HT a m
110. številka.
(t Trsta, t torek jgatr^j dn<14. septembra 1897.)
Tečaj XXII.
„SOmOBT"
likaja po trikrat na teden ▼ ieatlh Is* danjik ob torkih, tetMkflh 'n oobotah. Zjutranje isdanje ii-baja ob 6. ari zjatraj, večerno pa ob 7. iri *ež«r. — Obojno Izdanje atnn«: ■ a Jeden aioseo . f. 1.—, izvan Avatrl]« t. 1.50 trt|Mmo. . „ 3.- . a . 4.50 »» POJ lflt* ...«.- . , ,
i* »M | nt o . . . ia.— . , . 18,— 'l«r«6ilM je plačevati naprej it aareftk« kres priložene ■arodnlne te nprava a« ezira.
Poaaalčae Številke ae dobivajo v pro-dajaJnloah tobaka v Iratu po S nrl. izven Truta po 4 nvč.
EDINOST
Oflaai M raAane po tarifa ▼ petita; aa naelove a debelimi Arkaaal ae platoje proator, kolikor obaega nnvadaib vratle. Poelana, oamrtnioe In jame zahvale, do« ■a£l oglaai Itd. ae ratannjo po pogodbi.
Tal dopiai aaj ae poiiljajo uredništva ulica Caaeraaa it. 13. Tanko piaaao mera biti frnnkovano, ker nefrnnkoTann ae na aprejemnjo. Rokopial ae ne vraftaje.
Nnroinino, reklamacije in oglaae apre-jena upravtliitvo ulica Kolino plc-oolo hit. 3, II. nadat. Naročnino in oglaae je pla&evati loco Trat. Odprte reklaaaa eija >e proata po&tnine.
G fl G
„T IMmiNJ«
Propadanje našega vinogradarstva. Ilzroki temu.
Gospod urednik ! Preobložen sem z delom — torej le dve tri na hitro.
Ni nam treba biti slepimi, da bi ne uvideli, kako nazaduje skoro povsod v naših pokrajinah vinogradarstvo; kako prepušča naš kmet svoje vinograde le božji milosti. Nikjer skoro ni videti novega nasada, nikjer mladega vinograda. Mnogo in na široko bi se dalo pisati o uzrokih, ki silijo našega vinogradnika, da se čim bolj oddaljuje od onega, za kar je bil uprav ustvarjen do sedaj. Lepa in velika Amerika poslala nam je v naše pokrajine sicer mnogo novega in dobrega, a tudi slabega, posebno pa za naše poljedelstvo, a največ za naše vinogradarstvo.
Razne bolezni, ki so se pojavile in se še pojavljajo na naših rastlinah, izvirajo največ iz Amerike. Amerika nam je poslala najbrže oidium, po domače plesnobo na grozdju; za njo je prišla peronospora. A da se ubranimo peronospore, uvajati so začeli amerikanske trte, s katerimi so nam seveda prinesli najlepše darilo: trtno uš. No, to ni še vse. Imamo še druzih bolezni, izvirajoči h iz Amerike, ki pa so skoro 9e hujše, nego popred navedene, a katere, hvala Boga, s« če ni do pujn vile do sedaj v naiih pokrajinah.
Seveda, proti imenovanim boleznim našli so se lekovi, našla so se zdravila. Za ohranjenje poljedelstva, posebno pa dobre kapljice navdušeni in učeni ljudje so nam svetovali uporabljenje raznih zdravil, načinov za prenovitev naših vinogradov; a vse to zahteva seveda obilo troškov, katerih ni poznal popred uaš vinogradnik. Troški istih so tako veliki, da se le tedaj izplačuje obdelovanje in saje* nje vinogradov, ako se isti obdelujejo racijonelno in kakor zahtevajo današnje okolnosti. No, kako se morajo vinogradi obdelovati racijonelno in kakor zahtevajo današnje razmere, tega naš kmet nevć, kajti nima skoro prilike učiti se temu, nima nikoga, da bi mu dajal dobrih nasvetov. Nobena pokrajina ni tako zapuščena v tem pogledu, kakor
PODLISTEK
Osvete tašče.
Črtica iz malomeatja. Napisal O. K. Srfi&n.
Mlad zdravnik sem prišel v mesto M. in sem bil radi priporočil svoje rodbine vsprejet z veliko prijaznostjo v vseh mestnih rodbinah. Radi tega sem kmalu služil precejšnjega denarja. V hiši svoje soproge sem bil vsprejet posebno prijazno.
Njen oče, gospod Slavnik, je bil dober mož, imeniten oče. Njena mati pa je bila vedno tako prijazna in dobrotljiva napram meni, da sem večkrat priznal sam sebi, da je gospa Slavnikova jako ljubezniva. Samo včasih nisem mogel razumeti žalostnih pogledov Slavnika, katerimi se je obračal do soproge; podobni so bili pogledom orla, ki je bil oropan peruti.
Njiju hči, gospodičina Minka, je bila nežna stvarica kakih dvaindvajset let, ki ni bila sicer grda, a tudi lepa ne.
Ker gospa Slavnikova ni bila vedno na moji strani, sem se prav dobro zabaval s priljudno in nežno hčerko; bil sem v Siavnikovi hiši — vsled obilih povabil — vsakdanji gost
Toda kmalu so začeli govoričiti v mestu o
ravno naše južne pokrajine, poebno Istra, tržaška okolica in doaedaj Dalmacija, 'a nimamo šol, kjer bi imel priliko slišati naš kmekiasvetov in naukov v njemu razumljivem jeziku, tuiimamo podpor itd. Popred sem omenil, daje na praadanju vinogradarstva mnogo kriva ravno Amerila.
No, mi imamo tudi drugo deželo, ki mnogo, mnogo škodi: dk, ki je med glvnimi uzroki propadanju našega vinogradarstva.Ta slavna dežela je lačna Italija, in ravno tej sem hotel posvetiti daues dve, tri.
Vsakemu izmed nas je poaiana oua zloglasna klavzula o carini na vino. Italjanski trgovci in vinogradniki plačujejo jako nizko takso za uvoz njihovih vin v naše cesarstvo. Italija prideluje ogromno vina in dosedaj se je inela tudi jako malo bojevati proti boleznim, naznačinim popred; obdelovanje stane malo in trta ne zahteva onega, kar zahteva pri nas. Na ta nalin seveda so italijanska vina poplavila naše pokrajine; cene so bile tem vinom tako nizke, konkumea našim vinom tako velika, da so naša vina oitajala vinogradnikom v kleti in da poslednji niti niso obdelovali svojih vinogradov isto marljivostjo, kakor popred. No, kaka vina pa so se uvažala v Avstrijo med drugimi in na kak način, o tem bi znal nekaj povedati tudi pisec teh vrstic, ki je imel posla s tem.
