1927 G O S f* O ŠtA Pa še enkrat: občiiie in izdatki za šole.' IC dopisu z dežele v 50.'š!ewilki lanskega »Doraoljuioa« j® polorabnih v intft-resu našiih občin, še j ar. kratkih oj azk. — Opravičeno ugotavlja dopisnik, da ve iki župan sočasno ali neposredno pot ui, ko p riooncča skrajno štedenjo, I ukacu e razne nepotrebne- nabave za šale SzL.sii tis ovnilv publikacij. — Prav. zadnji ča3 smo brali, da jo kar veliki župar* samo as.no ~ ne da bi sploh koga vprašal — naročil za vse šnle-in občine neko delo pr> imenu >Nar:dna Enciklopedija«,, ki izide v 24. zvezkih po 49 Din, ki ha torej velja o vsako občino in vsako šolo- nad tisoč dinarjev s. poštnino vred. — Plačati bi m ralo vse seveda občine; a če je v ' ktki večji občili raeimo pet $ol, bo morala plača"! obcinai ksr 0000 Din za književno1 de ki je za nas — lahko rečemo — brez vsa e;a pomena. To je res lepo načelo štedenja, kakršno z levic.) priporoča veliki župan,, z de-nica pa nalaga občinam in šolam nepotrebne ogromne izdatke. No, kar s« tiče »Narodne' Enciklope-dre« bomi še le- Videli5, kdo jo bo plačal. Vsekaro na tisti,- ki je ni naročil. O tem So ni izgovorjena siadnja Domoljubovk številki in vsem prizadetim pa naj velja v tolažbo, se nobena 10išd na-' slovcm »ŠtedeY)j& Tiri šols^cfh izdatkih« tako: (K predstavki nekega- prosvetnega odde*ka, čnš dk iz ozfrov na štertenje pri Šolskih izdatkih ni mtgoče- ugoditi' vsem razpi om ministrstva prosvete, Id priporoča nabavo teh ali onih knjig in izdanj): »Taki razpisi se pošiljajo v obvestitev učitelj tvu, da'o priliki potrebe to ve, kam naj zq obrne; ne zahteva pa se nabava obvezno. Ministrstvo prosvete. s takimi opozorili pač nima namena, opravljati a g e n t s k e p o s le za to ali ono podjetje, nili ni to njegov delokrog. In samo. kadar uvidi, da je kako izdanje' za učiteljstvo 1 I in šol i res neobhodno potrebno, se od-! loči, do razpisa (pač: za razpis; op. por.), ki zahteva obvezno nabavo, n. pr. obvezna I narožitev šol v Sloveniji na letna izdanja i, S ov. Šol. Malice.« -— Tako ministrstvo za s prosvete, ki pristavlja se v navedenem od-| loku, da je dano prosvetnim oddelkom na f lastna presojo^ ali je kaka "nabava p o -I t r e b n a »udi za njihovo- območje. Zato > ; naj ravnajo po lastni uvidevnosti lu po >' poznanju /lortKacill potreb. - , Sedaj pa prihajamo, k posebno&ti ras posebne vrste. — V »Domoljubus št. 5J omsnjeni -Prosvetni- Gl&snLk«j' ki izhaja v Be gradu, je za nas gctoVo brez pomena. Zato so nekateri prosvetni referenti pri okrajnih glavarstvih črtali ud&tke zaaj i v praračunih krajnih šolskih s'vetov, a p> . znamo nekega srezkega poglavarja, ki Jo usavil rradoma v i roračune dotične zneske. — — ;— Če to ni zmeda, pet^m -res , ne vemo, laka naj rečemo zmedf, da bo ,pray! — Iz vse^a pa vidimo, da šo_ nižja instance bolj papeške nego je papež sam. Veliki žu a;i (ia njegov prosvetni šef) naj bo zvest sam sebi in dosledeh, pa bo ,za ve pva/. — Vsaj sarn svOje odredbe raj l:vrš:ije in mnogo bo prištedene^ft v , občinskem gcsppcterstvu. Sicer nam jo pa znano, da ja bilo žo sedaj mnogo doseženega v Jem pogledu.'