Tržaška mestna občina in Demokratska stranka Predstavili Galebov šolski dnevnik Statut goriške unije brez podpore JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 215 (21.452) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu SREDA, 16. SEPTEMBRA 2015 1,20 € POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 771124 666007 5 0 9 16 Priznanje za nazaj, zlasti pa za naprej SandorTence Srebrni red za zasluge za ohranjanje nacionalne pripadnosti Slovencev v Italiji, s katerim je slovenski predsednik Borut Pahor odlikoval Primorski dnevnik, nam veliko pomeni. To je priznanje naši 70-letni zgodovini in obenem spodbuda, da bomo še naprej v koraku s časom, torej vsak dan zanimivi za bralke in bralce. Podelitvena slavnost je izzvenela praznično, kot se za takšno prireditev spodobi, imela pa je tudi svoj simbolni pomen. V predsedniški palači so se zbrali starejši (med njimi je izstopal Ciril Zlobec) in otroci, politiki vseh barv in prepričanj, visoki zastopniki dveh držav ter sedanji in nekdanji diplomati. Tisti, ki so v tišini in večkrat za kulisami, pripomogli, da sožitje ni le prazna in retorična beseda. Predsednik Pahor je priznal, da je zrasel in politično dozorel tudi s pomočjo Primorskega dnevnika. Ljubljanska prireditev je imela simbolni naboj tudi zato, ker je slovenski predsednik istočasno odlikoval naš dnevnik in Društvo slovenskih izobražencev, prirediteljem Drage. To ni bilo neke vrste spravno dejanje, ki ga Slovenci v Italiji ne potrebujemo, temveč priznanje ustanovama, ki se vsaka na svojem področju ter z različnih izhodišč prizadevata za dobrobit in rast Slovencev. Čeprav zveni čudno, nista to odlikovanji le za nazaj, temveč predvsem za naprej. Tu je bistveni izziv, ki čaka Primorski dnevnik in Društvo slovenskih izobražencev. ljubljana - Na slovesnosti s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem Odlikovanji za zasluge našemu dnevniku in DSI LJUBLJANA - Ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini je slovenski predsednik Borut Pahor včeraj odlikoval Primorski dnevnik s srebrnim redom za zasluge za ohranjanje nacionalne pripadnosti Slovencev v Italiji. Red za zasluge je zaradi povezovanja matične, zamejske in zdomske Slovenije prejelo Društvo slovenskih izobražencev (DSI). Primorski dnevnik je odlikovanje prejel ob 70. obletnici delovanja. Za Primorski dnevnik je odlikovanje sprejel odgovorni urednik Dušan Udovič, za DSI pa predsednik Sergij Pahor. Podelitvene slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi iz Slovenije in iz zamejstva. Prireditev so popestrili učenci in dijaki iz dolinske in repentabrske občine, ki so se fotografirali s predsednikom Pahorjem in s prejemnikoma odlikovanj (foto Damj@n) ■ tw — t. 0»-/J I* < m begunska kriza Na Madžarskem begunci v zapor, Dunaj zapira meje BUDIMPEŠTA/DUNAJ - Na Madžarskem od polnoči velja stroga zakonodaja, zaradi katere so že aretirali več kot 170 beguncev. Avstrija pa znova uvaja nadzor na meji tudi z Italijo in Slovenijo, da bi zajezila pritok beguncev. Na članice EU dežujejo kritike zaradi neodločanja, zato je kanclerka Angela Merkel zahtevala nov vrh članic. Medtem je včeraj v dveh nesrečah na morju med Turčijo in Grčijo utonilo še 24 beguncev, med njimi tudi štirje otroci. Na 10. strani Pot Gemina še od Zgonika do Cola Na 4. strani Predstavili znanstveni salon Trieste Next Na 5. strani V Ljubljani predstavili program Opere in CD Na 11. strani Na goriških Okusih stojnica Tine Maze Na 13. strani goriška - Kažipoti med mestoma Če Gorico še dobiš, Novo Gorico zaman iščeš ' Koiodvofsk uo 4" Železniška postaja 5 ïjss - ^ Gorita/Gonziara H imL » Ti / t 12 italija - Senat Prekinjeno pogajanje z manjšino DS RIM - Odnosi med večino in manjšino v Demokratski stranki glede reforme senata so se včeraj močno zaostrili. Predstavnica manjšine Doris Moro, ki je blizu nekdanjemu tajniku Bersaniju, je zapustila pogajalsko mizo in ocenila, da je pogajanje »na slepem tiru«. »Mislim, da za tako reformo ne bomo glasovali,« je povedala. Ministrica Boschijeva je obžalovala to potezo in izrazila prepričanje, da je še mogoče doseči dogovor v prvi vrsti z manjšino v DS a tudi z opozicijo. Po doslej znanih stališčih pa vlada tvega poraz v senatu. Na 10. strani UdBDLTBLCiu nnm ^E^ñnn ra zp i-5-uj e v sezo nï 201 S/1 S nas iídnje obormn aje; GLEDRLiÉHi ftsanmR GLREBEHD-PLESni FBDniTlR brii__iRmrii ReanriH ■- SRECKÍN ABQUMA winn wina seeorshr hrrtier FIUIEULH Vpil DliHimnjEV pulcVii dn JÛ. icpti-nrtrD 2G15. URMK BLAGAlttf: *ü patiEdtljta du ptthaUd 10. dO IZ, tir od "IS. du IT. ure mi tyró prud pri'cdh'j(M-ii ¿d kl I l1 rl1 ie izdajajo m-ldpfikE. UflBL|£M K Več InformwtJ na tel. št. M 3B5 S 731 JO m in no w«iv.i®SD*Hov[tonn.sl 111 VI ■ I 2 Sreda, 16. septembra 2015 SLOVENIJA / ljubljana - Predsednik Borut Pahor ob odlikovanju Društva slovenskih izobražencev Draga je večkrat intelektualno prehitevala dogajanja v Sloveniji LJUBLJANA - »Draga je bil politični in intelektualni ambient, ki se je v času moje mladosti zdel uporniški. Odpirala je vprašanja, ki jih takrat v Sloveniji nekako ni bilo mogoče svobodno tematizirati. Na koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja je Draga dejansko prehitevala dogajanja v Sloveniji.« Te misli predsednika Boruta Pahorja dejansko utemeljujejo državni red za zasluge pri povezovanju matične, zamejske in zdomske Slovenije, s katerim je vodja slovenske države odlikoval Društvo slovenskih izobražencev (DSI). Predvsem zaradi Drage, ki je letos praznovala 50 let, a tudi zaradi že tradicionalnih ponedeljkovih večerov v Donizet-tijevi ulici v Trstu. Predsednik DSI Sergij Pahor je ob prejemu odlikovanja dejal, da se je Draga vsa leta obstoja zavzemala za prosto izmenjavo mnenj, demokratično in socialno pravično družbeno ureditev, iskanje resnice ter je bila zvesta krščanskim načelom in slovenskim kulturnim koreninam. Pahor se je spomnil profesorja Jožeta Peterlina in drugih začetnikov Drage, »ki ni ničesar nikoli vsiljevala.« »Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta je Študijske dneve Draga prvič organiziralo pred petdesetimi leti. Ime so dobili po istoimenski vasici, v kateri so bila srečanja prvih deset let, zdaj pa potekajo v Fin-žgarjevem parku na Opčinah. Z organizacijo Drage je društvo želelo razpirati nove du- Predsednik Borut Pahor z odlikovanjem reda za zasluge, ki ga je izročil predsedniku Društva slovenskih izobražencev Sergiju Pahorju foto damj@n hovne horizonte, krepiti kulturo dialoga in združevati prostor treh Slovenij: matične, zamejske in zdomske. Vsako leto se njihovega dogodka udeležujejo številni slovenski izobraženci, profesorji, pisatelji, pesniki in znanstveniki ter poglobljeno razpravljajo o nacionalnem vprašanju, pluralizmu, krščanstvu, marksizmu, liberalizmu, medvojnem dogajanju, povojnih pobojih, spravi, politični emigraciji, zamejstvu, zdomstvu in razme- rah v matični domovini,« piše v utemeljitvi odlikovanja. »V petdesetih letih neprekinjenega delovanja so ti študijski dnevi postali eden osrednjih dogodkov med Slovenci v Furla- niji - Julijski krajini in referenčna točka za širše slovensko dogajanje, z razpravami in okroglimi mizami pa so bili tudi pomemben glasnik slovenske samobitnosti. Društvo slovenskih izobražencev je vseskozi ostajalo zvesto vrednotam krščanskega duha, dialoga, strpnosti, politične demokracije in sprave.