Hvala Doga, * amluji «1mo £i«cci Jc uoKahu ul/ia*
čati hrbet italijanskim vinom. A glej zopet drnzega italijanskega vraga! S to nesrečno klavzulo uko-\ reninili so se pri naa razni italijanski bogati trgovci z vinom, ki imajo svoje kleti in velike ,de-positi", naj si bode v Trstu, naj si bode v Bar-kovljah. Le-tem ni bilo zadosti, da so uvažali vina italijanska na veliko v naše pokrajine, marveč so začeli v zadnji čas tudi pripravljati vino na umeten način. Taka umetna vina stanejo malo in italijan-ski židovi imajo veliko dobička pri tem; in ker se ta dobro pripravljena viua dajo le težko razlo-čevati od naših, delajo seveda našim vinom veliko konkurencijo. A ne samo to. Tako prirejena vina zadržujejo takih t/arin v sebi, d;t jako škodujejo zdravju. Ni dovolj torej, da italijanski anarhisti morć ljudi po svetu, ki jim niso skrivili najbrže niti lasi,
dobro izvedeni spletki gospe Slavnikove. I jaz sem kmalu izvedel o tem, toda ni ni bilo veliko ležeče na stvari, ker me je zanimala lidinka. Ali bodimo odkritosrčni: do tega me niso pripravile toliko njene kreposti, nego njeni denar.---
Tako je prišel Božič. Po vseh rodbinah so se goreče pripravljali na plesne venčke, na jour-fixe in na druge zabave te vrste...
Minkini stariši pa ao napravili ples, ki naj bi po elegantni priredbi iznenadil vse malomeščane. Seveda sem tudi jaz dobil povabilo. Odbil ga nisem.
Ker se je pa povečala med tem že zel6 moja praksa, in sem ves dan hodil okoli bolnikov, prišel sem, da si sem hotel biti točen, že prav pozno. Moj prihod je gotovo pričakovala gospa Slavnikova kajti jedva sem pHšel po stopnicah na hodnik, Že mi je prihitela naproti vsa razburjena.
.Pomislite, gospod doktor, moj strah!" je začela. ,Vsi gosti so že tn, moj mož in jaz imava skrbij čez glavo, in prav sedaj se mora to zgoditi!"
,Kaj pa? Kaj pa je, milostiva?* vprašal sem gospo sočutno, ko sem jo videl tako razburjeno Jtad seboj.
„Pomislite! Minka, to nespametno detd, je morala biti1 — 'da-sl'fetf jdj' pr^.Veđala1 to'l
sedaj so začeli Še italijanski trgovci zastrnplj at nas s svojimi vini. Morilec, ki zasadi sočloveku nož v srce, je storil to v trenotku razburjenja, v trenotku, ko je zgubil pamet; oni pa, ki nam podaja strupa, dela to namenoma, se špekulacijo, samo da zasluži! On zna, da je to prepovedano, da je to škodljivo, ali vsejedno dela tako. Prvemu morilcu se lahko odpusti — on je pomilovanja vreden, a drugi, ki nam podaje zastrupljenega, zlravju škodljivega vina, ta zasluži najhuje kazni, kajti on dela to vedoma.
No, hvala Bogu, slavna policija je prišla pred nedavno na sled dvema takima sleparjema. Oba sta bila iz Italije. Koliko in koliko takega vina sta spečala ona dva nesrečneža, a koliko Človeškega zdravja je trpelo na tem ! No, eden izmed njiju je že dobil zasluženo kazen, a drugi, tako upamo, jej tudi ne uteče.
A koliko takih imamo še v Trstu ? Bog zna, kako in koliko se še meša po tržaških „depositi di vini* ?
Okoličaaski poljedelci, ki se zbirate v naši prekoristni „Kmetijski družbi"! Pokažite, da se zanimate za svoj obstanek, sklenite resolucijo, a katero naprosite slavno vlado, da kolikor mogoče poviša uvoznino na tamarindj, na glycerin, na ta najvažniša činitelja za izdelovanje umetnih vin; iiapiusitc vladu, u» imenuje v Trstu za komisarje vešče ljudi-strok vojake, ki bodo imeli pravo ogledovati vina po .magazinih" v Trstu, preiskovati iste ter paziti na to, da se ne bode podajalo našemu delavcu v Trstu vino, ki je sicer v ceno, ki pa, mesto da bi ga krepilo na zdravju, da bi mu vzdrževalo napornost in delavnost, ga še uni-čnje in um kvari zdravje. To ie grozno, kar se podaja ubogemu delavcu v Trstu; da, nečuveno je to. To ni niti od daleč podobno božji kapljici, to je največ ponarejeno — ali pa pokvarjeno; ali so pa promitki sodov, pomešani z navadnim špiritom. Torej na delol
I. S. F o j a č e v.
r

— na vsem delu navzoča. In popoludne, ako tudi bi lahko vse opravila sobarica, je šla še ? tej ostri burji kupovat nekih rečij. Sedaj pa se čuti tako slabo, da toži, da ima omotico in bolečine v glavi. To nam še pokvari vso zabavo! Prosim vas, gospod doktor, pojdite k Minki, poglejte jo in mi povejte potem, ako je nevarno 1"
Pokazala mi je sobo svoje hčere.
Res, da sem našel Minko nekoliko bledo, toda vse to se mi je zdelo, da je nastalo radi napora o pripravah.
Sedela je v kotu zofe in mi ponudila, pribil-žavšemu se, svojo ozko, nežno ročico; potem pa mi je rekla, da jej je često slabo in da pada sedq pa sedaj v omotico.
Spoznal sem takoj, da se ni bati ničesar; pomiril sem jo radi tega, in ustala je ter mi po-kimala hvaležno.
Ker se je pa čutila še slabo, se je oprijela moje roke, in tako sva se sprehajala po sobi sem ter tje. To jej je dobro delo. Toda upala si je menda preveč; nakrat se je začela tresti z nova in gotovo bi bila padla na tla, da je niše« ujel jaz s svojimi rokami. V tem pa so se odprla vrata dvorane in trop gostov se je razlil po sobi.
V VN>/

Politiftke vesti.
V TRSTU, ime 13. septembra 18P7.
Misli in želje odsotnih. Te trenotke je obrnen ves zaveden »loven.-ki narod v belo Ljubljano. Ondi »e vrši znameniti .vseslovenski »hod*, o katerem se je govorilo širom slovenske domo-vine že mesece poprej. Kako je slovenskemu naroda pri srcu v teb trenutkih, ni težko uganiti, saj je danes jeden najpomenljhejih dni za bodočnost njegovo. V Ljubljani zboruje cvet naroda, zboruje v ta namen, da se pogovori, kako bi mogli izvojevati zmago nad krivicami in nevarnostmi, kakoršnenaš in narod bratski v Istri obdajajo v sedanji dobi. Program shodu je določen; tesno, a jedrnato so izražene točke istega in po teh točkah naj bodo zasnovane resolucije, Mhtevajoče spremembo vsega vladnega zistema po Slovenskem. Da, izpremeniti se ima, kar je v škodo slovenskemu narodu in kar mu izpodkopava obstanek za bodočnost. Ta sprememba naj bi obetala jednostavno v tem, da postane Slovenec povsodi na svojih tleh jednako-rodcu z g o s t o m, ki tudi biva na slovenskih tleh. Na slovenskih tleh imej slovenski jezik jednako pravico z nemikim ali italijanskim ▼ šoli in v uradn, kjer živita mešano skupaj; kjer pa živi slovenski narod sam, ondi imej izključno pravico naš je-»k. S tem je povedano vse. A oni, ki naj slovenskemu narodu priborć to pravo, oni zborujejo danes ▼ srcu naie domovine, v Ljubljani. Ali izpolnijo naše želje, nade, opravičene čez vse? Krepki so danes, krepki naj ostanejo, ko pride odločilna ura — v srcu države! Ali, trepetajoči in odsotni od vseslovenskega sboda, ne moremo druzega, nego zaupati, zaupati in samo zaupati, — saj vemo: komu 1
Gorje nam, ako bi nas varali — bratje! Toda, vsaj oni sami znajo to utijbolje, zatorej dovolj bojazni; molitev in up, to je jedino, kar je od naše strani mogoče z Vami na tem zgodovinsko važnem shodu.
