Nai odgovor na ilanek ,,Rana med uiitelji" Na članek »Rana med učitelji« v 36. in 37. štev. »Gorenjca« z dne 7. in 15. septembra 1935 smo poslali uredništvu dne 23. sep* tembra t. 1. v priporočenem ipismu svoj ¦od* govor s prošnjo, da se priobči v prvi sledeči številki. Odgovor bi imel iziti v 39. številki navedenega tednika z dne 29. septembra. Ker Gorenjec ni priobčil lojalnega popravka, prinašamo svoj odgovor v celoti spodaj. RANA MED UČITEUI. Z ozkom na članek. priobčen pod gor» njim naslovom v 36. m 37. štev. Vašega ted= nika. iprosimO, da blagovolite priobčiti ob= jdktivni pravici in restiici na ljubo sledeči naš odgovbr: Deklaracija kakor resolucija sta javen akt XV. glavne skupščine JUU in naslovlje* na na vso javnost, torej na vse stariovebrez izjeme. Zato so neupravičeni in pogrešni za= ključki rektorja visoke pedagoške šole v Za* grebu g. dr. Stepana Bosanca, ki prenaša v svojem članku v »Hrvatski straži« z dne 28. avgusta št. 197 »Staleška polifrka JUU« točko o naši obsodbi lažnega liacionalizma in pa-* triotizma le na učiteljstvo. Ka.j je dalo g. dr. Bdsancu povod za tako tolmačenje deklara^ clje, nam lii znano. ugotavljamo pa, da je apliciranje dieklaracije zgolj na en sam stan neobjektivno in pristrano. Ker se naslanja članek »Rana med učitelji« v 36. in 37. štev. »Gorenjca« na izvajanja rektorja visoke pe= dagoške šole in ta izvajanja skoraj dobesedno ponatiskuje, ie jasno, da so tudi v njem ti zakliučlii pogrešni. S tem pa ne trdimo, da ni bilo tudi v vrstah Učiteljstva nekaj žalostnih primerov nacjonalnega in patriotslkega osumljenia in ovajanja lastnih stanovskih drugov. Vendat so bilj ti primeri zelo maloštevilni in so izšla skoraj vsa osumljanja in ovajanja iz krogov druaih stanov tako v mestih kakor na deželi. Jstočasno ugotavljamo tudi. ida1 se je "učitelj-* ^tvo kot stan v svoji organizaciji dosledno iri brezkompromisno prizadevalo za povzdigb etičnih in moralnih vrednot v lastnih vrstah. Kolikor je bilo prjjavljenih dokazanih primerov kakršnegakoli sumničenja ali ¦ ova« janja, jih je obravnavala organizacija v svd= jih stanovskih razsodiščih in je krivce izlo= -čjla iz svojih vrst. Kakor je rektor g. dr. Bosanac pogrešno tolmačil točko deklairacije glede nacionaliz« tna in patriotizma, tako je »prenesel tudi po= men zadnjega odstavka v točki »Prosvctna personalna ;politi'ka« neprffvilno samo na učjteljstvo. Ta toeka deklaracije gilasi dobe* sedno: »V vsakem posamezniku je potrebno vzgojiti čut odgovornosti pri javnem in sta* novskem delu in zalvtevati na odločujočih mestih samo l.judi neoporečnega poštenja«. Tudi ta odstavdk se tiče prav vse javnosti. Zahteva ljudi nespornega poštenja na odlo* čujočih mestih je bila1 naslovljena predvsem na vodilne osebe v državi, ki odločajo o za-= sedbi teh mest. Zahtevo čuta odijovornosti je poudarilo učitelistvo zaradi žalostne iz* kušnje, da za izvršene krivice dostikrat ni bilo mogoee najti povzročitelja in d'a zanje ni hotel nositi nihče odgovornosti. Ravno ta točka pa se tičo učiteljstva najmani in je na« slovljena predvsem na druge kroge. S stališčem, poudarjam glede izvenšolskega dela. se učiteljstvo v celoti strinja, saj sta bila narodna šola in učiteljs'ki stan, ¦ki sta radi uvedene prakse in pritiska za iz» venšolsko delo največ trpela. Učiteljstvo je ¦bilo zato, umev.no, tudi prvo, ki ie javno in interno opozarjalo na vseh mestih na 3kod* Ijivost pretiranega dela izven šole za delo v šoli, ki je učifceiljeva prva dolžnost. Zahte* valo je poleg tega polno svobodo v izberi področja pri javnem delu. To delo pa mora biti prilagodeno razmeTam in potrebam kraja in ne more ter ne sme biti diktirano. V nadaljevanju svojega članka »Rana med učitelji« v 37. ištev. navaja »Gorenjec« v odstavku, ki govori posebej o razmerah na Gorenjskem tudi stavefc: »Najžalostnejše pa je bilo to, da so se sicer redko ali vendar na= šli celo ljudje iz vrst samega učiteljstva l.jud'« sko= in ©rednješolskega, torej tovariši, ki so v znaku in <pod maslko »državotvornosti« vr> šili o^abno službo v denunciranju.