« Zgodovina društva se je začela leta 1945, ko je Akademsko starešinstvo, v katerem so bili tudi izobraženci iz Slovenije, ki so se pred komunizmom umaknili v Italijo, s slovenskimi duhovniki prirejalo srečanja z versko vsebino. Redno pa društvo deluje od leta 1962, ko je bilo formalno ustanovljeno. Takrat je začelo prirejati redne ponedeljkove kulturne večere s predavanji, razstavami in srečanji najrazličnejših vsebin. Ta srečanja, ki jih je do štirideset v sezoni, so še danes ena redkih priložnosti za zbiranje Slovencev v središču Trsta. Društvo slovenskih izobražencev je član krovne kulturno-pro-svetne organizacije Slovenska prosveta in prek nje tudi član Sveta slovenskih organizacij, piše nadalje v utemeljitvi. »Polstoletna skrbna organizacija študijskih dnevov in premišljeni izbori aktualnih vsebin so za društvo in pobudnike Drage pomemben mejnik, ob katerem jim za vztrajnost in zavzetost glede vprašanj slovenstva izreka vse priznanje tudi država Slovenija.« S.T. ljubljana - Predsedniška palača Odlikovanji v čast praznika Primorske LJUBLJANA - Predsednik republike Borut Pahor je ob včerajšnjem državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini čestital vsem Slovenkam in Slovencem doma, v zamejstvu in po svetu. Zaželel jim je, da »bi s kančkom modrosti, potrpežljivosti, strpnosti in nacionalnega poguma izkoristili vse priložnosti naše lepe dežele«. Ob včerajšnjem državnem prazniku dnevu vrnitve Primorske k matični domovini je urad predsednika republike ponovno pripravil dan odprtih vrat.Obiskovalci so si pod strokovnim vodstvom uslužbencev državnega protokola ogledali predsedniško palačo, pred katero je bila ves dan po-strojena tudi častna straža garde Slovenske vojske. Zamenjava straže na Prešernovi ulici je naletela na veliko za- nimanje Včerajšnje prve obiskovalce v predsedniški palači (med njimi je bilo veliko mladih) je pozdravil tudi sam predsednik Pahor, ki je ob ob tem poudaril pomen varne in mirne države, vključujoče in odprte družbe, v kateri bo vsak posameznik videl prostor zase in za razvoj svojih talentov. Taka družba je po prepričanju Pahorja lahko uspešna. Drugo skupino obiskovalcev je skupaj s predsednikom Pahorjem pozdravila tudi predsednica Švicarske konfederacije Simonette Sommaru-ga, ki je bila prav včeraj na uradnem obisku v Republiki Sloveniji. Na sliki (foto Damj@n): podelitve odlikovanj se je udeležil tudi pesnik in kulturnik Ciril Zlobec ljubljana - V predsedniški palači tudi nastop tržaških učencev Na Gorici, na placu LJUBLJANA - Ko je v Kristalni dvorani predsedniške palače zadonelo Na Gorici, na placu tri rožce cveto ... je misel šla na tiste majske noči, doživete na dolinskem trgu. Na običaj, ki se vsako leto znova ponovi v noči na nedeljo, ko ob do-nenju cerkvenih zvonov fantje dvignejo maj in se po »Gorici« zasliši tisto melodijo. Dolinčani bi si najbrž težko predstavljali, da bo njihova himna kdaj za-donela tudi pod mogočnimi kristalnimi lestenci predsedniške dvorane. In vendar: med včerajšnjo vročitvijo državnih odlikovanj Društvu slovenskih izobražencev in našemu dnevniku so jo ubrano zapeli tretješolci dolinske srednje šole Simona Gregorčiča (oblečeni v majice z napisom Majenca). Prisluhnil jim je predsednik Borut Pahor in res številni prisotni (marsikomu so se zdeli skoraj preštevilni...), ki so zadovoljno zaploskali tudi učencem osnovne šole Alojza Gradnika z Repentabra, saj so s plesom in narodnimi nošami prijetno poživeli sicer dokaj strogo protokolarno slovesnost. In nas spomnili, da je ob pogledu na prehojeno pot, na katero sta prejemnika včerajšnjih priznanj upravičeno ponosna, zaželen in potreben tudi pogled v prihodnost. Kajti, če tisti mladi pevci in plesalci ne bodo brali Primorskega dnevnika in čez nekaj let debatirali na Dragi, nam tudi še tako dragoceno odlikovanje ne bo v pomoč ... Tržaški učenci in najstniki so pod vodstvom Štefana Joba in ob spremljavi Erika Puriča zapeli še Grudnovo Sinku, nato pa se prepustilifotografiranju s predsednikom in njegovo spremljevalko Tanjo Pečar ...najpogumnejši pa so Pahorja zaprosili tudi za priljubljeni »selfie«. Njihov profesor Boris Pangerc je gostitelju podaril tudi steklenico breškega olja. Po dvorani se je medtem razlegal vonj po »ro-ženkravtu« iz šopkov, ki so jih nekaterim srečnim izbrankam podarile deklice v nošah. Ostali udeleženci so stiskali roke, srkali (strogo brezalkoholne) pijače in zobali Dijaki šole Gregorčič so zapeli, učenci šole Gradnik zaplesali manjše kruhke (z ribami in hrenom, šunko in brokoli in še marsičem) ter sladice, ki so jih ponujali natakarji. In seveda pozorno opazovali, »kdo je in kdo manjka«, ugibali, kdo je prejel vabilo in kdo ga ni ... A sprejema je bilo kmalu konec. Odgovorne za protokol so najprej vljudno, nato pa že kar odločno povabile prisotne, naj zapustijo Kristalno dvorano in palačo. Še kratek ogled zamenjave častne straže slovenske vojske, ki je včeraj stala pred glavnim vhodom na Prešernovi cesti, in množica se je počasi porazgubila v sončen ljubljanski dopoldan. Eni v kavarne in po raznih opravkih, drugi domov ali v uredništvo. S hvaležno mislijo na sodelavce, ki so včeraj imeli polne roke dela, da smo lahko za nekaj ur tudi mi proslavili predsedniško odlikovanje. (pd) fotodamj@n / SLOVENIJA Sreda, 16. septembra 2015 ljubljana - Predsednik Borut Pahor odlikoval naš dnevnik s srebrnim redom za zasluge Kot Primorec sem zrasel s Primorskim dnevnikom 3 LJUBLJANA - »Primorski dnevnik sem spoznal pri mojih starih starših. Od tedaj me zvesto spremlja na politični poti. Pri časopisu cenim svetlo zgodovino, posebno pa njegovo poslanstvo med Slovenci v Italiji in obenem njegovo sporočilnost o enotnosti slovenskega kulturnega prostora.« Slovenski predsednik Borut Pahor je takole izpostavil svojo navezanost na naš dnevnik, kateremu je včeraj vročil srebrni red za zasluge za ohranjanje nacionalne pripadnosti Slovencev v Italiji. Priznanje je sprejel odgovorni urednik Dušan Udovič. V Kristalni dvorani predsedstva republike se je zbralo res veliko ljudi. Eni so prišli za Primorski dnevnik, drugi za Društvo slovenskih izobražencev, prejemnikom reda za zasluge, mnogi pa tako za časopis kot za društvo. Veseli smo bili nestorja slovenskih književnikov Cirila Zlobca, bivšega predsednika Danila Turka in dosedanjega veleposlanika v Rimu Iztoka Mirošiča, ki sta velika prijatelja Primorskega dnevnika, ministra Goraz-da Žmavca ter generalne konzulke Ingrid Sergaš. V Ljubljano so prišli predstavniki manjšinskega političnega in družbenega življenja, slovenski politiki vseh barv, nekdanji in sedanji diplomati, italijanska veleposlanica Rossella Franchini Sherifis in voditelj Italijanske unije v Sloveniji in Hrvaški Maurizio Tremul. »Veseli smo vseh, ki so prišli in z nami praznovali,« je po <3 c a Ol Is o O s c ^ s Š Š Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič in slovenski predsednik Borut Pahor fotodamj@n prireditvi dejal predsednik založbe DPZ-Prae Bojan Brezigar, ki so ga spremljali upravitelji in nadzorniki, ter seveda delovni kolektiv našega časopisa s kolegi upokojenci, ki so