— Č3 smo nekoliko .pripomogli k omejitvi- izdatkov z javno ugot vitvijo dejstev, nas- !e veseli. Ugodnost pri odmeri. ' dohodnine za prodani les. Malokomu onih posestnikov, ki pro-,daio lej iz lastnega gozda in so potem c-l>-,davčeni z dohodnino od toga skupička, je znana- ugodnost, ki jo dovoljuje člen 15. oddelka IV. izvršiivenega predpisa k zakonu o-osebnih davkih iz leta 1914 in ki jo je po. navodilih finančnega delegata tolmačiti čim najbolj v prid davkoplačevavcu. Zakonita ugodnost v predpisu samem je vezana na pogoj, .da je bila sečnja lesa izredna sečnja, ( v večjem obsegu kot je letni redni posek, ali pa sekanje nezrelega lesa itd.). Gospod delegat, je to tolmačil prav, da je sečnja lesa zadnja leta pri naših kmeiiških gospodarjih skoro brez izjeme prekomerna, 'ker nujne potrebi življenja. in dolgovi silijo k njej, zato izredna. Predpogoj je, da je postotnik, ki je prodal svoj les, sam delaven na posestvu, da ni posestvo graščinsko posestvo ali vele-pose-stvo in da skupiček za prodani les nI •presegel 50-000 Din. Kdor ima izpolnjene te tri glavne pogoje, sme zaprositi za uged-nost pri odmeri. Za to ugodnost naj' zaprosi davkoplačevalec že takoj v dohod-vse druge dohedke pa navadno. Zatodcbe odmerjena od skupička za les, ugednostno napovedi. Zato se ne ogibati napovedi, V čem pa obstoji -ta. ugodnost? V temle: namesto, da bi te odmerila dohodnina po dohodriinski lestvici ed skupne vsote naetkrat, se ta vsota razdeli na šest enakih delov, odmeri davek od vsake te šestinske vsote posebej, nato pa se vseh teh šest vrst davka seštefe in skupna vsota je ugod-ncstnl davek. Ker-1 višino vsote dohodka raste (kef- je lestvica progresivna) tudi višina odstotka davka, je jasno, da znaša xtgodnostna 'odmera mnogo manj kot bi znašala navadita.' * . Poacnili kočemb na zgledu: davkoplačevalec preda za- IS.iiOO ■ Din lesa. Pri navaditi.odmeri bi indrakplačali od te. vsota skupno davi a, vojnemu pri bi tka- in dO-% 'izrednega pribitlca po dohodninski lestvici GoD Lin 70 para. Vsle-d omenjeno ugodnosti pa s'a vsota po 12.000' Din razdeli na 'Sest delov, tedaj Cx20ft0 Din, vzame- da-vck cd 2000 Din to je skupno z vsemi pri-bii!a-'7o Din-05 p, kar da, s G pemneženo 450 Din SO p.- Tedaj znaša razlika med na-' vadno'in-ugodnostim cdrnfero 509 Din 40 p. 4 Več kot polovico. Tedaj je jasno, da je ta Vgoclnost za prizadetega davkoplačevavca velikega pcmena. Seveda se tako odmeri davek.samo ed skupička za prodani les. Za voe druge dohodke pa, navadno. Zato dobe ' davkoplačevavei, ki iim je bila dohodnina odmerjena od fikupička za. les, ugednestno in se od- drugih.' dohodkov, navadno v plačilnem nalcgn to označeno.. Ob tej priliki naj opozorimo davkopla-čevavce,' ki plačajo dohodnine* cd predanega lesa še naniekaji,Praksa je popaziti«, da večina takia da^topliičevavcev živi v prepričanju; da mu ne gre po aakoaui plačali davka cd skupička za les, češ, saj sem .ves denen porabil za živež in obleko, za odplačilo dolgov ttd. Ostalo, mu itak ni nič. Tak "davkoplačevavec ja v veliki zmoti: skupL3o!o za les je ravnotak© iz posestva .dohodek in torej obdavčljiv, kakor dni*i dohodkL Pač pa so slučaji, ko, se je ta skupiček. porabil za kritje irdatlmv, ki so po zakonu samem odbitni pri preračunavanju odmerile pcdlage, na primer: za plačilo davkov, dolžnih obresti, zavarovalnine itd. posebno pa za popravite hiše ali gospodarskih poslopij, komolcev,- delovnega orodja, voz itd.,.'alt v nadomestilo za kupljeno poginulo živino. Kako pa je davčni zaverarieo'porabil.gjupifek za les, pa davčno dbastvo samo cd sebe ne more Vedeti. (Zavezanec sam mora cblastvo na to opozoriti in to stori najbolje'v dohodninski (hapcrvredi. 