Thun dne 7. t. m. vlado, naj predloži cesarju njegovo ostavko. Vlada je ugodila njegovi želji ter ob jednera vzela na znanje njegovo ponudbo, da je voljan voditi posle češkega namestništva do konca zasedanja deželnega zbora.
Moravska Ostrova, 14. januvarija. V premogovniku „Hermenegild" je navstal do-poludne ogenj iz neznanih vzrokov. Do sedaj so našli 12 ranjencev.
Opava, 14. januvarija. V „Hermenegil-dinem" rovu v Moravski Ostro vi so našli do pol 4. ure popoludne 6 mrtvih in 12 težko ranjenih delavcev. Deželni predsednik grof Ooudenhove se je podal takoj na lice mesta.
Zagreb, 14. januvarija. Tukajšnji občinski svet je soglasno sklenil, izreči sožalje deželnemu zboru dalmatinskemu povodom smrti deželnega glavarja Klaiča.
Budimpešta, 14. januvarija. V današnji seji poslanske zbornice je izjavil minister Josipovič, da se je zaman prizadeval dognati spravo mej Ogersko in Hrvatsko in da je sama Hrvatska vzrok, da pripada ogerski kroni, ker jo odklonila pogodbo z Avstrijo.
Budimpešta, 14. januvarija. Poslanska zbornica je pričela danes s posvetovanjem o proračunu za notranje ministerstvo. Več govornikov je pojasnjevalo nepravilnosti pri volitvah.
Sredec, 14. januvarija. Princ Ferdinand koburški se je danes z brzovlakom odpeljal v inozemstvo. Kot vzrok se navajajo družinske razmere. Vladarske posle je izročil skupni vladi. — Sobranje se otvori 21. t. m. — Bulgarski delegatje za pogajanje o trgovinski pogodbi z Avstrijo odpotujejo danes popoludne na Dunaj.
Pariz, 14. januvarija. Danes se je v najlepšem redu otvoril državni zbor. Predsednikom je izvoljen jedini kandidat Brisson z 294 od 351 glasov. Po izvolitvi ostalih funkcijonarjev se je seja zaključila. Prihodnja seja v četrtek.
London, 15. januvarija. Times poroča, da je admiraliteta pozvala prve ladijodelniške tvrdke, naj takoj vlože ponudbe za deset novih križarskih ladij. Nadalje je admiraliteta prosila vse tvrdke, katere imajo kaka državna naročila, naj te poprej izdelajo kakor vsaka druga zasebna.
Umrli ho:
12.	januvarija. Marija Čad, posestnika in peka žena, 46 let, Poljanska cesta štev. 29, srčna hiba in oedema pulra. — Liza Srakar, posestnica, 71 let, Rožne ulice 9, ostarelost. — Franc Kotnik, kočjažev sin, 3 leta, Rimska cesta 6, ošpice.
13.	januvarija. Janez Magister, delavec, 76 let, Plorijanske ulice 19, ostarelost.
14.	januvarija. Makso Sivec, mizarjev sin, 15 mesecev, Poljanska cesta 27, božjast. — Janez Vrankar, delavcev sin, 16 mesecev, Opekarska cesta 37, davica. — Jožef Ribič, gostilničar, 83 let, Stari trg 34, ostarelost.
Tujci.
12. januvarija. Pri Slonu: Hudetz, Severianoff, Weiss, Eisenhammer, Taueher z Dunaja. — Brant iz Kranja. — Rosenberger iz Prage. — Pollak iz Siska.
Pri Maliiu: Domladiš iz Ilir. Bistrice. — Domladiš iz Šoštanja. — Fiirnberg z Dunaja. — Mally in Goldschmid iz Trsta. — Woschnagg iz Šoštanja. — Pfeifer s Krškega.
Pri Lloydu : Peharc iz Žužemberka. — Sperl, Sullu, Rophille iz Trsta.
Pri Juinem kolodvoru -. Wellner iz Maribora, Pri avatrijskem caru: Pausig iz Gorice.
«ÄSET	Menjalnica baninega zavoda	Wien,
Schelhammer & Schattera
Tržne cene v Ljubljani
dné 15. januvarija.
	gl.	kr.		gl.	kr.