Možje, junaki, storite svojo dolžnost in po rokah Vas bodemo nosili 1 Vaša imena, baš Vaša, najbolj imenitna v vsej dosedanji zgodovini našega naroda, ostanejo zabeležena, vsaj veste, kje ? V veliki zlati knjigi n&ftega naroda 1
Pa še do Vaju jedno vročo prošnjo, vidva slovanska brata, blagovestnika t.»».n« Tatv« i podita na tem velikem shodu, kako nas skelijo naše raoe, nas, Vajine brate. Saj poznata te raoe, oj le predobro! — rane tužnih, nesrečnih Istranov.
Na ta shod pa pridejo tudi bratje z družili slovanskih plemen; pridejo, da se pouče na viru o naših težnjah, ds vidijo, kako treba nastopati, da koristimo drag dragemu na velevažcem pnzorišču, ki otvori zopet svoje prostore v dan 23. t. m. — za boj, za najhujši ntrodui boj v Avstriji v drugi polovici tega stoletja.
Na Vas vseh je, da zmagate Vi, ki ste — močneji; na nas odsotnih pa je, da Vam kličemo ia dalja svoj pozdrav, Vam, naša nada, naš up!
Obsojena volilna sleparstva. Povsodi so jednaki! V Pazinu in — v Celju. Vsako sredstvo jim je dobro o volitvah. Ako se jim zdi, da imajo premalo volilcev, pa fabricirajo nove kar na debelo. Tako so svojedobno delali v Pazinu o vo-
Kaj sem hotel začeti? Od vseh stranij so prihajali sorodniki, prijatelji in znanci, ki so »euda napačno razumeli ta položaj. Glasno sem hotel razložiti svojo situvacijo, toda glas mi ni mogel iz prsij. Samo nerazločno sem mrmral, česar pa niso mogli razumeti okolu stoječi. Gospa Slavnikova, moja bodoča tašča, se je prerila skozi vse goste in me nakrat objela vsa ginjena in je zaklicala:
.Kdo bi si mislil to, kdo bi si mislil to!"
Neizrečeno mi je bila hvaležna, da sem rešil Minko, ki se je tedaj že zopet zavedla.
Denar in ljubezen!... To je bila in bode še lelja vsakega mladeniča!... Ni se Čuditi, da sem se zel6 veselil današnjega svojega dogodka. Upati mi je bilo, da dobim Minko in njen denar. A pomislil nisem, da dobim z Minko tudi taščo. No, saj se mi ni zdala hudobna gospa Slavnikova I
Med tem sem vsprejemal, držć Minko ob roki, voščila svojih znancev. Minka ne je pogledovala veselo in se nasmehovala. Lahko je zarudela, ko sva stopala po dvorani in in jaz sem jej dejal:
„Hvala ti, Minka tu
Ničesar ni odgovorila, le stisnila mi je roko.
(Zvršetek pride.)
( liUah v upravnisvet občine, in tako so delali o ii o zadnjih državcborskih volitvah — v Celju. In ta nemoralna sre't.va, ta sleparstva na voliščih « je sedaj obsodilt državno sodišče na Dunaju. V j; »Sudsteierisch« ost" čitamo namreč, da so o j zadnji državnozlrski volitvi za mestno sknpino j celjsko, kar ca trume dijnrniatov, koaijev in ; sličnih oseb tikn pred volitvami izkazali letni dohodek nad 68 gld. Davčna oblast jim je hitro odmerila davek i politična oblast jih je primerno naglico upisala ed volilce. Na tak nemoralen način sije nemškvtranka nafabricirala toliko novih volilcev, kolikoijih je trebala, da je bila gotova zmage. Svojo gtvo bi hoteli staviti, da nijeden vseh onih novih volilcev ni izkazal ali ne izkaže letos letnega dcodku nad 650 gld. Kdo bi neki plačeval davek od dohodkov, katerih — ni?! Tega ne stori nikdo rad; nemškutarski komiji celjski pa tudi k t
Naša slovtska stranka ni mogla molčati na taka volilna — sleparstva. Več narodnih volilcev je uložilo pritono na državno sodišče. Dotična [ razprava se je vršila dne 8. julija. Zatožbo je i zastopal odvetnk dr. I v a n D e č k o, ki je dra-i stično ali kal gtU sleparstva. Senzacijo pa je vz-[ budilo, ko je kostatiral jeden slučaj, ko je politi tična oblast vpistla jednega tacega novega volilca Se j predno je isti ahteval to, oziroma, še predno je ' izkazal svoj lettu dohodek. To bi kazalo, da je bil ; dotični referent že popred obveščen o tem, kaj j nameruje nemšlutarska stranka, ali pa je bil na-dahnjen proroškm duhom, tako, da je vedel 2e ; danes, kar zaprtsi jutri ta ali oni nemškutarski J volilec.
j Nas zaninajo posebno ti volilni manevri. [ Zato, ker so poiobni istrskim kakor jajce jajcu. ; Še bolj nas pa 7eseli, da je državno sodišče naj-l strože obsodilo teka sleparstva. Se svojo obsodbo j od dne 8. julija 1897 št. 213, je izreklo državno j sodišče, da se j« upisanju onih novih volilcev, iz-I vršenem po okrajnem glavarja v Olju, uradnim ; potom kriiio po uttavi zajamčeno politi Ano pravo j volitve v državni zbor. Državno sodišče je izreklo, ; da se je na zavraten način doseglo to upiaanje | novih volilcev in je s tem moralno obsodilo | vso stranko, ki je uprizorila ta sleparstva. S
, ♦<> »Moil« -rHmffv* u<rdioia pa jo uioralao abdojooa
■ tndi italijanska stranka na Primorskem, ki je pravi ; nepresežen mojster v izbiranju nemoralnih sred-j stev o volitvah.
i Agitacija Nemcev proti vladi. Včeraj so
\ zborovali v Tešinu sileJki N**»ci. Zbranih je bilo i do 1300 zaupnikov. Vspiejeli so par resolucij, v 1 katerih se napada vlada, se obsojajo jezikovne naredbe kakor škodljive nemškemu narodu, ter se obsojajo nemški konservativci, ker podpirajo sovražnike Nemcev v odločilnem boju sedanjem. Posl. Ttirk se je posebno hudo zaganjal v poljsko aristokracijo, n je imenoval Poljake — uši med narodi avstrijski mi. Posl. Schiicker je proslavljal slogo med vsemi Nemci in posl. H e e g e je prisezal, da njega stranka hoče vztrajno delati za slogo med vsemi Nemci. Navdušenje je bilo splošno in peli so — .die Wacht am Rheinw. Druge nesreče ni bilo. Radovedni smo le, kedaj nastopi katzenjamaer po tem strašnem polit.krokauju.