ostali navezani na dnevnik. Udovič je ob prejemu uglednega odlikovanja poudaril pomen dnevnika za Slovence v Italiji, ki že 70 let dobivajo tiskano slovensko besedo. »Naša zgodovina, ki se naslanja na Edinost in na Partizanski dnevnik, ne potrebuje dodatnih komentarjev in pojasnil,« je dejal odgovorni urednik, ki je prepričan, da je časopis - kljub težavam -znal ohraniti korak s časom. Preteklost je pomembna, še pomembnejša pa je prihodnost, pri čemer je Udovič opozoril na težak finančni položaj časopisa ter stisko in hude težave, ki so nastale zaradi krčenja italijanskih državnih podpor. Pojasnil je, da so ob 70-letni-ci časnika na deželni in državni ravni naleteli na razumevanje in prepričanje, da je treba Primorskemu dnevniku z ustrezno zakonodajo zagotoviti obstoj in razvoj. Prepričani smo, da se bo to zgodilo,« je še povedal Udovič. Včerajšnje slovensko odlikovanje predstavlja v vsakem primeru dobro popotnico za prihodnost dnevnika. Sandor Tence utemeljitev odlikovanja Časopis zvest narodnim vrednotam in sožitju LJUBLJANA - Primorski dnevnik prejme srebrni red za zasluge za prispevek k ohranjanju nacionalne pripadnosti Slovencev v Italiji, za zvestobo vrednotam, kot so svoboda, prijateljstvo med narodi in miroljubje, ter za prispevek k boljšemu medsebojnemu poznavanju in čezmejnemu sodelovanju ter ob 70-letnici delovanja, piše v utemeljitvi odlikovanja. »Maja 1945 je v osvobojenem Trstu izšla prva številka Primorskega dnevnika. Rojakom se je uresničila velika želja in po skoraj dvajsetih letih molka se je v javnem življenju na Tržaškem vnovič začela uveljavljati slovenska beseda. Od tedaj izhaja Primorski dnevnik kot najpomembnejši glasnik življenja Slovencev v Italiji.« »Primorski dnevnik je naslednik Partizanskega dnevnika, ki je bil v letih 1944 in 1945 edini odporniški dnevnik v zasužnjeni Evropi. A njegove korenine segajo še na konec devetnajstega stoletja, v Edinost, prvi dnevnik primorskih Slovencev, ki je pomembno pričal o slovenski prisotnosti v Trstu in drugod po Primorski ter bil učinkovit dejavnik uveljavljanja novih tokov v slovenski kulturi.« Danes je Primorski dnevnik pluralen časopis, piše nadalje v utemeljitvi, ki gradi na vrednotah, kot so svoboda, solidarnost, prijateljstvo med narodi ter zavračanje vsakršnega nasilja in vojne. Ob skrbi za kakovostno informacijo namenja veliko pozornost predvsem slo- venskemu jeziku, kulturi in dejavnostim slovenske narodne skupnosti. Je ustvarjalen dejavnik življenja Slovencev v Italiji, s čimer pomembno ohranja in spodbuja slovensko narodno zavest. V duhu svoje najplemenitejše tradicije zagovarja ideale humanizma, spoštovanja posameznika, šibkejših in manjšin. Nastopa kot dejaven zagovornik pravic, svobode kulture in znanja, demokracije in pravne države ter se povezuje v širšo skupnost vseh, ki podpirajo ta načela. Posveča se zlasti kulturi dejavnega sožitja, sodelovanja in prijateljstva med različnimi narodnimi skupnostmi, ki živijo v večjezičnem prostoru. V tem duhu spodbuja sodelovanje med slovenskimi manjšinami v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem ter s Slovenci po svetu, pa tudi z italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem, z madžarsko skupnostjo v Sloveniji ter z drugimi manjšinami v Italiji in Evropi. »Z neomajno zvestobo svojim vrednotam Primorski dnevnik uspešno uresničuje svoje poslanstvo. Njegova 70-letnica zato ni le praznik Slovencev, ampak širše skupnosti. Tako je njegov prispevek h graditvi sožitja, sodelovanja in povezovanja med narodi ovrednotil tudi župan Trsta. Ob rednih bralcih je taka ocena za Primorski dnevnik nedvomno dodatna potrditev, da ostaja na pravi poti,« se zaključuje utemeljitev. odlikovanje primorskemu dnevniku SKGZ izpostavlja neprecenljivo povezovalno vlogo dnevnika TRST - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza čestita Primorskemu dnevniku ob prejemu srebrnega reda za zasluge predsednika Republike Slovenije. Naslednik Partizanskega dnevnika je v težkih povojnih letih vse do danes ohranil neprecenljivo poslanstvo širjenja slovenske besede med Slovenci v Italiji. »Nenadomestljiva vloga dnevnika se kaže tudi pri prizadevanjih za povezovanje celotnega obmejnega področja ter pri skrbi za redno poročanje o vseh manjšinah v tem predelu Evrope. To je obenem priznanje vsem tistim, ki s svojim delom omogočajo redno izhajanje edinega slovenskega tiskanega dnevnika v Italiji ter njegovim naročnikom in bralcem, ki ga podpirajo,« piše v čestitki krovne manjšinske organizacije. »Dragi prijatelji, iskreno vam čestitam ob prejemu visokega državnega odlikovanja. Naj vam bo v pomembno priznanje za opravljeno delo na dolgi, nemalokrat tudi trnovi poti. Hkrati pa naj vam doda vetra v jadra za prihodnjo plovbo. Vaš praznik je tudi moj praznik, lepo ga preživite,« je v čestitki zapisala Mirjam Muženič, dopisnica RTV Slovenija za Furlanijo-Julijsko krajino. Čestitke nam je na twitterju »začiv-kal« tudi evropski poslanec iz Slovenije Igor Šolteš. Predstavnikom dnevnika so za slovensko državno odlikovanje včeraj v predsedniški palači v Ljubljani osebno čestitali številni udeleženci prireditve. Hvala vsem za čestitke in za spodbudne besede. 4 Sreda, 16. septembra 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu pokrajina trst - Razpis za ureditev tretjega odseka poti Gemina Po starih poteh še od Zgonika do Cola Od ureditve prvega odseka poti Gemina (kakor se je imenovala cesta, ki je v rimskih časih povezovala Oglej s Trstom in Reko), ki naj bi povezovala ves tržaški Kras od Mavhinj do Drage, je minilo 11 let. Prvotnih osem kilometrov steze od Mavhinj do Praprota se je leta 2011 podvojilo z odprtjem drugega dela kraške poti od Trnovce do Zgonika, pred nami pa je sedaj še ureditev tretje trase, ki bo preko starih poljskih stez povezala Zgonik s Colom, pravzaprav s pokrajinsko cesto nad Perčedolom. Projekt »Gemina: poti podeželskega Krasa«, ki ga od leta 2001 vodita Pokrajina Trst in Fundacija CRTrie-ste, si prizadeva, da bi ovrednotil Kras in njegove naravne znamenitosti ter pro-moviral njegovo turistično in gospodarsko bogastvo. Za ureditev tretjega odseka je na razpolago nekaj več kot 143 tisoč evrov (sredstva so z deželnega razvojnega načrta za gorata območja 2007-2009), nam je včeraj pojasnil podpredsednik Pokrajine Trst oz. njen odbornik za kmetijstvo Igor Dolenc. Denar služi v glavnem za redna in izredna vzdrževalna dela na gozdnih stezah, se pravi za ureditev vegetacije in prevoznosti poti ob njivah, travnikih, dolinah in vinogradih ter seveda njihove varne uporabe, na primer. »Pokrajina je že pred časom poskrbela za javni razpis za subjekte, ki želijo sodelovati pri ureditvi tretjega odseka poti. Razpis je bil objavljen na spletni strani pokrajinske uprave ter hkrati odposlan tudi trem kraškim občinam, po katerih teče steza, se pravi devinsko-nabre-žinski, zgoniški in repentabrski občini,« je povedal Dolenc. Nanj so se prijavili štirje osebki, to so repentabrski jus, Milič iz Za-gradca, združenje CAI in zadruga San Pantaleone. Po prvem srečanju, na katerem naj bi se domenili za porazdelitev odsekov poti med štirimi subjekti, je prišlo do nekaj »nesoglasij«: oglasili so se najprej nekate- Igor Dolenc fotodamj@n Pot