'Zato se ne ogibati napovedi, ampak naj posebno oni, ki so prodali leš, -porabijo rok do 31. januarja in vlože napoved strmi ali jo d)afo napraviti si pri obla-,'stvu samem. V prid bo to niim, oblastvii pa Olajšajo delo in v uradniku dvignejo fcaveftt, da ri nikomur napravil krivice, 'ampak odmeril dohodnino s sodelovanjem j davčnega zavezanca. ■' r. Požari na Gorenjskem so zganili marsikaterega posestnika, da je svo e zavard-vanie povišali Pri tem pa' so šli nekateri predale« in so zavarovanje proko plravte •vrednosti zavarovanih poslopij povišali V prepričanju, da bodo zk slučaj požara dd-bili večjo odškodnino. V tem pogledli sb zavarovanci v temeljiti zmoti in je tako prekomerni povišanje zanje le1 škod!jiv6. Po določbah zava+ovalnegfc. zakona je dolž- JSIr. 04__________________ uu Mivarovuioica plačati samo dognano škodo, t'o tudi pn.t.;a zavarovana vsota vrednost •.avarovanlli stvari. Zavarovanec torej f >D0M01..11)H' ivrej, Iti /a varujo svoje zgradbo pi so njih ra\ o vr dno li, plačuje premijo ml višjega /.rics!«n, kakor r.amore znašati odškodnina /,i slu' ij. da mu prav vse pogori. Razlika ivi premiji, Ivi jO plačuje (hI višje za v a rovane vsote, kol jo prava vrednost, je pri današnjih slabih e.rih občutna z^uba za navorov inoa. Pol' . i pravi vrednosti »»varovanih stavi«. Po .iv.;rovaInem »akonti jo /avnrovaneo upnnrvn, četudi je ravan«. .dna pogo Iba sklonjena na daljšo d. Ni 11 pr. na 10 let. vsako leto zavarovano v -vlo zvišati ali zni:',,:ti in jo lako ije!'a-,;ti s pravo vrednostjo zavarovanih |MK)opif. Priv,;« velikn zmota. ki vlada glede /a\.irovau a tn<\l ljudmi, pa obstoji v tem, tla ne vedo, da morajo stavite in prema-kii'\o stvari [vso!-i preko prave vrednosti v mislili, da so v zavarovan iu ?o mmoob-sobi o! s, Joni tihii jvljski pridelki in krma, ki m> \ poslopjih I Vi takem iav arovanju trpi šm \io »avarov.imv, kajti zavaroval-i a ela a >.1!im ugoiov ijeiio škod, ..i po-v -i. ki so bila [v [vvaru nni«Voa. ne I a »*» odškodnine r.i uničeno jvl ke i "de\e in krmo. k so se nsti. ialt \ m-»s:e\a.-.om isvl^ u. Kdor hoče dobiti od-sno. •;:• pos!op\i in ra krw ter po -v ? I' ' se, k. se v r jih na h. ja o r.n ra zsva-' !>\v'o iv v op .i :a x ter krno in p.Aic.Ke tn.h :.i so. V slede'em navajamo in opišemo sttrl šopi« /jdisk h krušk, ki «e dol.ro spona-šajo - tv n. p. sod na planem, pa vsaj ob steni. . 1 kleržo prištevamo k najlepšim Hruškam, kajti njena zunanjost je naravno-t sijana. zla. ti ako niste drev o v solne n m topli legi. . Plod je debel, ve, krat prav debel (na kg gre 4 6 plodov), podolgaste, le-koliko postranirn/vito, stekleno .^to oMi-ke. Ko dozoreva na drevesu, j? umn.ano zelena, na solnimi >trani pa sijajno *ivo pordetV Kjaste pikiee in tanka ista meglica pokriva skoro vos plc\.. k..r >e po-sobno poživi lepo ...nuir; -t T. j e kra- j lok, debel in potisnjen na ■• ^ ra mesnat izrastek odrine prev .'^tno na stran. Moso je belo. ra. topna s. i o in pr.-jetnoga, sludkega okusa. V s..-.: h .ecah in ob neugodnih letih pa je e s J >--topno in slabejšegn okusa, i r ■. i srv le oktobra dalje in počaka vragih s.mTo do-božiča. Na trgu se vedno lahko in dobro j>rtv!a. Ko je godna, ni ra prevažanje. Prevo ima jako Šibko rast. Pc^anjki so kratki in tršati. Vejevje so ne obru~'a rado, ampak sili le na kvišku in dela orek, metlast vrh. Tnko eudne. naraviutsi nav-pit\it> rasti ir na no!-ena druira f"vr'a. Veje se prav ra le obrasli jo s kratk i ivlnii.i lesom. Cvete prav rano, ven 'ar pa je vot prvvej neobeiil,;i\ po7el>\ Provo r nima po»o>nih .•;•,*«i« v. vendar p;' i kušr.e UtV. da ga «.-. !ir o lo v d" x» 'omlio in Mvetae tepk- lege. Zarodi takoj mlado in je (vtem r dno n i. lo pl«lovitn' Cvetni brsti se rs-v.:ojo r.a c''olotriih dikah. K!er;o :e orinit-ma ie b">lj m pritlične oHike. Na Kutin, r.e raste. . oepimo niia- Zimske hru^ \ obe ki cr;> voh" v....- i^s st v?t- ' X naše podnebje ■ v ^repr-'ts.-. i> o \šo jv e.r.o sivi-.n DW»ja .N V a ... } in pol, f .i* v-.t ,;o? -v, d. o o --..v.o pri r.a«. ko to-Vrs pa v ne rv;.io. ,\ so p.