.Deželno izdajstvo". Graški „Tagblatt" je poročal, da so Francozje v Alzaciji in Lotaringiji čestitali francoskemu predsedniku Faure-u na njega povratku iz Rusije in obsoja ta čin kakor .izdajstvo" ter pravi: ,ne»Ška vlada bode Ž.: vedela primemo poučiti te francoske malopridneže*. Fantč, ki je pisalo te čenče v graškega dihurja, menda noče znati, kaj bi bilo, ako bi avstrijika vlada ravnala po njegovem receptu z bolniki, ki trpe na „domotožju" po — Prusiji. Ti ljudje res ne čutijo bruna v svojih očeh 1
Car v Italiji. Iz Petrograda brzojavljo rimski .Tiibuni", da se je te dni, povodom bivanja kralja Umberta na Nemškem, v "VViesbadenu določilo vse potrebno za obisk carja Nikolaja v Italiji. — Ruskim poslanikom na italijanskem dvoru je imenovan grof Nelidov, dosedanji ruski poslanik v Carigradu. Nelidova štejejo med najbolje diplomate.
Različne veati. Prošnja. Tržaška ženska podruinica Sv. Cirila in Metoda vabi najuljudneje vsa rodoljubne dame, trgovce in obrtnike, da podarft kaj, bodisi galanterijskega blaga, igra5 ali jestvin za namero-
vani „bazar", ki bode o priliki koncerta dne 19, t. m. v društvenem vrtu pri sv. Ivanu. Prosi se prav lepo, da se vsakdo odzove temu vabilu ter pošlje kaj vsaj do 15. t. m.v „Tržaško čitalnico4, Via S. Francesco št. 2. Sprejme se drage volje vsaka malenkost, ker vse pripomore do lepega vspeha.
Ne zabite rodrljtibje tržaški, da smo ravno ml veliko dolžni družbi sv. Cirila in Metoda I Zate naj ne ostane ta klic brez vspeha I
ODBOR
tržaške ženske podružnice.
Imenovanja. V področju višega deželiega sodišča primorskega so se izvršila zasedaj nastopna važna imenovanja:
Dvorni svetnik, predsednik ces. kr. trgovinskemu in pomorskemu sodišču v Trstu g. Leon dr. F i o c c h i, postal je dvorni svetnik ad perso-nam v činu in s plačo V. razreda; viši ces. kr, državni pravdnik v Trstu Karol vitez D e-faci s je imenovan predsednikom c. k. okrožnemu sodišču v Oorici; c. kr. višega sodišča svetnik, g. Filip conte Dandini di S y 1 v a, je imenovan podpredsednikom c. kr. dež. sodišču v Trsta in c. kr. deželuega sodišča svćtnik, gosp. Matej T r n o v e o imenovan je svetnikom na c. k. višem sodišču v Trstu.
Poleg teh so se izvršila razna premeščenja dež. sodišča svetnikov, imenovanja novih deželnega sodišča svetnikov, tajnikov na višem dež. sodišču, okrajnih sodnikov in namestnikov drž. pravdnika. Vsa ta imenovanja prinesemo v današnjem večernem izdanju, ker nam za danes nedostaje prostora.
O sedanjih razmerah moremo biti zadovoljni s temi imenovanji, kajti prvi trije imenovani se razmer no vešči našemu jeziku, o poslednjem pa niti ne govorimo, ker je že znan, kakor oče slovenskemu uradovanju — seveda, kolikor ga je tega uradovanja — na sodiščih primorskih. Poslednjemu moramo le čestitati na zasluženem povišanju, o j prvih treh pa izrekamo nado, da se na svojih no-| vih mestih pokažejo ne le objektivne sodnike, ampak da bodo z jednako dobrohotnostjo in ljubeznijo čuvali tudi jezikovna prava našega naroda, zajamčena v — zakonih.
Odlikovanje. Njeg. Velič. cesar Fran Josip je podelil profesorju J a g i č u častno svetinjo za znannat in nrnatnost, drž. poslancu opatu T r e U i n-felsu pa komtnrski križec Fran Josipove a reda.
.Slovenski izgrednik!'. Znana vlačuga is Fichte«Gasse na Dunaju, ki čuje na ime .Neue Froie Presse", izliva v svoji zadnji številki svoj srd na mestni zastop ljubljanski, k*r ie ukrenil potrebno, da glasoviti .Sudmarkischer Saugerbuud" ne bode mogel uprizarjati po slovenski Ljubljani veiikonemških demonstracij in žaliti narodni čut domačega prebivalstva. Tevtonom ne zadošča, da uprizarjajo svoje prusjaške orgije tam gori v Aschu in Hebu, marveč bi hoteli tudi po naših mestih izzivati izgrede — pardon, širiti adie voranleuch-tende Kulturi*
Ljubljanskemu mestnemu zastopu po sedanjih razmerah uprav narekovani odpor proti nemškemu izzivanju označa ,N. Fr. Presse14 kakor sovražtvo do Nemcev. Ne, to ni sovražtvo, to je le najna-ravneji čin samoobrane, kakotšen je lasten slehernemu bitju oa svetu 1 V dokaz narodne srditosti navaja „N. Fr. Presse" tudi dejstvo, da je mestni zastop ljubljanski dovolil podporo slovenskim izgrednikom (?!) v Trstu
Ali ste jo videli vlačugo, kako laže t Ne izgrednikom, ampak nesrečnim rodbin a m zaprtih okoličanov je dalo mesto ljubljansko podporo. In ta drznost! Ljudje, ki uprizarjajo demonstracije v velikem stilu, ljudje, ki zasramnjejo avstrijske o« rožnike, ki kamenajo avstrijske vojake, ki mečejo v jarke avstrijske uradnike, vršeče svojo službo v uniformi, ki pretepajo do krvavega javne organe, ki nečuvenim cinizmom gaiijo v blato vsako avtoriteto, ki uhajajo na tuja tla, da tam izdajajo svojo državo in svojega cesarja — taki ljudje, pravimo, hočejo govoriti o izgrednikih ? ? ? In naj so tržaški okoličani zakrivili ne vemo kaj, vlačuga iz Fiohtegasse je že davno izgubila pravico soditi o drugih. Naši okoličani so in ostanejo uzor-driavljani v primeri z onimi, katere zavaja v ve-leizdajstvo v prvi vrsti — .Neue Freie Presse".
Velike vojaške vaje na Ogersksm. Včeraj je dospel v Totis nemški cesar Viljelm. Na kolodvoru ga je pričakoval naš cesar z nadvojvodi. Oba monarha sta se objela prisrčno.
Za podružnico družba av Cirila in Metoda v Sežani je nabralo tamošnje vrlo ognjega-mo društvo o priliki praznovanje rojstnega dne Nj. Veličanstva S gld. 25 nvč. — Srčna hvala vrlemu narodnemu društvu !
Razpravi radi volilnih Izgredov na Konto-volju. Včeraj, dne 13. t. m. se je vršila razprava proti Ivanki Bukovec iz Prošeka, Josipi Guštin iz Kontovelja, Slavoju Bratulič iz Prošeka in Franu Ukmar iz Prošeka, obtoženim radi volilnih izgredov zbivših se 18. in 19. marca t. 1. na Konto velju. Obravnavi je predsedoval gosp. svetnik Dejak, zatožbo je zastopal državnega pravrinika namestnik Frau*, branitelj pa je bil dr. Gregorin. Po završeni razpravi obsojeni so bili: Ivanka Bukovec na 4 mesece, Josipa Guštin na 3 mesece; Slavoj Bratuli(5 na 4 mesece, Fran Ukmar na 3 tedne. Natančneje poročilo prinesemo v eni prihodnjih številk.