Pšenica, m. st. . .	7	80	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	—	66
Rež.....	7	20		—	70
Ječmen.....	6	50	Jajce, jedno . . .	—	3,
Oves, „ . . . Ajda, „ . . .	6	80	Mleko, liter . . .	—	10
	7	50	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	6	tO	Telečje „ „ .	—	62
Koruza, „ . . .	5	50	Svinjsko „ „ .	—	581 40
Krompir, „ . . .	2	80	Koštrunovo „ „ .	—	
Leča, hktl. . .	12	_	Piščanec ....	—	55
Grah, „ . . .	12	_	Golob.....	—	17
Fižol, „ . . .	10	—	Seno, 100 kgr. . .	2	50,
Maslo, kgr. . .	—	88	Slama, 100 „ . .	2	70
Mast, „ . . Speh svež, „ . .	—	70	Drva trda, 4 kub. m.	7	60|
	—	62	„ mehka, 4 „ „	5	20j
Meteorologično poročilo.
n ca Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
14	9. zvečer	726 8	-3-2	si. zah.	sneg	
15	7. zjutraj 2. popol.	72H-5 7299	-4-0 —03	brezv. si. vzh.	oblačno "del. jasno	50
Srednja včerajšna temperatura —3'8°, in za 12 pod normalom.
lateeaj.
Pri župni cerkvi ▼ Mitrovioi na Hrvatskem se razpisuje
mesto organista.
Isti je ob jednem učitelj hrvatskega povskega društva. — S to službo so spojeni nastopni dohodki: Iz cerkvene blagajne 300 gld., od davkarskega urada 100 gld. 80 kr., od hrvatskega pevskega društva 100 gld., od nižje realne gimnazije 80 gld., stanovanje s tremi sobami, vrtom, štolo od pogrebov. Razven tega mu je mogoče kaj zaslužiti tudi s privatnim pod-učevanjein. — Potrebno je, da prosilec zná hrvatski ali kak drug slovanski jezik.
Prošnje, opremljene s spričevali in krstnim listom, naj se pošljejo do 1. februvarija 1896 rimsko-katoliikemn župnijskemu uradu v Mitrovloi.	49 2-1

Vsebina 2. zvezka 1896:
1. Knez Ljudevit. Zložil A. Hribar. Pod grajsko lipo. — Lada. — Boj pod Nanosom. — Morana.
2.	Iz ljubezni. (Novela.) Spisal Dragutiu. (Dalje.)
3.	Sin. (Krajinska id.la.) Spisal Podgoričan. (Dalje.)
4.	Vzori in boji. Po prijateljevih pismih priobčil Jož. Ošaben. (Dalje.) 5. Legenda. Zložil Gojko. 6. Avstrijska Riviera. Opisal Jos. Rozman. (Dalje.) 7. Črtice iz zgodovine lepih umetnostij. Spisal dr. A. Medved. (Dalje.) 8. Prilogi iz predloga „po" in prilogov zloženi. (Jezikovna razpravica.) Spisal dr. J. Pajk. 9. Zmagovita moč duh& nad telesom. Spisal dr. Simon Šubic. 10. Naš program. Spisal dr. Fr. L. 11. Književnost: A. Slovenska književnost. 12. Razne Btvari. — Slike. 1. Drsalci na ledu. M. Jama. 2. Banka propadla. Po sliki prof. Vladimija Jegoviča
Makovskega. 3. Valentin Vodnik. Kip-spomenik Alojzija Gangla v Ljubljani. 4. Stavba Kip Ant. Pro-chazke. 5. Veda. Kip Franč. Hergesela. 6. Park in cerkvica sv. Jakopa v Opatiji. A. Beer.
Večna luč!
CÖ
>1/1
5? C 4)
o fc
<a
>w S
O
'S? Z
Podpisani — vstrezajoč splošni želji prečast. duhovščine, da se pridobi trajna, lepa večna luč — jamči z gotovostjo s svojim, njemu garantiranim pristnim oljklnlm oljem in najnovejšimi stenji trajno, lepo in najcenejšo vedno luč, ki vstrajno neprenehoma, tudi v hudem mrazu, močno gori, in za katero popolnoma zadostuje 32 klg. olja po 48 kr. klg. za celo leto. — Stenji podpisanega gore tudi v vsakem pristnem olju.
Cene podrobnostim in poduk (kar prilagam vsaki pošiljatvi) odpošiljam na zahtevo brezplačno.
Nadejajo se obilnih naročil od precast. duhovščine in cerkvenih oskrbništev, zagotavljam točno in vestno
postrežbo	Valentin Kofol,
4 5—4	farni oerkvenik
v Kanalu na Goriškem.
S! £
c o
s
S»
2 ¿5.
o IV 3
C_l.
Cfi« P9
Št. 426.
Razglas.
50 3-1
Mestni magistrat ljubljanski naznanja:
1.	Imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih v letih: 1875, 1874 in 1873 rojenih domačih mladeničev bodo razgrneni v magistratnem ekspeditu
od 12. do vštetega 20. dnč t. m.
v ta namen, da jih vsakdo lahko pregleda in
a)	naznani, ako bi bil kdo izpuščen ali napačno vpisan;
b)	ugovarja zoper reklamacije novačenju podvrženih, ali zoper niih prošnje za priznanje v §§ 31., 32., 33. in 34. voj. zak. navedenih ugodnosti in te ugovore tudi dokaže.