^vvi;. v; .i oio-':v:a je pa vti * i.';shtnih '■S k h fcniVV, ;T«\V '. .i 'š;r \ •v' .'v r- s c" n e.r. Ssv- O vs" r ,x ' r V \ O* tWk T NSrt ' X .-»AV O jv-, , r .ra ^ - v- . - * , v s H ;\v.:.t, » tt rt s fovjfi. 'T. t T•> t v a i,V. e le na divjak ali , a na pa- rjo. -co. r e epi jena na kutina Tudi ra pre-inje tlnigih s. rt ie telo pri" •a. V' '.•is b. 54 5«.. O tv ' š rt .n V-i k'..i.: i' V—. . .. f .— • t •a i* > ^ J-V t. i rn- v - — - -- ■, • v Važna \n potrebna krvsa. . ^ •s-;>rv° pir .a. KI dvv ns s,. c:- .ao i - tsn .h fv«\v crsiih tosrct. i- , srat ssv & fov.iir i... ia ;> pfj, . ^ }> od pmilae u: irv ■j«Bfr2.«3x» škiiti 13 t priJVO:v. < pri V, r i ;•< , • . Sv* T'i. r r.vV .. . -,r Je r.fl,t k S.' >• T.i T. * c." ' f V S.TV, -iK V'.-, . , * v v.\ rii pr^v p \Tst. k: -t 7ito K-s ti iiNor "' r' S ~ Fo t;'—. ■S. sudjtr^i K Ovir . "...'TT. up.-i; i s >- ^fif Vir. — r.i ...Kči v • l1 si • .; r-" S' T.v.i • rev rj rr: r*VT s . ~ "i .e, m - i**' ■ i. v.'V , « \ * • ■ ios-e^l - ' r: >. -v KDO e ii sf- sli-a Za izdajo take knjige je polr.|Ja mnogo ti' na. ja, ki ga pa društvo nima. ni način, tla pridemo do tako potrebne knij. ^o bi bil ta, da društvo zbira naročnike ki ^e obvež io, da bodo knjigo kupili in ak0 tiel.a, tudi vnaprej plačali. Taidh naročnikov je treba najmanij 2000. Do s« !uj ^ ie 1 oglasilo h!i/ 500 od.iemaloev. Manjka jih torej še precej, tla bi mogli začeti t. izde-| lavo . a in s tiskom. Za predplaiuike bi kniiga veljala faino 65 Din. Pozneje bi bila v knjifotrstvu najmanj 86 Din. Ako se prj. gla i do kontii febniarja omenjeno šltvib iuinx\"ikov, bi knjiga izšla najkasnej do jeseni t. 1. Med tolikimi tisoči zavednih bralcev . I\anHjuba» je gotovo tihli mnog > naprti nih sadjarjev, ki li tako knjigo nujno po-trcbcvaH. • abimo torej vse, ki 5e zanimajo ra to delo, zlasti io Izobraževalca društvi Ki.jiinire in vse prijatelje umi:era sadjarstva, da -*? čimprej in v čim večjem številu priglasijo za odjemalee. Za sedaj za Wuj« dvpisnita z izrecno izjavo, da p dpisanec I naroča knjigo: Sadni izbor za Slovenijo t sliki in besedic in so zavezuje plača'' t>") di-, :. r.ev, ko bn preiel položr.ieo. Dopj^ja , se uaslwi na Sjidjar-ko in vrtnai>Lo d-n-t«o v I.jnNjani, Hesl, a gospodinja je Jo opjstila pfieateafinoj0 ■ s o,;h ktr ji 1: udi prašiči n. ou»pe-v -h. Ivani urusj im je DajveCkiut vzrok krvno sorodstvo. Ka) ; a e kivno s;rodet\o? Kr>no 'vd-tvo tedaj, če mtrias« op!e- ::ieni s\.. -j iz is".<-ga gnezda, iz kat-: jt. sam. torej -vojo ststro, mate. ali p« -vin.e, ki so n: v bližnjem sorod;tvu. Ta--v0 nepra-.iin nejo ti bitno p; i ras zelo "s-■■• n:ii>- o je pra-ičer cev, ki --i pri.lr ii> za pleme i.v>maC-e.a n>rja-^a, •e ti a U pc-r . .ili, kjliko JkuJf jia « tt ru Uhko na.w.e. Tri nobmi doi * p' aii.-nii-.-v v ki vik. a - rodit,1| -k • !..tro ae melčujt kakor rtv:, pri Po&leviiee \ najkrajkm času poja-in >icvr: j.asesto y—12 m...Jiie* Po.-rie svinja le 3—6 takih; pogosto je k o.: tih kateri mitev. lVašički »o riabotai malo odrvrni prt.ti tx>lemin: rai« # }n n.in pojavlja k^toU ^iuca. bolezen v • • rav. in v hrbtenici; dalje >£jj'C»t ali farja.est; ra.11 dot* drisko in v šneffl 5-at o Kljub 1-iru, r« irejo rt* notaKo V.-,t ____:^ n® ^ot dobro rnrvifc. jim r of-iT-f • •^r nas. O Tvf. v CJt- ; ---č. T aar* - v i f. sc ?* r?;' Zi:; • •0 in košoeno tela Končra posledic take popra Le ^je w popoj»o uničeni« rtoms ^a plemena. se cVranimo teh ria^ih p*1**5' s 'edno op\vli-no docna^ *rirjf < ta;ia - • Mkdar re pustiti aa ■•7 v domaVm krahi »ersj-ra. k! iriff 1X1 kajti tevtaj je nenc^oce prerrea^ da ne bi ta plemenjak oplodil svoje sorodstvo. Umni prašičerejci bodo torej zamenjali .svoje merjaiŽke v so.