Toča. Strašno vreme je bilo minole nedelje. Temnosivi oblaki vlačili so se po nebu, pihal je silno neprijeten veter in vse ozračje je bilo napolnjeno z elektriciteto. Hkratu je začela padati toča, nekatera zrna so bila debela kakor urehi. V oko. lici sta menda posebno prizadeta Rojan in Skedenj. Ostala okolica menda malo.
Z Gročane v Istri nam pišejo: .Danes po-poludne ob 5 in pol so se privalili točooosui oblaki x morja in med silnim vetrom jela je padati debela toča. V Četrt ure bilo je vse razbito ; uničen np kmetovalcev. Hrib Gročanski in tudi Veliko Gradišče je belo kakor po zimi. Drevesa stojijo gola, kakor v jeseni, Pobitih je tudi več šip. Škoda je velika."
Ubogo ljudstvo! Vlada, poslanci, storite svojo dolžnost I
Velepomemben slavolok. Dne 7. t. m.jedcšel ▼ Seatrupert na Dolenjskem ljubljanski knezoškof dr. M i ssi a. Do vedlo ga je tjakaj cerkveno opravilo. Šentruperčani so postavili več slavolokov in jed-nega je postavil tudi občinski zastop. Na tem pa je bil mesto običajnih napisov sledeči napis: „Pre-vzvišeni dušni pastir — daj nam zaseljeni miri" Viri trdijo, da je ta napis cikal na — kranjski mejnarodni prepir.
.Boljaika Urša" kakor so imenovali koroški
Slovt DCi V Btiljttku ishojajoii, aaiamu uurniln ikiujuo
krivični list .Deusche a 11—g e m e i n e Volks Zei« tung", je prominula. Ta list je užival neumevno svobodo in celo ti-kovni zakon mu ni mogel do živega. V poslednjem času pa se je v svoji zmago-noino^t? začel* zahirati celo v dr. Stoinwenderja, čegar stranko je podpirala. To pa jej je nakopalo veliko pravdo. Urednik je moral iti za vrata in list se je preselil v Ljubno, kjer pa ni imel živ* Ijenjsbe sile. Tako pa je moral poginotf na sušici 1. dne t. m. R. i. p. 1 Naj bi se zgodilo jednako vsim takim pravico in resnicoljubom 1
Sedanska slavnoat v Celji. „Domovina' poroča da so celjski piu j tki dne 2. t. m. tudi proslavljali bitke pri Sedanu in sioer s pivo pitjem in ,heil6u-tuleujein pozno v noč. Voditelj pa je bil tej slav-nost i a v s,t r i j s k i c. kr. profesor P o na m e r. — Radi bi vendar prašali te ljudi, ali imajo svojo posebno licenco od merodajne strani za tako iz-dajsko postopanje, da si upajo take reči početi kar meni nič tebi nič ? In drugič: kaj-li menijo s takimi neslanimi siavnostmi ? Hočejo-1: koga dražiti in spominjati na moč prusjaštva, ki zamore vsak hip uprizoriti zopet tak j.Sedan" ? Dragi „heilo", — — tempi pacati!
Slovensko gledališče v Ljubljani. .Slovenski Narou" objavlja prvo poročilo o nov* gledališki sezoni. Po tem poročilu se program »nt^ndecce v toliko upremeui, da se bode v bodoče tudi oziralo na domačo literaturo. Ta korak intendance je jako hvalevreden, dasi je težko izvedljiv. Vendar, ker drugi narodi gledajo tudi na to, da si obdržijo v svojih gledališčih častno mesto, hoče to isto tudi Ljubljana v slovenskem gledališču. Inten-danca, uprizori več iger jednodejank od mladega pisatelja R. Murnika in večo dramo („Romantične duše") od Cankarja. Slovensko občinstvo se prav gotovo privadi na domače proizvode in slovenskim dram. pisateljem ter igralcem bode naloga, zadovoljiti občinstvo se slovenskimi izvirnimi proizvodi.
Vabilo na besedo, katero prirede novomeški akademiki v korist podpornima društvoma za slov. visokošolce na Dunaju in vGradci. v Novem mestu dne 18. septembra 1897. Vspored: 1. E. Grieg:
,Peer-Gyut-sujita II.,* ćetveroročno na klavirja. ^ 1. a) R. Schumann: .Setrica drage....," pešec, b) K. Goldnark: Dotina pesen iz opere „Domači cvrček", samospeva za sopran. 3. B. Smetana: Šesterospev iz opere „Piodana nevesta«. 4. a) A. Fbrster: .Zapuščena", pesen, b) A. Rubinstein: .Azra", pesen, samospeva za bariton. 5. L. v. Beethoven : .Škotske pemi" itev. 13. in 7., samospeva za alt, spremljajo klavir, gosli, čelo. 6. H. V. Ernst: .Elegija", za gosli in klavir. 8. šalo-igra „Narobe ideal". V jrostorih ,Nar. doma". Za-četek ob 8. uri zvečer, /stopnina : sedež 60 nvč. vstopnice za stoj 30 iivč., za dijake 20 nvč.
Nova poita na italjanaki meji. V Brazzanu (po slovenski bi se reklo morda P o d b r e g, ker leži kraj pod bregom. Slavec.) na Goriškem okraj Gradiška, se je ustanovi nov poštni urad, ki se bo pečal s pisemsko in tožnjo poŠto ter ob jednem služboval kot nabiralnica jostno-hranilničnega urada Zvez i bode imel s poštnm 'uradom v Korminu po vožni pošti Dolenji Kormin in razven tega po poštnem selu, ki bi hodil jedenkrat na dan v Kormin.
Iz Ajdovičino nam pišejo: V Vašem cenjenem listu že označeno svoto 28 gld, za rodbine zaprtih okoličanov so darovali: Velečastiti g. dekan ider-eki izročil prigodom banketa v društvu „Edinost" v ta namen Častitemu g. J. Dugulinu 10 kron ; Častiti g. J. Dugulin 6 kron. Po » kroni so darovali slednji: Fran Ćibej, Slavoljub, Štefan Batič, Slavoj 3 z imenom .Nekdo". Nadalje so darovali po eno krono: F. Pitamic, Marušič, Janko, Kalin, Fran Bratina, A. Bon ne, Jožef Marc, Štefan Stekar, Kari R., F. Florenini, Fran Logar, Alojzij Šmuc, M. Malik, Ignacij Kovač, Vladimir Slavoj II., Josip Jamšek, z imenom .Nekdo". Nadalje so darovali po 80 stot.: Gočan in Nekdo. Po 60 vinarjev so darovali: Anton Fajsfel in J. Hrovat. Po 40 stot, so darovali: Lovro Kalin, Lamprek in Janez Ker-bel. Skupaj 56 kron. Vsem darovateljem bodi na tem mestu izročena zahvala na činu, ki je dokaa usmiljenega srca in — rodoljubja.
Na alov. oddelku deželne kmetijske šole v Gorici začne se dne 8. novembra t. 1. nov dvoletni tečaj.
Razpisanih je 8 štipendijev po letnih 100
Pnoinjo j n m nf nolnti InlnUnmn TrnđaftTl, rl n 1 R
oktobra t. 1.