Gemina pri Trnovci leta 2011 arhiv občina trst Dolga nočna proračunska razprava V tržaški mestni skupščini se je sinoči nadaljevala razprava o občinskem proračunu za letošnje leto. K finančnemu dokumentu sta bila predložena 102 amandmaja. Za razliko od prejšnjih let, ko je desnosredinska opozicija skušala z morjem popravkov zavleči proračunsko razpravo, so kar tri četrtine predstavili svetniki levosredinske večine. O vsakem posameznem popravku je pred uradnim nadaljevanem seje razpravljala večinska koalicija, z namenom, da bi poenotila amandmaje in sprejela tiste, ki so o mnenju predlagateljev neobhodno potrebni. Razprava se je tako začela z zamudo in - prav zaradi tolikšnega števila amandmajev - zavlekla kasno v noč. Odobritev proračunskega dokumenta ni v dvomu, saj razpolaga Cosolinijeva uprava čvrsto večino. Kaže pa, da naj bi se Zveza levice vzdržala, in sicer zaradi prodaje delnic podjetja Hera, ki so v lasti tržaške občine. predstavitev - V nedeljo dopoldne možen ogled novega pristanišča Dan odprtih vrat v pristanišču Na predstavitvi komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino in predsednik deželne Confindustrie Sergio Razeto »Tržaško pristanišče je najvažnejše podjetje našega mesta in prav je, da ga tržaški prebivalci spoznajo,« meni Sergio Razeto, predsedik deželne zveze industrijcev Confindustria. Ravno zaradi tega prireja tudi letos tržaška Pristaniška oblast dan odprtih vrat tržaškega pristanišča in sicer v nedeljo 20. septembra. V soglasju s predsednikom Razetom je tudi komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino, ki je na novinarski konferenci poudaril, da je odnos med mestom in pristaniščem večkrat problematičen, to pa predvsem v Italiji. »Dan odprtih vrat smo ustanovili tudi zaradi tega. Vsak radoveden občan bo na tak način lahko spoznal pristanišče, naša dolžnost pa je, da mu potrpežljivo prikažemo "pristaniški vsakdan",« je še dodal DAgostino. Dan odprtih vrat tržaškega pristanišča bo potekal v nedeljo in sicer od 10. ure dalje. Občani bodo pred Ze-lezniškim muzejem pri Sv. Andreju stopili na avtobuse, ti pa jih bodo popeljali med pristaniške terminale. Obiskovalce bodo tu sprejeli pristaniški delavci in jim prikazali razno razne dejavnosti ter objekte. Ogled pristanišča je seveda brezplačen, traja pa približno dve uri. Povpraševanja je res veliko, tako da je še malo mest na razpolago. Prijavite se lahko na spletni strani www.porto.trieste.it ali pa na telefonski številki 340-7546609. (RD) Sedmi pomol v tržaškem novem pristanišču fotodamj@n ri Repenci in Zgoničani, češ da niso bili seznanjeni z razpisom, čeprav je bil slednji javen, je poudaril Dolenc. Na straneh krajevnega časopisja pa so se pred kratkim vnele tudi druge polemike glede pokrajinske »ne-transparentnosti«. Dolenc je včeraj potrdil, da so se zato na Pokrajini Trst odločili, da bodo projekt obogatili in nadgradili: objavili so nov razpis in pobudo razširili še na druge poti, ki bi bile projektu Gemina funkcionalne, saj nekaj denarja ostaja. Za zadnji del od Repna do Drage je Dolenc napovedal, da se ravnokar menijo z deželno gozdno stražo, da bi uporabili njihove protipožarne poti. »Upam, da bodo sedaj vsi zadovoljni,« je dodal Dolenc, ki ocenjuje, da so dvignili veliko prahu za nič. Razpis je torej objavljen, vsak se lahko prijavi in sodeluje pri upravljanju dela poti v domeni seveda s teritorijem oz. lastniki posameznih odsekov. »Ko bi bilo več dialoga, bi se stvari dalo rešiti drugače. Tako ustvarjamo samo nepotrebno slabo kri.« (sas) politika - Stališče deželnih svetnikov Ukmarja, Codege in Rotellija Mestna občina Trst: prednosti in tveganja za Demokratsko stranko »Deželni svet ni zavrnil tržaške mestne občine, a je le potrdil svoja samostojna pooblastila pri odločanju o tem vprašanju.« Deželni svetniki Demokratske stranke Stefano Ukmar, Franco Codega in Franco Rotelli v skupni izjavi poudarjajo, da deželni parlament ni imel na dnevnem redu meritorne ocene mestne občine, ampak le ugotovitev, da takšne upravne enote ni mogoče oblikovati mimo volje Dežele. Za mestno občino je nujno potreben politični dogovor med deželnim svetom in rimskim parlamentom, ki ga očitno (še) ni. Ukmar in kolega pravijo, da je treba po eni strani najprej dokončati postopek o ustanovitvi tržaške medobčinske zveze, po drugi pa vsebinsko preve- Deželni svetnik Stefano Ukmar riti načrt mestne občine. Slednji bi moral po njihovem mnenju doživeti podporo vseh občin tržaškega in širšega območja. »Tepodpore, ki si jo lahko več ali manj nadejamo, v tem trenutku ni,« ugotavljajo deželni svetniki DS. Po njihovem mnenju je treba vsekakor nada- ljevati s soočenjem in razpravami o mestni občini in preveriti prednosti ter ne-gativneplati te zamisliti, za katero - ponavljajo - je v prvi vrsti pristojna deželna oblast, ki se bo odločala, ko bo (če bo) ta projekt doživel čim širšo podporo. Pojasnilo Ukmarja, Codege in Rotellija, ki načelno niso proti mestni občini Trst, je treba razumeti predvsem kot željo za umiritev polemik in prepirov znotraj Demokratske stranke. Na eni strani je njihovo opozorilo, če ga lahko tako imenujemo, namenjeno senatorju Francescu Russu in posredno tudi županu Robertu Cosoliniju, na drugi pa furlanskim strankarskim somišljenikom in posredno predsednici Dežele De-bori Serracchiani. Russo in župan zagovarjata me- stno upravo, Furlani jo odločno odklanjajo, predsednica Dežele pa se je doslej »skrila« za upravno avtonomijo in posledično za pooblastili deželne uprave. Končno so pri tem v igri tudi občine De-vin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje, pri upravljanju katerih imajo demokrati zelo pomembno, če že ne odločilno besedo. Trije deželni svetniki DS, čeprav tega izrecno ne omenjajo, dobro vedo, da so spomladi v Trstu in v Miljah občinske volitve. Russo bo karto mestne občine gotovo v svojo korist zaigral na parlamentarnih volitvah, Cosolini pa jo bo najbrž izkoristil že spomladi. To prinaša lahko prednosti, gotovo pa tudi velika tveganja. S.T. / TRST Sreda, 16. septembra 2015 5 znanstveni salon - Konec prihodnjega tedna Četrta izvedba Trieste Next z nobelovcem Moserjem Kako z zdravo prehrano doseči čim daljše življenje in kako skrbeti za »mladostno« srce, kaj bomo jedli v prihodnosti in kako so povezane prehrana, DNK in razne diete? To je le nekaj vprašanj, na katera bo odgovarjala četrta izdaja znanstvenega salona Trieste Next, ki je od vseh dosedanjih izdaj morda najbolj poljudna in zanimiva za širšo javnost. Želja po večni mladosti in dobrem počutju je namreč stvar vseh nas, o tem, kako to željo uresničiti, pa bodo med 25. in 27. septembrom govorili ugledni domači in tuji strokovnjaki različnih poklicnih profilov. Na včerajšnji novinarski konferenci so predstavili, kaj se obeta na večdnevnem srečanju, ki bo potekalo na Velikem trgu ter v bližnji deželni palači, spremljevalni dogodki pa bodo tudi na drugih prizoriščih na različnih koncih mesta. Organizatorji; Občina Trst, Univerza v Trstu, Venezie-Post, vse Predstavitev letošnje izvedbe Trieste Next fotodamj@n li uspešna podjetja v naši regiji, ki so nastala kot posledica povezovanja znanosti in gospodarstva. Prvi festivalski dan bo zaznamovala tudi znanstvenica iz Kenije Segenet