-eJnih občini>h, ali pa, če jim to ni mogoče, bodo rajši domače živali prodali in si nabavili pleme-njake iz najboljših rej, četudi iz oddaljenih krajev. Mešanje in osvežcnje krvi je pri prašičereji posebno potrebno, kajti samo na ta način se doseže največji uspeh v reji. Stroški za nabavo dobrih tujih ple-Rf menjakov sc v najkrajšem času bogato iz-w • plačajo. Denar. g Vrednost denarja 25. t. m. Na dennr-,uei.i tz-gu je bil položaj v zadnji dobi ne izpreraeujen in tudi nas dinar se je v Cu-riliu držal stalno in velja sedaj 9.135 cen-Uirnov. Devizni promet na zagrebški borzi je bil pre"ej zmeren in se je gibal med '»5—8 milijoni dinarjev dnevno. Inozemske idevize so veljale na zagrebški in belgrajski •borzi kakor sledi: angleški lunt 276.10 Din, ameriški dolar 56.82 Din, zlata nemška marka 13.50 Din, švicarski frank 10.95 Din, avstriiski šiling 8 Din, belgijski belg 7.09 Din, italijanska lira 2.46 Din, francoski frank 2.26 Din, češi oslovaška krona 1.68 Din, grška drahma 0.71 Din, bolgarski lev 0.41 Din, runmnski lej 0.30 Din. Cene. g Novosadska blagovna borza. Žitna kupčija na novosadski borzi je biiu čvrsta in se je kupčevalo blago pri vagonskih dobavah na nakladalni postaji. Cene so veljale za 100 kg kakor sledi: pšenica baška ,237.50—297.50 Din, oves baški 220 Din, koruška baška takoj dobavna 150 Din, za april 160 Din; moka baška ;0gg«. 455 Din, emska j2< 400 Din, baška 5< 350 Din, aSka »6-r 280; otrobi sreinski 125-127.50 inarjev. g Ljubljanski trg. Na ljubljanskem •gu je blaga vedno dovolj in tudi sadja in jjajc ne manjka. Cene raznim živilom so v isjllavnen neizprcmenjere, le sadje se je gnekoliko podražilo. M 1 e v s k i p r o i z -AV odi: moka ?(k za 1 kg 5.50—5.75 Din, »IcaŠa 6 Din, ješprunj 7 Din, koruzna moka |P.50—4 Din, ajdova moka 7—9 Din, ržena 4.50 Din. Meso in mast: goveje meso 15-18 Din, telečjo 17—20 Din, svinjsko 19—22.50 Din, slanina 18—20 Din, mast 23 do 25 Din, šunka 30—35 Din, prekajeno ,meso 25—30 Din, prekajena slanina 23 do 25 Din za kg. Perutnina: kokoši 25—30 Din, petelini 25 —35 Din za komad. Divjačina; divji zaec do 65 Din srnje meso 20—30 Din kg. Mlečni izvodi: mleko 2.50—3 Din liter, sirovo islo 44 Din kg, Čajno H Din, kuhano 44 Din kg. Jajca 1.50—1.75 Din komad. — urjava: premog 42 Din za 100 kg, /a trda 150, mehka 75 Din kubični moli-. Krma: seno 75—100 Din, slama 50 za 100 kg. K r o m p i r 1.50—2 Din. g TržiSČe i lesom v Jugoslr1 riji. Izvoz iz naše države je po zadnjih vesteh cejšen. Zlasti se izvaža mehki les v Ita-o, potem pa v Grčijo, Madžarsko, Špan-o in Egipet. Za slavonsko hrastovino se zanima Francoska, Angleška, Nemčija, Nizozemska in Belgija. Domačo tržišče z gradbenim lesom je v sedanji mrtvi sezoni brez večjega prometa. Skladišča so medtem polnijo, ker se na pomlad pričakuje živahna gradbena delavnost. g Gibanje ccn v veletrgovini v mesecu decembru. Po belgraiskem Pri vrednem pregledu« so zopet objavljene indeksne številke o gibanju cen v veletrgovini v me secu decembru 1926. Celokupni indeks cen se je tudi v tem mesecu dvignil in sicer za 1.2 odstotka na 1548. Najnižje so bile cene v mesecu avgustu, ko je indeks cen znašal nad 7 odstotkov. Cene poljedelskih proiz-1443. Od tedaj pa opažamo stalno naraščanje cen. Naprum avgustu znaša razlika že vodov in sadja so ostale neizpremenjene. Znatno so se povišale cene živini in sicer za 6 odstot. Cene gradbenega materijala so se povišale za 1.5 odstotka, cene koloni-jalnega blaga pa za 3 odstotke, medtem ko so cene industrijskih proizvodov padle za 2 odstotka. g Ljubljanski živinski sejem 19. t. m. Na ta sejem je bilo prignanih 197 konj, 85 volov, 21 