Da se učenec sprejme v šolo, mora dokazati: da pritrde vstopu v šolo stariši ali varuh; da je prosilec dovršil 16. leto; le če je kedo telesno posebno krepak, sprejme se tudi po do-vršeuem 15. letu, če ga je vodja, kateremu se j ima predstaviti, spoznal za sposobnega že poprej, nego je vložil prošnjo za sprejem; da je lepega, nravnega vedenja; da je prosilec z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo;
da je telesno sposoben zvrševati navadna kmetijska dela ;
da je dovolj izobražen, kar je dokazati z vsprejemnim izpitom.
Kolekovani prošnji je priložiti: krstni list, zadnje šolsko spričevao, spričevalo ubožnosti, zdravniško spričevalo, županstveno spričevalo gledć nravnega vedenja in izj&vo starišev ali varuhovo, da so zadovoljni, da prosilec vstopi v kmetijsko šolo.
Vsprejemajo se tui plačujoči učenci, ki pa morajo priložiti prošnji tudi izjavo starišev ali varuhovo, da se zavežejo plačevati za učenca po 10 gld. v predplačnih mesečnih rokih.
Učencem — štiperdijstom In plačujočim se oškodujejo teža kmetijska dela z denarnimi na- ' gradami, katere se odmsrijo po vrednosti storjenega dela; to pa še b tedaj, ko se je učenec dobro izvežbal v tem al onem delu, da ga zamore samostalno opraviti. Za navadne praktične vaje v kmetijskem delu se ne dajejo nagrade.
Vsaki učenec moa prinesti seboj: jedno odejo, vsaj 2 para rjuh, vsaj 2 para spodnjih hlač, 2 navadni in 2 boljši rajoi, 6 parov nogovic. 6 žepnih rut, 2 obrisalki, par boljših in par močnejših čevljev, jedno vsakanjo in jedno praznično obleko, česalo, ščetko za obuvalo in jedno za obleko.
Učenci dobivajo vzavodu hrano in stanovanje. Za hrano jim je lačati na mesec kacih 8 gld. Svečavo in kurjav dobivajo brezplačno. Za snaženje perila mora vikdo skrbeti sam.
Svobodni glaaovi. To je nov list, katerega so začeli izdajati v Celji. Izdajatelj, lastnik in urednik listu je Rok Drofenik, tiska ga „Narodna tiskarna* v Ljubljani. .Namen listu je širiti svobodomiselne ideje in prebujati Ijadstvo. List bode stal na stališč« znanstvenega socijalizma, pisan bode ljudstvu v pouk in zabavo. Prinašal bode povesti, pesmi ter poučne sestavke o vseh strokah človeškega znanja. Pisava mu bode poljadna in vsakemu umljiva. .Svobodni glasovi" hočejo biti v istini s v o bod ni, kakor še ni bil nobeden jednak list na Slovenskem".
Ako bi to Slovenec storil! V Trbovljah je neki nemški rudniški uradnik pobegnil od premogo-kopne družbe ter zapustil mnogo dolga. G. T., v ondotnih krogih jako znan gospod, se je o tej priliki izjavil takole: ,Ako bi to storil kakšen Slovenec, bi ne bilo čudno, da pa je olikan Nemec storil kaj tacega, to je zares čudno 1" — Še bolj čudno pa je, da je Slovenec toliko omikan, da kaj tacega ne stori in da se take stvari dogajajo navadno med „omikanimi" Nemci. Je že čuden križ, kjer — Boga ni!
Nakaj zabavnoga iz Italijo. V Neapelju je bil pred kratkim pogreb nekega ondi zelo slovečega človeka. Ta človek se je imenoval Mariano Marra in je bil predstojnik .Camore", to je zloglasne roparske in tatinske zadruge. Marra je bil dobro poznab v v s e h neapolitanskih krogih, njemu se bili podložni vsi razbojniki, morilci, tatovi in postopači mestnega okraja sv. Lorenca in reči se mora : bil je strog. Brez njegove vednosti in volje se ni smelo nikogar okrasti, nikogar zabosti. On sam je bil v mladosti velik ropar in maraikaki žrtvi je pokazala ost njegovega noža pot v večnost. V pozne-jih letih pa se je pečal samo še z organizacijo .Camore" in ako je rabil nož, rabil ga je samo, da kaznuje kakega poredneža v svoji armadi: razrezal mu je obraz. Ali kakor vsi neapolitanski hudodelci, bil je tudi Marra jako pobožen človek. Svojim podložnim je zabičil, da morajo pred oltarjem Marije pomočnice, katerega so hoteli okrasti, moliti naslednjo molitvico: .Glej Marija, ne storim tega iz nespoštovanja do tebe, ne za to, da bi kradel, a storim radi tega, ker si neskončno krasna tudi brez vsakega lišpa in pa zato, ker sem tako strašno — lačen. Ave Maria, gratia plenaitd". Da hi «o p a ne vlagali pr«rt Marijo jjled« lakote, se morajo postiti po 24 ur pred vsako tako kradnjo, da so potem zares lačni. Nasproti občinstva je bil Marra sama uljudnost. Če je bilo komu kaj ukradenega, seveda razun denarja, dobil je vse pošteno nazaj, zato pa so morali ljudje plačati nekaj malega. Ako se je pritožil kdo, dejal mu je Marra da mu tudi v zastavnici ne dado več za to. S policijo je živel v najboljšem prijateljstvu. A njegov pogreb je bil izredno sijajen. Pred rakvijo korakala je godba in za rakvijo so stopali cvetovi neapeljskih hudodelcev. Sprevod je šel pj vsem mesta in marsikoga je stresel mraz ob pogledu nanj.
Narodno irtvo. Neki duhoviti irski politik — in Irska ima takih gotovo veliko — piše v neki inozemski list zel6 duhovito, a tudi zel6 sarkastično črtico o narodnih žrtvah. Črtica slove: za narod moraš žrtvovati vse, kar imaš, premoženje, čast, srečo, zdravje, svobodo in življenje. Ako si pravi rodoljub, ne smeš nikdar misliti na-se, marveč vedno le na narod, ne smeš se nikoli zabavati, veseliti, uživati veselje, to pa brez obzira na to, ako si tvoji aorodoljubi privoščijo vse to v obilni meri. Za tvoje rodoljubno delovanje ne zahtevaj nikdar primernega plačila, pa brez obzira na to, ako imajo tvoji sorodoljubi, ki so morda mnogo manj potrebni nego ti, mastno plačo za vsako mrvico narodnega dela. V narodni vojski ne zahtevaj nikdar jednake veljave s svojimi so-boritelji, ampak smatraj se za najnižega vojaka, pa ako storiš neizmerno več in ako imaš neizmerno više zmožnosti, nego oni, ki se smatrajo „generali". Za narod žrtvuj ves tvoj denar, pa ako tudi stradaš ti, samo da dobro žive oni, za katere se žrtvuješ. Ako se pregreši tvoj sorodoljub v kakem obziru, vzemi njegovo pogreško na-se in daj se zapreti mesto njega itd. itd. V zahvalo za vse tvoje žrtve prinese po tvoji smrti ta ali oni dnevnik suho frazasto poročilo, da si umrl in da si bil vrl rodoljub in narodni mučenik v pravem pomenu besede in da naj ti bode „žemljica lahka" in naslednji dan te pozabi narod, isti narod, za katerega si dal mozeg in kri. Kaj takega velja morda tudi kje drugje, ne samo na Irskem.