Kelemu, ki jo revija Forbes uvršča med 100 najvplivnejših žensk na svetu. O zdravstvenem mo- delu, ki je krojen po meri pacienta, bo govoril nizozemski znanstvenik Jos de Blok. Strokovnjaki bodo govorili tudi o novih izzivih v dermatološki panogi, prehrani, ki preprečuje bolezni jeter, re-generativni medicini, slabih genih in cepivih. Zadnji festivalski dan bo sklenil Nobelovec Edvard Moser tržaške znanstvene ustanove, in pokrovitelji (Dežela FJK, Pokrajina Trst ...) obljubljajo več kot 100 različnih dogodkov in 150 gostov, med katerimi bo tudi lanski prejemnik Nobelove nagrade za medicino Norvežan Edvard Moser. Na predstavitvi je župan Roberto Cosolini izpostavil tri temeljne cilje znanstvenega salona; približati delovanje tržaških znanstvenih ustanov širšemu občinstvu, ozaveščati mlade o pomenu znanosti in tehnologije ter predstaviti uspešen prenos znanstvenih raziskav v podjetniški sistem. Program letošnje izdaje je predstavil rektor tržaške univerze Maurizio Fermeglia, ki je izpostavil dogodke, ki se njemu zdijo najpomembnejši. Omenil je Bio-HighTech companies day, ki bo potekal v petek, 25. septembra, ko bodo predstavi- slori - Obisk kolektiva Andragoškega centra Slovenije Izobraževanje odraslih Ogled Narodnega doma in predstavitev Slorijevih projektov, ki zadevajo področje izobraževanja odraslih Kolektiv Andragoškega centra Slovenije na obisku oš i. grbca - m. stepančič - Ob začetku novega šolskega leta Poučna obiska Obiskali so tržaško knjižno središče in Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu Ob začetku šolskega leta smo učenci in učitelji OŠ I. Grbca - M. G. Stepan-čič obiskali Tržaško knjižno središče na trgu Oberdan in Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu. V knjigarni nas je sprejela gospa Ilde in nas pospremila v knjižni kotiček, kjer smo si ogledali in prelistali najrazličnejše knjige. Povedala nam je, da je nova knjigarna odprla vrata pred nekaj meseci, prej Obisk v Tržaškem knjižnem središču se je nahajala v Ul. sv. Frančiška. Knjigarna je lepo opremljena, prostorna in svetla, poleg otroških knjig je veliko knjig za odrasle, DVD-jev, raznih ročnih izdelkov ... Tu prirejajo tudi razstave, koncerte, prireditve, predstavitve... Po ogledu knjigarne smo se napotili v Narodno in študijsko knjižnico. Tu smo se s knjižničarko Alenko najprej malo pogovarjali, nato smo z aplavzom priklicali na oder igralce. Zaigrali so nam prikupno lutkovno igrico o miški, ki se je odpravila na pot k svoji mamici. A kaj, ko se je avtomobil pokvaril, rolke so se razbile, superge raztrgale...Na koncu pa je ,čeprav bosa in trudna , le objela svojo mamico. Knjižničarka nam je povedala, da so igralci dramske skupine v Devinu, učenci in dijaki, ki obiskujejo srednjo in višjo šolo. Zelo lepo so zaigrali igrico, poleg lutk so jo obogatili še z instrumentoma saksofonom in violino. Učenci OŠ I. Grbca- M. G. Stepančič Primanjkuje krvi Društvo krvodajalcev iz Trsta vabi vse zdrave osebe in že registrirane krvodajalce, da se oglasijo na oddelku za transfu-ziologijo glavne tržaške bolnišnice v Ul. Pieta. Primanjkujejo vse krvne skupine. Več informacij na tel. št. 040764920. V nedeljo že 4. Rampigada Santa norveški znanstvenik in lanski dobitnik Nobelove nagrade za medicino Edvard Moser, ki je skupaj s soprogo May-Britt Moser odkril ključno komponento možganskega sistema pozicioniranja: identificirala sta vrsto živčne celice, ki ustvari koordinatni sistem in omogoča natančno določanje položaja in sledenje poti. To odkritje bi bilo lahko koristno v nevromedicini, zlasti pri Alzheimer-jevi bolezni, pri kateri se del možganov, odgovoren za orientacijo, poškoduje že v zgodnji fazi bolezni. Kakovosten program obljubljajo tudi za šolarje in najmlajše obiskovalce znanstvenega salona. Slednji bodo v šotoru, v katerem bodo predstavljali tudi znanstveno literaturo za najmlajše, uživali ob različnih delavnicah. Prva bo na programu v petek, 25. septembra, ob 16. uri, ko bodo govorili o gojenju fižolčkov. Dan kasneje bosta za najmlajše rezervirani dve delavnici, ena ob 16. uri, druga ob 17. uri. Na zadnji festivalski dan, v nedeljo, 27. septembra, bo ob 11. uri mogoče spoznavati, zakaj otroci čutijo takšen odpor do zelenjave. Podrobneje o programu pa na spletni stran www.triestenext.it. (sč) V soboto, 5. septembra, je Slovenski raziskovalni inštitut gostil kolektiv Andragoškega centra Slovenije (ACS), ki se je v naši deželi mudil na strokovni ekskurziji. Ljubljanski ACS je že 20 let osrednji javni zavod za raziskovanje in razvoj, kakovost in izobraževanje, svetovanje in vrednotenje ter promocijske in informacijske dejavnosti v izobraževanju odraslih. Center pripravlja strokovne podlage in evalvacije, razvija različne neformalne in formalne oblike učenja, razvija programe za povečanje pismenosti odraslih in še zlasti skrbi za povečanje dostopnosti izobraževanja ter učenja izobraževalno in učno prikrajšanih skupin odraslih. SLO-RI in ACS sta pred leti že sodelovala pri nekaterih raziskovalnih projektih. Gostje so si uvodoma ogledali prostore Slorija, kjer jim je ravnatelj Devan Jagodic predstavil delovanje inštituta ter izpostavil njegovo vlogo pri zbiranju in posredovanju strokovnega znanja v funkciji oblikovanja razvojnih smernic za slovensko narodno skupnost v Italiji. Nato so se podali do bližnjega Narodnega doma, kjer jim je v prostorih Oddelka za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice (NŠK) zgodovinar Milan Pahor popeljal skozi zgodovino Slovencev v Trstu. Sledila je krajša predstavitev Slorijevih projektov, ki zadevajo področje izobraževanja odraslih, za katerega je poskrbela raziskovalka Maja Mezgec. Ob koncu obiska so predstavniki obeh institucij izrazili željo po nadaljnjem skupnem sodelovanju in se dogovorili za naslednji delovni sestanek v Ljubljani. (m.p.) Zagrizeni kolesarji in hrabri tekači tokrat ste vi na vrsti. V nedeljo bo namreč v Rojanu potekala že tradicionalna Rampigada Santa. Vzpon po strmi ulici Scala Santa (do 23%)tudi letos prireja združenje SPIZ v sodelovanju z Občino Trst in Športnim združenjem Mappets. Scala Santa je dva kilometra dolga ulica, ki iz Rojana pelje na Obelisk. Organizatorji menijo, da se bo letošnjega vzpona udeležilo nad tristo tekmovalcev, ti pa bodo v nedeljo zjutraj štar-tali iz Rojana in skušali v najkrajšem času doseči Obelisk. Med temi je tudi okrog deset »super - človekov«, ki bodo tekmovali najprej v teku, nato pa še s kolesom. Četrta izvedba Rampigade Sante se bo sicer začela že v soboto podvečer, ko bosta na Obelisku od 19. ure dalje v tako imenovanem Rampigada Santa Vil-lageu nastopili tržaški glasbeni skupini Sardoni barcolani vivi in President Suit. Več informacij o letošnji Rampi-gadi Santi posreduje spletna strana www.spiz.it, vpisovanje do jutri. (RD) Pohod za pravice peščev V sklopu tedna trajnostne mobilnosti bo jutri v Trstu s startom ob 9. uri iz Ljudskega vrta v Ul. Giulia pohod štiristotih študentov, pešcev in prizadetih na pobudo skupine Caminatrieste posvečen žrtvam prometnih nesreč. Pohod želi obenem širiti listino pravic peščev, za katero so se tržaški študenti že zavzeli v več kot stotih mestih Italije, Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Pohod se bo vil po