telet, 50 krav in 22 prašičev v.a rejo. Od teh je bilo prodanih 47 konj, 56 volov, 17 telet, 29 krav in 18 prašičkov. Vzlic slabemu vremenu je bil sejem živahen in kupčija ravnotako. Cene po od zadnjega sejma tem nazadovale. Za kg žive težo se je plačevalo: voli prvovrstni 7.50 Din, poldebeli 6.50 Din, delovni 6 Din; krave debele 4—6 Din, krave klobasarice 3-3.50 Din; tele.a 10—11 Din; konji komad do 4000 Din po kakovosti; prašiči za rejo za komad po starosti in velikosti od 175—300 Din. g Živinski sejem v Mariboru 11. t. m. Dogon je znašal 8 konj, 13 bikov, 181 volov, 359 krav, 3 teleta, skupaj 561 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 7.75—8.25 Din, poldebeli 0.50 do 7.50 Din, poldebeli vprežni 5.25—6 Din, biki za klanje 6.75 Din, klavne krave 5.S0 do 6 Din, plemenske 4.75—5 Din, krave za klobasarje 2—2.75 Din, molzne in breje 0—8 Din. Prodanih je bilo 293 komadov, od teh 15 za Italijo, 50 za Avstrijo. — Kupčija je bila živahna. Za izvoz veliko povpraševanje, vendar je bilo le malo takega blaga na razpolaganje. g Prašičji sejem v Mariboru 14 t. m. Prignanih je bilo 77 prašičev, od katerih jo hilo prodanih 54. Cene za komad so bile: 7—9 tednov stari 150—200 Din, 3—4 mesece stari 250—350, 5— 7 mesecev stari 400—450 Din, 8—10 mesecev 500—550 Din. Kg žive teže se je plačeval po 9.50 do 10 Din, mrtve teže 15—16 Din. g Izvoznikom zaklane živine v Nemčijo. Oni, ki izvažajo zaklano živino v Nemčijo, se opozarjajo na nemške predpise, po katerih je treba obenem z zaklano živino poslati tudi srce in pluča, da nemški obmejni veterinarji lahko ugotovijo, ali je meso zdravo. Ako manika srce in pljuča, ne transporti brez nadaljnjega zavrnejo. g Uvoz na>e živine in mesa v Španijo. Španska vlada je zabranila uvoz živine in mesa iz naše države češ, da razsaja med našo živino kuga. Naše zunanje ministrstvo je uredilo vse potrebno, da se ta odredba čimprej razveljavi, ker pri nas živinske kuge sploh ni. g Carina na moko v Avstriji. Radi krize v avstrijski mlinski industriji (60 do 70 odstotkov obratov je ustavljenih) se je te dni vršila anketa, v kateri so zastopniki mlinske industrije odločno zahtevali zvišanje carine na moko, če treba U di potom odpovedi trgovskih pogodb. Nedavno sklenjena trgovska pogodba z. Ogrsko je povzročila znatno povečanje uvoza ogrske moke. g Za olajšanje izvoza hmelja. Vojvodinski hmeljarji so minole dni poslali ministra za trgovino in industrijo spomenico, v kateri zahtevajo, naj vlada posveti pri pogajanjih za sklenitev končne trgovinske pogodbe s Češkoslovaško, ki se bodo kmalu začela, večjo pozornost izvozu našega hmelja. Češkoslovaška naj bi znižala uvozno carino na hmelj za 50 odstotkov. Razen tega naj bi se uvedia direktna tarifa od jugoslovanskih postaj do onih češkoslovaških postaj, kamor je hmelj namenjen. Naš izvoz hmelja predstavlja namreč važno postavko v trgovinski bilanci. • g Naš izvoz orehov. Ker so lani orehi dobro obrodili, je bil njihov izvoz večji kakor običajno. Računa se, da sta samo Srbija in Lesna izvozili okrog 45 vagonov orehov in sicer največ v Nemčijo in Francijo. Razno. Izvoz In uvoz.' g Omejitev izvoza živine v Avstrijo. Avstrijski agrarni krogi predlagajo, da se v svrho omejitve uvoza živine uvede sistem uvoznih dovoljenj. Ta uvozna dovoljenja na bi se izdajala le onim trgovcem z živino, ki morejo izkazati, da so iz Avstrije izvozili gotovo število plemenske živine. g Stiiinji od 31. jan.