žentki .parlament" aa kaetih. Da nimamo •amo možaki svojih burnih in viharnih — shodov, la nas marveč tudi ženske znajo posnemati, da, celo prekašati, uči sledeča iz dalja jako mikavna, v Miiini.pa nekoliko manj prikupijiva dogodbica na Dobravi blizo I^jab. Kar nosi na Dobravi ženska krila, tako se poroča „81. Nar.", je bilo dne 94.avg. na loga h. Po daljšem klepetanju, katero je bilo tako iivahno, da so se možki kar poskrili, razdelilo se je žeustvo ,na dva kampa" in začel se je boj. Letalo je kamenje, prekle so se lomile na glavah ia ramah, srpi so bliščali, nohtje so praskali, vrišč pa je bil tak, da se je slišalo pol ure daleč. Ženske so se neusmiljeno ruvale in pretepale. Iz jedne hiše so bile zastopane v boju tri generacije. Gospodinja je eukala poleno, nje hčerka je rabila nohtove, stara mamica pa je klestila s preklo. Boj je trajal dolgo in še le proti večeru so ostavile ženske bejišče in si šle hladit dobljene rane. Nasledki obojestranske „obstrukcije" pa so bili taki, da je poleg prekel in polen obležalo na bojišči toliko las, da bi se po izpovedi strokovnjakov in očividcev lahko napravilo iz njih več žimnic. Molje, ki poznajo kroniko pretepov v deželi, trdijo, da take žensko bitke de ni bilo v tem stoletju na Kranjskem, kakor je bilo dne 84. avg. 1897. — No, mir pa baje sklene ljubljanski forum v Križan-kih, ki je pričel te dni vsakojake razprave radi tega poboja.
Zanimiv« popisna pola. V Petrogradu se vršijo letos trije znameniti kongresi. Prvi je bil kongres zdravnikov, drugi kongres geologov ali zemljeznancev in tretji, katerega je istotako otvo-ril veliki knez Konstantin, je kongres sta-tistikov ali zgodovinarjev. Na tem kongresu se razpravljajo jako zanimive točke iz zgodovine Busije. Veliki knez Konstantin je predstavil predstojnike kongresa carjn in carici, ki sta bila jako prijazna z gospodi. Ko so predstojniki statistiškega kongresa v Petrogradu poselili dvorano za ljudsko štetje, pokazala se jim je štetna pola, katero je izpolnil car svojeročno. Ista se glasi: „Ime in priimek : Nikolaj Romanov ; stan: car vieh Rusov; kateri poklic in katero glavno opravilo: gospodar vseh dežel v ruskem cesarstvu; kateri poklic je postransko opravilo: zemljiški posestnik in kmetovalec.w Za carico je car tako-le izpolnil te rubrike: carica vseh Rusov; gospodarica vseh
rusko carskih dflfcel ; najuiSa aonditnion moli tu.klli
ženskih delavskih društev itd. — Zares zanimiva popisna pola t
Mtsto kolesarjev. V Ameriki je mesto z imenom D e n v e r, ketero se po pravici nazivlje »mesto kolesarjev1. Prebivalcev ima mesto 165.000, kolesarjev pa je 26.000. Umevno je samo ob sebi, da je vse mesto poino kolesarjev, katerih kar mrgoli po vseh ulicah. Po cele družine so ondi na kolesu, oče, mati in otroci. Kaj pa še oni, katere vodi poklic v oddaljeni kraj od doma. Kolesa se poslužujejo uradniki, učitelji, zdravniki, pismonoše, postreščeki; s kratka: vse. Pred vsako prodajal-nico ali uradno hišo je polno koles in pri tem se pripeti večkrat kaka neprilika. Pri vsem tem pa tudi ni čudo, ako vsaki hip zmanjka komu kolo. Ziaradi tega se je ustanovila neka zavarovalna družba, ki z letno premijo 3 dolarjev zavaruje kolesa. — Radi bi vedeli, kaj bode z vsemi temi vehikli, ako nastopi naš Bajde se svojim biciklom, katerega ne bode treba goniti z nogami. To bode starega železja!
nebrzdano strastno ljubezen in nje žalostni konec ter kakor kontrast ideJno dekliško Ijnbezen in srečo v zakonu. Možafcljna .Danica' ter njene zavedne tovarišice so )pisane skoro prenaturali-stično. Zdi se mi, da ta novela pogreša onega pesniškega čara, katerga rabi spis, da postane v istmi leposloven umotv>r.
V	„Institutk" nam pisatelj kale, kako je iz moderno izobraženi gospodičine postala pridna praktična žena.
.V mraku" je prekrasna idila iz otroškega življenja, psihologiški nojstersko izvedena, pravi biser v tej zbirki.
.Pavlina" kaie tekmovanje dveh pro-fesoijev v ljubezni do svoje gojenke, oziroma, kako se ona pojavlja na indovit način.
„O te ženske" pa kažejo v treh črticah, kolika razlika je mej te*rijo in prakso, kedar imajo možje kaznovati prestopke"svoje žene.
V	vseh novelicah se nam rišejo zlasti ženski značaji. Dasi so nekateri moški (n. pr. lehko-mišeljni dr Strnad; oba profesorja v Pavlini, in zlasti stari profesor Westein) »pisani istinito moj-stersko, vendar oni nikjer ni-o na prvem raestu, temveč vedno le v ozidji. Ženski značaji pa so se zlasti dobro pogoditi pri opisu strastnih, de-moničnih, grešnih (n. pr. Irma in Marta). Teh je tudi v povesticih večini. Krepostnih, idealnih je prav za prav le dvoje (Rezika in Vida, k večjemu bi prevzeli Bem še Franciko.) Ženske „srednje vrste" brez vznešenosti, prav praktična bitja, — tako v dobrem pomenu besede: Ida in Pavlina — v slabem : Albina in Danica — so sicer opisane dobro, a brez prave Ijuteznl.
V	obče nam kaže Govekar, da je vrlo proučava! ženska srca, a di je zlasti mojster v risanju ženskih strastij.
Novelice so vse zanimive, no naravno je, da v njih ni mogoče, dokazati toliko tehnike kakor v večjem delu, v romanu. Dejanje je torej večinoma priprosto. Kljub temu nam podaje n. pr. .Doktor Strnad" prav živo sliko poletenskega bivanja v kopeli; ,Te punice", jako prijetno sliko družinskih zabav, „Primo loco* živo in ostro debato v kraj-nem šolskem svetu, in tako nikjer ne manjka plastičnih opisov, in v vseh se kaže Gtavekar mojstra.
Omenim naj tudi, da je pisatelj uvedel v i
svoje povesti kakor nov tip vojake, častnike, ki av um 4uaoJoiijtiii uasim pisateljem večinoma neznani ali pa jim rabili le v epizodne uloge. Pripomniti moram glede na tehniko le, da v zbirki zelo moti prepogosto uporabljanje istega motiva, važnega za nadaljni razvoj dejanja. Marta pade v jezero, iz katerega jo otme Strnad; — led se udere pod Irmo in reši jo koder — Ida pade v jezero in Rus ji reši življenje. — To služi v za-pletko, da se prične ljubezen med rešiteljem in rešeuko (oz. pri Kodru nje sestričino). V feljtonih, ob raznih Časih priobčenih, to ni motilo. Priznati mora to pravični kritik, dasi bi morda samo zlovoljni sklepal iz tega na nedostatno fantazijo, a samo hvaleči baš istega izvajal, da le bogate fantazija nore tako različno uporabljati isti dogodek.