mestnih ulicah in zaključil na Velikem trgu, kjer bosta posegla odbornica za urbanistiko Elena Marchigiani in v imenu skupine Ca-minatrieste prof. Carlo Genzo. Razpis delovnih mest Središče za zaposlovanje obvešča, da bo do petka, 25. septembra 2015, od 9.15 do 12.45 na sedežu na Stopnišču dei Cappuccini 1, možna prijava na razpis delovnih mest na področju socialno koristne službe v kategoriji C namenjeno geometrom ali industrijskemim tehnikom, ki bo vključen v dva projekta Občine Trst. Lahko se prijavijo izključno delavci v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti 223/91 ter delavci s posebno brezposelno obravnavo v gradbenem sektorju. Prednost bodo imeli Tržačani in prebivalci okoliških občin. Srečanje z lokalno policijo Danes bo ob 19.30 na sedežu šestega okrožja (Sv. Ivan-Rocol-Kjadin), Kro-žišče pri Bošketu 6, srečanje s predstavniki lokalne policije. Policisti bodo prisluhnili vprašanjem udeležencev in na tak način prispevali k boljšemu odnosu med silami javnega reda in prebivalstvom. Pobuda spada v nizsrečanj s starejšimi z naslovom »Ocio ... alla truffa« (Pazi na goljufijo) v sodelovanju z državno policijo. Favna izliva reke Soče Občinski naravoslovni muzej v Ul. To-miz 4 vabi danes ob 18. uri na srečanje Favna izliva Soče v objektivu fotografov. Večer bo posvečen tudi predstavitvi delovanja Društva Co.Na in biološke postaje na otoku Cona. Vstop bo prost. 6 Sreda, 16. septembra 2015 TRST / predstavitev - Vrsta pobud od jutri do 17. oktobra Energija prostorov Od človeške strpnosti do spoštovanja ozemlja - Pobudnik društvo Casa C.a.v.e. Včeraj danes Nekaj stoletij od tega je vladala močna povezava med znanostjo in kulturo, kar je omogočilo vsestranski razvoj človeštva ter nastanek mnogih ključnih izumov za izboljšavo življenjskih standardov. Članice in člani društva Casa C.a.v.e.-Contempo-rary Art VisoglianoVižovlje Europe so si zamislili niz dogodkov z naslovom Energija prostorov (L'energia dei luoghi), ki bo potekal od jutri do 17. oktobra. Gre za prvo večjo pobudo društva, saj je to nastalo nekaj več kot leto dni od tega z namenom, da bi podprli razvoj teritorija s širjenjem vrednot medsebojnega soočenja in dialoga. Kot je na predstavitveni tiskovni konferenci na sedežu Uprave za deželni razvoj FJK, na Ulici Trento povedala grafična umetnica Fabiola Fai-diga je glavni namen niza Energija prostorov spodbuditi razvoj kraškega območja preko povezave med znanostjo in umetnostjo. Na tak način se lahko ustvari smernice za dolgotrajen, okolju prijazen razvoj. Poseben poudarek bo na alternativnih virih energije. Projekt je nastal s prispevkom Dežele Furlanije-Julijske krajine, s pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina in v sodelovanju z Občino Komen. [I] Lekarne Predstavitev pobud o energiji prostorov Osrednji dogodek predstavlja znanstveni seminar, ki bo potekal v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabre-žini in predvideva več srečanj. Prvi izmed teh bo na vrsti v petek, 2. oktobra ob 18.30. Program niza Energija prostorov, katerega sta si poleg Fabiole Faidiga zamislila fizika Marina Cobal in Hans Grassmann, sestavlja še cela vrsta razstav, koncertov in umetniških performansov. Dogodki se bodo zvrstili na različnih lokacijah: na sedežu Zavoda Fabiani v Kobdilju, v avdtoriju Jadranskega zavoda združenega sveta v slofest - Danes pester niz dogodkov Za uvod pogovor, razstava in monografija Le dva dneva manjkata do uradnega začetka letošnjega Slo-festa, ki bo od petka do nedelje popestril tržaško kulturno ponudbo. Že danes pa se ljubiteljem slovenske kulture in besede obeta kar nekaj zanimivih dogodkov. Tržaško knjižno središče bodo dopoldne obiskali nekateri upravitelji Društva slovenskih pisateljev s predsednikom Ivo Svetino na čelu. Prisotna bosta tudi tržaška pisatelja Marko Kravos in Marko So-sič, pričetek ob 11.30. Popoldan bo posvečen likovni umetnosti. Ob 16. uri bodo v dvorani Veruda v Palači Costanzi (za občinsko palačo) odprli razstavo Hommage slikarju Albertu Sirku. Na ogled bo okrog 30 del kriškega slikarja, a tudi fotografije in likovna dela članov Fotoklu-ba skupine 75, Fotovideo Trst 80 in Društva za umetnost Kons. Ob 18.30 pa bodo na žerjavu Ursus ob 4. pomolu (vhod za gledališčem Miela) predstavili monografijo o Albertu Sirku, ki je pravkar izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Predstavitev bodo sooblikovali Moški pevski zbor Vesna in osnovna šola Alberta Sirka iz Križa. sv. jakob - V nekdanji javni pralnici Besede žena Fotografski posnetek nekdanje pralnice pri Sv. Jakobu Nekdanja javna pralnica pri Svetem Jakobu (Ul. San Giacomo in monte 9) bo jutri ob 20. uri gostila recital z naslovom »paroledidonne« (besede žena). Recital je sicer najbližji naziv posebne predstave, ki jo sestavljajo teksti številnih avtoric različnih zgodovinskih obdobij, med temi tudi sodobne pesnice Alda Me-rini. Predstava bo razdeljena v tri poglavja: Ženske, Izseljevanja, Dnevniki, ki bodo obogateni z glasbenimi točkami in razlagami tekstov. fotodamj@n Devinu, v Devinski ruralni hiši, v studju Mima v Vižovljah in v prostorih agriturizma Pipan Klarič. Prvi izmed teh, in sicer odprtje razstave Barvitost krajev (Il colore dei luoghi) bo stekel jutri ob 17. uri v Kobdilju. Na ogled bo več kot sto fotografskih plakatov, nastalih na začetku maja med ustvarjalnim pohodom Od lipe v Rep-nu do Murve Fabianijevih. Organizatorji, člani društva Casa C.a.v.e., so osebno ponosni nad razstavo Piacere di conoscerti. Dobrodošel, prijatelj. Nice to meet you, ki jo bodo odprli v petek, 18. septembra, ob 18.30 v Kamnarski hiši v Nabrežini. Gre namreč za spodbujanje sprejemanja pribežnikov in kulture strpnega sožitja s poudarkom na dejstvu, da človeške usode nenavsezadnje povezuje neka skupna rdeča nit. Tragika situacije današnjih prosilcev za azil je v marsičem slična tisti istrskih optantov. Prihod osemnajstih mladih pribežni-kov na začetku leta v Ribiško naselje, kjer pretežno živijo istrski begunci oz. njihovi potomci, je nudil marsikatero izhodišče v to smer. Tako sedanjim pri-bežnikom kot istrskim optantom so skupne hude življenjske travme, pa tudi želja po boljši bodočnosti. Pobudniki projekta Fabiola Faidiga, fotograf Massimo Goina in Annalisa Spoljaric, ki je prostovoljno vodila tečaje italijanščine za priseljence, so spodbudili pribežnike, naj z lastnimi mobilnimi telefoni posnamejo prizore iz okolice. Fotografije so nato opremili s pisnimi pričevanji nekaterih prebivalcev Ribiškega naselja in gostov samih. Tudi v tem sloni energija prostora. (vpa) Loterija 15. septembra 2015 SI Šolske vesti Bari 3 53 8 73 74 Cagliari 90 8 38 84 53 VEŠ NABREŽINA sporoča urnik nove- Firence 6 52 18 64 20 ga š.l. do petka, 18. septembra: vsi Genova 52 13 10 84 87 vrtci do 13.00 (s kosilom); OŠ Jurčič Milan 74 78 14 63 62 - Devin od 8.00 do 13.05 (brez kosi- Neapelj 18 54 19 50 30 la), OŠ Šček - Nabrežina do 14.00 (s Palermo 76 73 8 23 74 kosilom), COŠ Gruden - Šempolaj do Rim 11 89 86 31 75 15.50 (s kosilom); COŠ 1. maj 1945 - Turin 68 46 36 83 12 Zgonik do 16.00 (s kosilom), DSŠ I. Benetke 32 19 3 62 34 Gruden z rednim urnikom 7.45- Nazionale 45 2 24 11 1 14.13. Super Enalotto Št. 111 9 17 20 32 35 56 jolly 24 Turistične