—12. febr. črno* (3. febr.) Gradac (11. febr.), Metlika (8. februarja), Lukovica pri Kamniku (3. febr.), Mengeš (9. febr.), Motnik (12. febr.), Loški potok — na hribu (3. febr.), škofja Loka (3. febr.), Št. Jernej (3. febr.), Zagorje (9. febr.), Eorovnica (5. febr.), Glince pri Ljubljani (5. in 12. febr.), Gorenji Logatec (7. febr.), Grahovo (9. febr.), Novomesto (7. febr.), Žužemberk (3. febr.), Dobova (31. jan.), Vojnik (31. jan.), Jarenina (3. februarja), Dobrna (7. febr.), Št. Jakob ob Kolbiji (3. febr.), Sv. Peter pod Sv. gorami (5. febr.), Gornji Grad (6. febr.), Pilštanj (9. febr.), Konjice (9. febr.), št. Jurij ob i. žel. (10. febr.) g Konjski semnji od 31. jan.—12. febr. št. Jurij (glavarstvo Celje, 10. febr.), Ptuj (1. febr.), Murska Sobota (8.febr.), Št. Jer-nej (3. febr.). g Sušak naj bo svobodna luka. Vprašanje proglasitve Sušaka za svobodno luko postaja vedno bolj aktualno. Tozadevni [uopaganddi odbor je imel pred kratkim sejo, na kateri je bil določen program propagandnega dela. Sklenjeno je bilo, da se pošlje v Belgrad posebna deputacija, ki Str. 06. naj vladi razloži želje SuSaka ln,ostale$u . Primor'a glede' proglasitve Si-šaka za svobodno iulcoi v 1 ričetku felMja'lxl re ho na Si-šfil u' vršila anketa, na kateri bodo sodelovali najširši gospodarski ktogi. g Pokrajinska vinska razstava v »»ujn. Dno 15. f. m. ie bila v Ptuju otverjeha po-kra in.1 ' a vinska raz tava, kateri so prisostvovali veliki žvpan mariborske obla Ii dr. Pirkmajcr, cblastri kiretrski referent inž. Zidanšck in številni dr: gi zastopnici oblasti in gospodarskih korpcracij. Predsednik razstavnega odbora g. Brenčič je naiprej pozdravil navzoče zastopnike, na kar ie ve'iki žtipan otvoril razstavo, ki je bila prirejena v obrežni dvorani Društvenega doma. Bilh je prav okusno priVej.na in jo .bilo na razpolago nad 520 vrst vin raznih logikov, ^topnne ^ vinske perica mariborske oblaStt. Za pr»e- predsedilik m^vre^a odbora g. Btemio ter odbornika tajnik g. Sagatlin in srizki ekonom Zupane. g Vinski sejem In rnrshvu v Lju.o-merti sa !e cestal odber, ki priredi .'i. in 4. marca t. 1. vinski sojem in razstavo, z-bral si jo tačas, ker bo t:daj vino letnika 1026 p;> prvom pretakanju že čisto. S to , raz tavo heče edber nvciill strokovnim in j trgovskim krogom priliko, spoznati prti- | vega >:Ljr.totnorfann; na kraju, po katerem- nosi'svoje imo. g Največja jablana na svetu. V ame- riški državi Vin/iniji, v grofovjl Patrisk«. raste največja jablana na svetu, ki mori 4 metre v cbsegu in 20 metrov v višino. To se smdtra kot na.'sfaro]5a jaBIftna na svetu, ter so ceni hjona" staroSf na 120 It t. K- t rekordni pridelek to Jablane se označa 123 bušlov (1 buSžl Je 17 kg) jabolk lofno, to je skoro okrog 2U0 kg. Viigini'a ie sploh prva sadjarska pokrajina v Zedinjinih državah. Tu se ddbi;0 što! jablane, C rt letni denifei od 100 bušlov niso nik's\a rodkost. Tam raste tuli V.nano iabčl"o v\Vincsa.;s::, ki je glede okusa naboIJSe ji. b:lko in ki doseže obseg nad 34 cm V vsako h šo Domoljuba! lil. Vjrroki in posledice krlse našega kmefffstve. Gospodu'rska in socialna slika. — Napisal Fran Erjavec.- Bistvd kme'iškega vprašanja'v Sloveniji tiči torej v tem, da z razdelitvijo veleposestev do mogočih in i;e-škodljivitr mej povečamo sedanja premajhna peso tvoca znatne večine naših kmetov, a kor bi s tem, kakor smo zgoraj videli, pri sedanjem naunu našega gcspcdr.rjcnja še vedno no mojli rošiti teja perečega vprašanja, moramo pač' k ka ti lokov še lia drugih poljfh. Pralen pa preidemo na druge panoge kmetovanja, je treba še poudariti to, da zavzema pri znatni pasivnosti ranega kmetijstva prav-važno mesto trdi — s 1 n b a kakovost zemlje. Le nekateri deli naše poljedelske površino imajo namreč dovolj globoko- z e m i j o (Mariborsko polje, Mursko polje, večina Dolenjske in večina Ljubljanskega polja), dočlm so znatni deli mnogo prepli tki (n. pr. Krško polje, Ptujsko polji, Sorsko polje itd.) ali tudi pretdžki (n. pr. Haloze), zaradi če-ar potrebujejo seve-la veliko množine hlevskega gnoja. Splošen znak vse naše poljedelske površine jo pa velika izčrpanost zemlje, kar povzroča našemu kmetlču mnogo znuja, n malo žetve. 