Pa napisal sem že skoraj preveč, dasi bi lehko še mnogo mnogo. — Čitatelj pa, ki si po lastnem razmotrivanju ustvari o tem delu sodbo, mi gotovo pritrdi, da so te ^novelice prav lepe, zanimive slike iz ženskega življenja ter da vsaka od njih razodeva, da je njih oče nadarjen pisatelj.
X. Y.
Prasra. Nnkfliirm'	for. 11.92 do —. z*
notranji trgovini j Centrifuga I f 36'/,— — ConcaM« f. 86V,» C««To-ni f. 37',4, ▼ gU^h f. 37-50
ft»TTe. K»»a Sintn- (jrood	sept. 42.215
ta januar 43.
H&aLarg. Santo« goud a*.>!ai<e >a aeptoaber 34.60, december 36.75 za mare 36.16. za maj 36,76. Bralno.
ifeflk	li ••ptem«»r» i
Danaji
Driavni dolg ▼ papirja
j, p t trobiti Avatrijeka renta t *lat.u
„ „ t T-'0«&.i
Kreditno aV.eij« . . , Iirndou 10! t . Napoitioni.....
20ir«ft fc
tO,"! M-v;. I'
danes 103 20
102 25 124.76 101 66
a«3 'J5 119 76
»».sav,
11.74 4 6.^7,
vSorai
102.35
102.36 124.6B
101.96 363.50 119 76 ».62 V. 11.74 45 23
Hiša na prodaj.
V sv. M. Magd. spodnji hiš. štv. 105 je na prodaj dvonadstropna hiša z osmimi lepimi prostori in sicer dve sobi, dve kuhinji, en hlev za vole in oder za seno in dve kleti. Poleg hiSe je sveta 104 sežnjev zemlje. Gena 2400 gld. Več se izve v uredništvu „Edinosti".
Naznanilo
o XVI. šolskem letu 1897/98.
Vpisovanja v Solo „Glasbene Matice* ae vrši
dne 16., 17., 18. in 19. septembra
dopoludne od 10 —12. nre v prostorih drnStvene Sole
Salonska knjižnica.
(Zvršetek.)
Učiteljska pripravnica izpozna pregrešno življenje svoje gospodinje. To obuja v nji strasti in hrepenenje po ljubezenskem užitku. Postane torej ljubimka bogatega pustolovca. Da si pridobi očiteij ko službo, uda se okrajnemu šolskemu svetniku, ter si s tem steče njegovo mogočno protekcijo. Slednjič pestane soproga starega barona bogataša, le, da »zabava, veselje, razkošje" odslej vladajo na gradu.
„Doktor Strnad-. Ta novela nam zanimivo in živahno riie, kako je ekscentrična, nemoralna ženika zavedla dra. Strnada, da je ostavil svojo zaročenko, da bi se žnjo poročil, kar je pa zaprečil njegov brat, razkrinkavši mu vso neznatnost njegove izvoljenke.
»Te punice, te punic e...M sa vredno aovrščajo doktoru Strnadu. Novelica nam kaže
Poučevanje se prične v ponedeljek dne 20. stptembra,
Učni predmeti:
Splošna glasbena teorija, zborovo petje j pouk je (dekliški, (tenki in dijaški možiu zbor). / brezplačen.
Harmonija,
kontrapunkt, U<*nine se plača za pouk v dveh
aotopetje,	tedenskih urah od predmeta
glasovir,
8osli,	I gld. 50 TJVČ. na mesec
elo.
Vpisnina »e plača za vsakega gojenca I gld«
Stariši gojencev morajo biti drultveniki „Glasbene Matice* ; ako niso še Uruštvzniki, pla-cHjo mi »i'Hu gojenca z yht. letno druitvenine.
__ODBOR.
1 D. Dr. Anton ~KMr
zdravnik za ženske in porodničar,
bivši eksterni zdravnik gynaekologiškH klinik« pro-iesorja dr. Pawiika in porodničnrske klinik« pro£
dra. Rnbeftku v Pratri. O r dinu je: od 9—11 dop, 2—4 pop. Za uboge zastonj od 8—9 predpolndu?.
Ulica Carinila št. 8*
Uniforme za jednoletne prostovoljce
vseh orožnih vrst po najnižji ceni in vsakovrstne vojaške oprave po originalnih tvorniških cenah, kakor tudi civilno obloko po najnovejtem kroju in fezonu pri
FranuJira«, zavod za uniformiranje Uliea Caserma štev- 9.
Najnovejie ireati» Atene 12. Predsednik krečanske narodne skupščine, Benizelo, je dospel semkaj in je pred odhodom s Krete podal aamiralom nek menoran* dum, v katerem iziavlja, da so Krečani pripravljeni sprejeti avtonomijo, ako 3« odpravi s Krete turška garnizija. Krečanski narodni zbor se snide zbok sklepa o avtonomiji po sklepu miru. Benizelo bode nadomeščal kakor predsednik Sphaki Anakis.
Sredee 11. Danes je dospela v vatino fran-cozka proučevalna družba glede ustanovitve bolgarske vojne mornarice. Predstojnika družbe je knez sijajno vzprejel v sv^ji palači.
Trtiovinihe bezojavtee ia* v **■«£.
BnalmpaiK P&enioa r.ajwen 11.94 11.9« Pšenic* -o spomlad 1898 11.83 do 11.84 <J?e» *a jeaea 6.88 5.90. — It* >.* jesen 8.40 8 45. Koruaa oktober 18»7. b.—' 5.02 PV^ PA DOTA od 78 kil.f. 12 60—12-.56 oA 7P tilo 12 60 12-65 od 80 kil f. 1264—18 70.,. ed 81. kil. f. 12-70 j 12 75, od 89 kil. for. 12 80 lžl.86. loftmno 7'10 10.—
630 6 50
PSenioa: Sredne ponudbe, mlini rezerTirani, mlačno 1
ivć.oojicie
Koruaa in oves nespremeilena. Vr
Prodaja 15000 mt. Ht. 15-20
* eje
Rž 10	ce-
emo : dež.
ZALOGA OLJA
1. t. d.
Prodaja na debelo in na drobno Poiiljatve na zunaj od 5. litrov naprej.
CENE:
Olje jedilno fino.........liter 28 nvč.
„ finejše...........; „ 32 ,r
„ oljkino............. 36 „
„ oljkino fino .......... 40 „
„ namizno polufino....... 44 „
„ namizno fino.......... 48 „
„ namizno finejše...........»>
„ namizno najfinejše....... r><» n
„ extrafino........... 60—64
„ spocijalitetno......... 72—80
Za Trst in okolico prosto na dom pustivsi vre brez zadat j a Anton Š lr»ca, Via Ae^uedotto, št. % nasproti »Latteiia Svizzera"
Lastnik kensorcij Usta »Edlnoot*. Izdavatelj in od^oviarni nre^uttt: Fran Sodnik. — "Tiskarna Dolenc v Tratu.