« Apelira na uredništvo »Gorenjca«, da ta itnena ob? javi. To je potrebno, da madež ne bo ostal po nedolžnem na ljudeh nespornega poštenja v vsakem oziru in da se trditev konkretno podpre. V predzadnjem odstavku govori »Gore^ njec« o rojstnem datumu deklaracije in ipra« vi, da bi bilo potretmo, da bi učiteljska or= ganizacija tako glasno 'kot sedaj povedala .svoje stališče že tedaj. ko sc mafaili nekateri ¦učitelji na pot nezasluženega trpljenja, po= tem da bi imelo učiteljstvo res iigled. Ker da so se vršili protesti učiteljstva le v pia= nissimu, niso niti dosegli do odločujočih mest itd. Ne mislimo se spuščati v polemiko, res^ nici in pravici na ljubo pa se čutimo dolžne ugotoviti sledeče: Pravi rojstni datum deklaracije ie lcto 1926.. ko si je učiteljstvo po žalostnih iz« kušnjah preteklosti kot stan postavilo na strogo nqpolitično bazo in preosnovalo svojo organizacijo na izključno stanovski podlagi. Zaradi nezdravih Tazmer v prosvetno perso^ nalni politiki je bilo opetovano v položaju, da je moralo javno poudarjati vsa ta1 stališča. Naj navedemo samo dobo po letu 1931. Meseca novembra 1932. je bila sprejeta spome= nica, ki kaže na kvarne pojave v prosvetno personaln* politiki. Spomenica je bila razpo* slana na vsa odločujoča mesta in natisnjcna v 15. št. »Učiteljskega tovariša« iz leta 1932. Vsi nagovori predsednika sekcije na pr<ed* sedniških zborih in skupščinah, vsa tajniška poročiila in številni članki v »Učit. tovarišu« so jasno in odločno zastopali načela, Iki jih vsebuje letošnja de.klaracija XV. glavne skupščine. Prav enako deklaraciio je podal pred* sednik sekcijc v svojem proaramatičnem na^ govoru na banovinski skupščini v Ljubljani leta 1933. (»Učit tovariš« z dne 21. sept. 1933 št. 7.) Ravno tako je poudarila vse točke le« tošnie deklaraciie tudi resolucija IV. bano= vinske skuipščine v Ljuifaliani v letu 1934. (»Učit. tov.« z dne 4. okt. 1934. št. 10). Še več. Ta resolucija je v talko žarki luči osvetlje= vala storjeme krivice, da objava v celoti ni bila pripusčena. Poslana ie bila1 vsem našim dnevnikom, prineslo io ie pa le »Jutro«. V okrepitev resolucije ie bila izdana meseca avgusta 1934 še posebna spomenica s kon« kretnimi primeri izvršenih ficpravilnosti in krivic. Naravno je, d'a zato ni mogla v jav^ nost. Delo učiteljske organizacije pa ni osta^ lo le načelno, marveč j« vse napore posve^ čala tudi tkorekturi izvršenih premestitev, upokojrtev in drugih krivic ter je s svojim delom v veliki meri tudi usipela. Za vse te ugotovitvc imamo dokaze. Učiteljska organizacija se zaveda, da je v polni meri vršila svojo dolžnost in stala odločno na braniku stanovskih in državljan« skih pravic svojega članstva v vseh. tudi naj* težjih časih in bo brez omahovanja 6topala po tej 'poti tudi v bodoče. Učiteljsko udru= ženje je javno protestiralo tudi tafcrat. ko je teror »najbolj ipoudarjal in grozil«, o čemer so svedoki tudi učiteljski stanovski in dncvni tisk. Kakšne osefene koristi so spTičo tega dela voditelii učiteljske organizaoije lahko pričakovali za sebe ni težko zafcljučiti. Uredftištvo blagovoli sprejeti za izfcaza« no ustrežljivost naša najlepšo zahvalo. Jugoslovensko učiteljsko udruženje sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, dne 20, septembra 1935. Tajnik: Metod Kumelj, s. r.