2. Zastarelo kmetovanje. Nezadostnega pridelovanja pri nas pa nikakor nista krivi le pomanjkanja zemlje in njona slaba kabovdst, temveč v jako' veliki inett zastarelo in zaostalo'-kmetovanje. Dočim hiti gospodarstvo povrni in nn v.?eh poljih z ogromnimi ■ korak naprej, pa vidimo, da se ja pomaknilo slovensko kn»-tijstvo v poslednjih tridesetih tefih kvečjemu- — miaaj. To'nam Jasno kaže statistika povprečnih letnih pridelkov v dobi od 1. 1892—1901.'na Kranjskem' ter v dobi' od ' 1. 1920.—1924. v Sloveniji. Iz nje {Sosnftnamo, da smo pridelali povprečno na 1 ha: na hektar poprej sodal H'9 q S-4 q '>S n 7-2 „ 8-3 „ H-l „' 8-9 „ «•8 „ ' 9'7 „ 5*9 „ 13-1 „ 11-4 „ 7.V8 „ i 61-6 „ "3.7 „ 6f4. „ 22-8 „ i 20-1 „ 10+ 24-4 Gotovo je, da te številke nisd ■popolnoma zanesljive, a nedvomno jo, da so ni premaknilo v po.-lt dnjih dr<;ctIo|i.'i n;:?o poljedrlstvo nikamor naprej, dočim je doseglo ravno v tej doli drugod že ogromne u.pebe. Tudi to nam najlb; 5e dokazujmo jo tozadevne statistike, ki nam povedo, da pridelajo po dokazujej: (.'m pdli državah na 1 ln povprečno naslednjič* mriežirm saležet: " 1 _ Na liekl r pride ajn povprt'{iio *lolo» v: Vrste pridelka ji ki i- " 5 tih 1 8 1 -J » — —- -< iS a y. f ! 4 r : 1-5 S * 1 ' u 5 t 1 JL -3 "t r M v ^ fc: p5"llfc»..... p "j s-l prp: 13 « 1UX m srr> r.a 13 1 rži.......! 7'l) Ti i 1J1 ' 1.1 2 1« a 21*2 15..' V6 ir-. in 1"-. I.V9 .t! 7 jpfnietin ..... ] 76 H t ' 96 i 141 IV," ii-j ,T7 16*5 12'. kromp rja ... . M 3 fi 'fi ' »17 ■ . !)7'a lir.-i sva :srg !3>'l) l"2'o zoSjn...... 5 H 10)0 1 i »H 11 i i Ros jo, da naša zemlja ni najugodnejša in najboljša' u poljedelstvo, a prav takogotovo jj, da jo najbrž vi marsikateri izmed navedenih držnv še mnogo slabša in Vendar so zgorajšnfo številke uprav porazne ža na-?, da.skero' bi lahito trdili, da so naravnost sramotne, čeprav so naš kmet noilvojnnb iuuogo bo'j trudi in ubija z dolom, nego kim,tje v navedenih dr-avali. Edini vzrok, da pridelamo pri nas na 1 ha tako mulo, mora tičati Icrej v tem, da'ne znamo pravilno knicrovati. To bridko resnico nam dokazujo tudi dejstvo, da so v vseh drugih naprednih državah v zadnjih desetletjih jako močno dvignili rodovitnost zemlje, le pri nas se nismo premaknili, kakor smo ugolovili žo zgoraj, hiti za pod naprej. V Franciji ;o pridolali n. pr. od 1. 1871'.—1880: povprečno po 14-8 hI na 1 lia, a od ». 1906.—1&09. cpliH 18.0 hI, v Nemčiji ph od I. 18&'.'.~1892. povprečno 15-2 Q. a orl 1. 1906.—1910/celih 20-1 q na ha. Tako so napredovali drugod, dočim smo mi tam, kjer smo "bil' pred četri' stoletja. Oo vsaj nekoliko natančneje premotrimo zgorajšnjo sta-ti tilvO, moramo pTizriati,' da ne pretiravamo prav nič, če trdimo, da bi lahko tudi pri nas dvignili rodovitnost vsaj za polovico, pa bi še vedno niti od dateč ne dosegli drugih "naprednih dežel. Kakšnega ned oglednega'pomerta hi bilo to za .naSe kmetijstvo, nam menda nI treba še poaebe izračunavati, saj vidimo na prvi pegled, da bi s tem' fta ihali pokrili skoro v s o p r i m a n j k 1J a j e, premnogo!pridelkov bi PB lahko še v prav pomembnih množinah izvažali/ - _- I®- Amerika tnlirT!Btti0 ruiava' ko'enin«. izdelana iz . nai-bol^.ga amcniketfu bombafn. - Po h-krstnem pranju poštene snežno bela. V zalogi pri A. fi fi. SKABERNE - Ljubljana, Mestni iif -10