2.	Žrebanje onih novačenju podvrženih mladeničev, ki so bili rojeni 1875. leta, vršilo se bode
dne 21. januvarija letos
ob 11. uri dopoldne v magistratnem ekspeditu. Žrebanja udeležiti se je vsakteremu dovoljeno.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane,
4. dan januvarija 1896.
VABILO
k I. rednemu občnemu zboru „Hranilnice in posojilnice v Srednji Vasi v Bohinju, ki bode v nedeljo dne 2. februvarija 1896 ob 3. uri popoldne v društveni pisarni hiš. št. 20.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje letnega računa. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Posebni nasveti in predlogi.
Hranilnica in posojilnica v Srednji Vasi,
rcgistrovnna zadruga z neomejeno zavezo.
tilaxi.es» dne 31. decembra 1895.
Activa
Pasiva
Gotovine dné 31. dec. 1895 . Zaostale obresti......	Kld. | kr.		Naprej plačane obresti . . . Kapitalizovane obresti . . . Deleži.........	gld.	kr.
	1398 18746 221	16 57 52		19928 11 264 78 84	02 38 26
	20391	25		20391	25
	1			1	
Dohodki: 24962 gld 70 kr. — Izdatki: 23564 gld. 54 kr. — S k u p n i denarni promet: 48.527 gld. 24 kr. — Število zadružnikov je bilo 78 ter so plačali 78 gld. deležev. — Društvo je začelo delovati dne 18. maja 1895.
Srednja Vas v Bohinju, dnó 13. januvarija 1896. 45 1—1
Načelstvo.
Konrad Hopferwieser-jev anpriv. zavod za izdelovanje orgelj
v Grradcu, Lendplatz 27,
se priporoča	v izdelovanje novih orgelj "•S v poljubni velikosti (s patentovano tipalno registraturo), pa tudi
v prenavljanja ln popravljanja starih orgelj.
Ker sem se strokovno izvežbal v največjih in najslovitejših zavodih za izdelovanje orgelj v Nemčiji, knkor so: E.'F Waloker v Ludwigsburg-u, W. Sauer v Prankobrodu in F. O. Welgle v Stuttgart-u, torej morem tako glede na umetniško izvršitev iir trpežnost, kakor tudi glede na uoorabo najboljših priznanih novostij kar najboljšo ustreči. — Priporočilna pisma so na razpolago. — ¿sjT Dolgoletno jamstvo, zmerne oene, poštena postrežba. TžJS 23 26—11

Tesarski obrt

Nove ulice št. o
Se priporoča v vsa tesarska stavbena dela.
— Cene povsem terpežnemu, zanesljivemu delu primerno nizke.
Domača tvrdka!	Domača tvrdka!
658 26—19
Ivan Zakotnik
mestni tesarski mojster
in zapriseženi izvedeneo c. kr. deželne sodnije.
Dunajska t> o
i»za..

Dn6 15. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....100	gld. 70	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....100	,	95	„
Avstrijska zlata renta 4%......122	„	30	.
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100	„	35	„
Ogerska zlata renta 4%.......121	,	85	,
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	98	.	95	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	997	„	—	.
Kreditne delnice, 160 gld............358	,	50	.
London vista...........121	,	JO	,
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	59	„	45	.
20 mark............11	„	87 „
80 frankov (napoleondor)............9	„	64'/,.
Italijanski bankovci........44	„	15	„
C. kr. cekini......................5	„	71
Dne 14. januvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke	. . .
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno pesojilo.....
Zastavna pisma av. osrzem.-kred. banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5 % .
„	„ dolenjskih železnic 4%
145 gld.	—	kr
158 „	—	
192 .	—	
99 „	—	
142 „	—	
128 „	75	
105 „	—	
112 „	—	n
99 ;	_	n n
219 „	—	H
168 „	85	
131 „	80	
99 n	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........197	gld.	— kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	133	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„	70	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	25	„
Salmove srečke, 40 gld........—	„	—	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......69	„	—	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......—	«	—	„
Ljubljanske srečke.........22	„	— „
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	164	,	—	.
Akcije Ferdinandove sev. železn.,1000 gl.st.v.	3345	„	—	»
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	468	.	—	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	99	*	50 „
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	62	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....80	„	40	,
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	155	,	—	.
Papirnih rubljev 100........128	„	75 ,,
&T Nakup ln prodaja tJS
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
varovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K a I a n t n a izvršitev naroill na borzi.
Menjarnična delniška družba
KRČU K"
Woliziile it. 10 Dunaj, lariihilfirstrasiB 74 B.
»iT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvaroh,
potem o kursnih vrednostih vseh ¿pekulaoijskih vrednattnlh papirjev in vestni «viti za dosego kolikor je mogoče visouega abrestovanja pri popohii varnosti gy naloženih glavnic. Ig