kmetije Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 5 dobitnikov s 5 točkami 680 dobitnikov s 4 točkami 24.799 dobitnikov s 3 točkami Superstar 16.730.656,67 € --€ --€ 37.695,36 € 286,62 € 15,45 € 19 AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 20. septembra. Tel. 040-229439 HI Osmice Brez dobitnika s 5 točkami -- € 6 dobitnikov s 4 točkami 28.662,00 € 136 dobitnikov s 3 točkami 1.545,00 € 2.041 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.700 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 25.436 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Danes, SREDA, 16. septembra 2015 LJUDMILA Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 19.16 - Dolžina dneva 12.32 - Luna vzide ob 9.38 in zatone ob 20.45. Jutri, ČETRTEK, 17. septembra 2015 FRANČIŠKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,2 stopinje C, zračni tlak 1011,6 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 6 km na uro jugovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,1 stopinje C. SKD Primorsko Mačkolje vabi na Fešta "U Val'h" Na Križpotu, ob bivšem mejnem prehodu 17., 18., 19. in 20. septembra Prigrizki (od 12.00) in glasba (od 20.00) ¿j Čestitke Od ponedeljka, 14. do nedelje, 20. septembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 - 040 309114, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Opčine - Prose-ška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Op-čine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 - 040 361655. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. MAJNA naj vedno le uspeh te spremlja, obilje k tebi naj se steka, naj vsaka se ti izpolni želja, čestitko vsak od nas izreka. Mama, Faci, Joli, Aljoša, Daša in Damijan. Naša super TETA rojstni dan slavi in se z nami veseli, na ves glas naj se zna, da Kristusova leta ima! Danja, Deva in Dara. Kot blisk je štorklja priletela in hitro je novica ponorela! Ob prihodu malega GABRIELA želimo našemu klarinetistu Devanu in srečni mamici veliko mirnih noči in čimveč glasbenih dni. Člani godbenega društva V. Parma. U Kino FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040-327104. AMBASCIATORI - 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Inside Out«. ARISTON - 17.00 »Taxi Teheran«; 18.30, 20.30 »Il grande museo Vienna«. CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.30, 20.00, 21.30 »Banksy does New York«. FELLINI - 16.20, 21.00 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; 18.40 »Ope-razione U.N.C.L.E.« GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sangue del mio sangue«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Dove eravamo rimasti«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Self/Less«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.15, 20.15 »Hitman: Agent 47«; 16.00, 18.00, 20.00 »Jenny se poroči«; 19.15 »Kar hočeš«; 20.30 »Minioni«; 15.30, 17.25 »Minioni (sinhr.)«; 16.30, 18.30 »Minioni 3D (sinhr.)«; 21.00 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 15.50 »Mož iz agencije U.N.C.L.E.«; 16.40, 18.40, 20.40 »Nore počitnice: Nova generacija«; 18.20 »Straight Outta Compton - Zgodba o N.W.A.«; 15.30, 21.10 »Yves Saint Laurent«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Še ena priložnost«. NAZIONALE - 16.30, 18.10, 21.45 »Inside Out 3D«; 16.45, 18.15, 20.00, 21.30 »Minions«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »No Escape - Colpo di Stato«; 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »I Fantastici 4«; 16.30, 19.30, 21.40 »Amy«; 20.10 »Sinister 2«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Inside Out«; 16.50 »Insi-de Out 3D«; 16.15, 18.10, 20.05 »Minions«; 16.40, 19.00 »Citta di carta«; 16.30, 21.30 »Southpaw - L'ultima sfida«; 19.00, 21.40 »Mission: Impossible -Rogue Nation«; 16.25, 21.35 »Self/Less«; 19.00, 22.00 »No Escape - Colpo di Stato«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »I Fanta-stici 4«; 19.00, 21.30 »Amy«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Inside Out«; Dvorana 2: 17.40, 20.15, 22.15 »I Fantastici 4«; Dvorana 3: 17.20, 20.00, 22.00 »Dove eravamo rimasti«; Dvorana 4: 17.45, 20.00 »Amy«; 22.10 »Operazione U.N.C.L.E.«; Dvorana 5: 17.15, 20.00 »Minions«; 22.10 »Southpaw - L'ulti-ma sfida«. prej do novice www.primorski.eu1 ■O' / TRST Sreda, 16. septembra 2015 7 M Izleti POHOD REZIJA - Trst v sklopu Slofe-sta: za vse, ki bi se udeležili zadnje trase pohoda od Mavhinj do Trsta (odhod ob 7. uri, prihod na Borzni trg ob 15. uri) bo v nedeljo, 20. septembra. Na razpolago izredna vožnja linijskega avtobusa, ki bo odpeljal ob 6.15 iz trga Oberdan in bo vozil po običajni trasi do Mavhinj. Vsi potniki naj bodo opremljeni z navadno avtobusno vozovnico ali mesečno karto. KRAŠKI STEG obvešča člane, starše in prijatelje, da bo letošnji izlet Stega v nedeljo, 27. septembra. Zbirališče v Nabrežini pri srednji šoli ob 8.30. Zaključek v Grljanu pri parkirišču ob 16.30. Kosilo iz torbe, primerna obutev. V primeru slabega vremena se zberemo na istem kraju in zaključimo tekom jutra. Bodite pripravljeni! KC LOJZE BRATUŽ, Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in DSI, prirejajo v okviru »Srečanja pod lipami« avtobus, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 70-letnici povojnih pobojev, popeljal udeležence na spominsko svečanost na Teharje z obiskom Hude jame. Avtobus bo odpeljal iz Gorice, s postankom pri Fernetičih. O povojni moriji bo spregovoril zgodovinar Renato Podberšič. Info in prijave v uradu KC Lojze Bratuž v Gorici od pon. do pet. 8.30-12.30 na tel. št. 0481531445 ali info@centerbratuz.org. KRU.T vabi v nedeljo, 4. oktobra, na izlet »Po poteh uporništva in boja«. Pot bo vodila po obrobju Trnovske planote: Trnovo, Kobilnik, Kopitnik, Lokve in Ravnica. Prijave in dodatne info v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet v Marke in San Marino 7., 8. in 9. oktobra. Ogledali si boste mesta Urbino, Riviera del Conero, Lo-reto in S. Marino. Vsi ogledi bodo vodeni. Predviden je tudi obisk dveh vinskih kleti z degustacijo. Info v jutranjih urah na tel. št. 040-8990103 (Laura), 040-8990108 (Roberta) oz. v Zadrugi, Ul. Travnik 10. H Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. BELO IN ČRNO GROZDJE prodam v zgoniški občini. Tel. št.: 040-2296038. GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot negovalka in oskrbovalka starejših in onemoglih oseb, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 320-0827412. IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040327251. POMAGAM pri učenju angleščine dijakom nižje srednje in višje šole. Imam za sabo tri leta bivanja v Angliji in univerzitetno izobrazbo. Tel. št.: 340-2477745. PRODAM grozdje za vino. Tel. št. 3332534788. PRODAM grozdje, teran, vitovska in vino. Cena po dogovoru. Tel. št.: 3467237113. PRODAM kakovostno grozdje, refošk iz Marezig. Trgatev bo po 20. septembru. Tel. št.: 349-6181288 (Mario). PRODAM knjige za 3.a razred liceja Prešeren, polovična cena. Tel. št.: 338-6059893. PRODAM peč na drva unical za centralno kurjavo, malo rabljena, po ugodni ceni. Tel. št.: 349-4358614 (ob uri kosila). PRODAM soda (kapaciteta 100 in 200 litrov). Tel. št.: 040-225320 (v večernih urah). PRODAM zemljišče za vinograd, 2.000 kv.m., pod Kontovelom. Tel. št.: 3294372448. STANOVANJE komaj prenovljeno in opremljeno v Ljubljani za študente dajem v najem, Rimska ulica. Tel. št.: 00386-41865706. V LJUBLJANI (Bežigrad) oddam študentom tri sobe v štirisobnem stanovanju. Tel. št.: 040-55293. V VIŽOVLJAH, nad železniško postajo, damo v najem mansardo. Tel. št.: 040-299820. ZANESLJIV MOŠKI z vozniškim dovoljenjem (A in B), išče delo kot prevoznik ali katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 327-7409432. Ü3 Obvestila GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da se bo začela nova sezona ritmične gimnastike: na Opčinah (telovadnica OŠ Bevk) treningi bodo potekali za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in za osnovnošolke ob sredah 17.30-18.30. Prvi trening bo danes, 16. septembra. Informacije na tel. 040-51377. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi radi sodelovali pri pripravah na pust 2016 na sestanek, ki bo danes, 16. septembra, ob 20.30 v Štalci v Šempolaju. MEPZ IGO GRUDEN vabi na prvo vajo v sezoni v četrtek, 17. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Sledi nastop na Slofestu v soboto, 19. septembra. SKD VIGRED organizira v novem š.l. v Štalci v Šempolaju dejavnosti: otroška in mladinska plesna skupina od 17. septembra, ob četrtkih 16.00-17.00 (vrtec in osnovna), 17.00-18.00 (srednja in višja šola); dramski odsek od 23. septembra (3. letnik vrtca, osnovna in srednja šola), ob sredah 16.00-17.00; otroška pevska skupina od 21. septembra (vrtec in osnovna), ob ponedeljkih 16.00-17.00; otroška glasbena skupina za osnovnošolce od 21. septembra, ob ponedeljkih 17.00-18.00; tečaj igranja na diatonično harmoniko, sestanek in prijave 17. septembra ob 18. uri; začetni in nadaljevalni tečaj angleščine, sestanek in prijave 30. septembra ob 18. uri; telovadba za dobro počutje od 17. septembra ob ponedeljkih in četrtkih 8.00-9.00 in 18.3019.30. Vabljeni tudi novi člani! Ob zadostnem št. prijavljenih: delavnica šaha, delavnica risanja, tečaj samoobrambe, tečaj kleklanja. Info na tel. 380-3583480, tajnistvo@skdvigred.org. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Gramsci, vabi člane in simpa-tizerje na sestanek v četrtek, 17. septembra, ob 18. uri v Ljudski dom na Pon-čani (Ul. Ponziana 14 - 1. nadstropje). TEČAJI ANGLEŠKEGA JEZIKA za vse starostne stopnje pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v četrtek, 17. septembra: ob 16.00 srednja šola, ob 17.00 osnovna šola, ob 18.00 višja šola, ob 19.00 odrasli. Vpisi in dodatne info po tel. 040-212289 (pon.-pet. 10.00-12.00) ali urad@skladmc.org. BABY ENGLISH - tečaji za otroke od 3 do 6 let: informativni sestanek bo v petek, 18. septembra, ob 17.00. Info po tel. 040-212289 (pon.-pet. 10.0012.00) ali urad@skladmc.org. TEČAJ BALETA IN JAZZ BALETA: za otroke od 4 let dalje in mladostnike bosta poskusni vaji v petek, 18. in v četrtek, 24. septembra, ob 17. uri v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vodi Marjetka Kosovac. TEČAJI SLOVENSKEGA JEZIKA za otroke in odrasle (začetni in nadaljevalni) pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev tečajev v petek, 18. septembra, ob 18.30 na sedežu, Proseška ul. 131. Prijava in dodatne info po tel. 040212289 ali urad@skladmc.org (pon.-pet. 10.00-12.00). DSMO K. FERLUGA prireja za člane in prijatelje vodeni ogled slovenskega Trsta med Slofestom v soboto, 19. septembra. Zbirališče na trgu Marconi v Miljah ob 9. uri, od koder se bodo udeleženci z ladjo popeljali v Trst. Po ogledu možen povratek ali udeležba na Slofestu. Obvezne prijave na tel. št. 347-3438878. EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in rajonski svet za zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) 19. septembra, od 10. do 18. ure v »Mandriji« na Pro-seku (na parkirišču). SOBOTNA DELAVNICA za osnovnošolce pri SKD Igo Gruden: Happy english club - angleške urice, prvo srečanje v soboto, 19. septembra, od 9.30 do 10.30; OPZ Petpedi - pevska dejavnost, prva vaja v soboto, 10. oktobra, od 10.30 do 12.00. Tel. št.: 3407663348 (Miriam). TEČAJ ŠAHA: Kraška sekcija SST 1904, v sodelovanju s SKD F. Prešeren, prireja tečaj za osnovnošolce od 3. razreda dalje in srednješolce. Vodi Jan Zobec. Prične se v soboto, 19. septembra, od 10. do 12. ure v zgornjem nadstropju občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v soboto, 19. septembra, ob 18.00 nastop na Slofestu. V torek, 22. septembra, bo ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. JAZZ BALET - SKD Igo Gruden odpira nov tečaj za mlade od 11. leta dalje v društvenih prostorih v Nabreži-ni, ob sredah in petkih, od 19. do 20. ure. Vodi Marjetka Kosovac. Info na tel. 329-4615361 (Jasna). MALI KITARISTI IZ BREGA vabijo nove člane, da se vpišejo v novo šolsko leto. Info na tel. št.: 328-5761251 ali info.mkib@yahoo.it. ATLETIKA BOR, ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščajo, da se bo uvajanje v atletiko za otroke od 8. do 10. leta odvijala ob ponedeljkih na Stadionu na Kolonji in četrtkih na Stadionu 1. maja od 16.30 do 17.30. Začetek vadbe v ponedeljek, 21. septembra. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377. KD RDEČA ZVEZDA organizira v ponedeljek, 21. septembra, v Saležu tečaje modernega plesa za osnovnošolce in srednješolce. Ponujajo splet modern dance-a in hip-hop-a v sodobnem in dinamičnem duhu. Lekcijam za mlajše plesalce se bo nekaj časa namenilo tudi kreativnemu plesu. Učiteljica, Ambra Cadelli, je dokončala študij na londonski plesni šoli Laban. Info na tel.: 347-9773715. ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščata, da se bo Športna šola za otroke od 6. do 8. leta odvijala na Stadionu 1. maja v ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17.30. Vadba se začne v ponedeljek, 21. septembra. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377. SKD PRIMOREC prireja ure pravljic za otroke iz vrtca in gledališko delavnico za osnovnošolce. Delavnice bo vodila Julija Berdon. Informativno srečanje bo v torek, 22. septembra, ob 16. uri v Ljudskem dom v Trebčah. Informacije na tel. št. 349-6467963 ali 340-7423738. TEČAJ HATHA YOGE pri SKD Škam-perle, Stadjon 1. maj - Vrdelska cesta 7, bo potekal vsak torek in petek 19.00-21.30 od torka, 22. septembra, dalje z vaditeljem Stefanom. Info na tel. 347-2429556 (v večernih urah). JOGA - SKD France Prešeren z Boljun-ca vabi tečajnike in nove interesente na dve skupni brezplačni vadbi z uč. Go-ranom Korenom v sredo, 23. in sredo, 30. septembra, od 19.00 do 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča. Redna vadba bo začela 7. oktobra. ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen vinu iz Borgonje. Pokušnjo bomo izpeljali v petek, 25. septembra, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Informacije in vpis na tel. št. 333-9857776, trieste@onav.it, www.onavtrieste.jimdo.com. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi na odprta vrata glasbenih tečajev, ki bodo v petek, 25. septembra, od 17.00 do 20.00 v Športno-kulturnem centru v Lonjerju. Informacije na po.ricma-nje@yahoo.it ali 349-9472929. ZBOROVODSKA ŠOLA - GLASBENA MATICA prireja šolo za vzgojitelje in učitelje otroških pevskih zborov. Prijave do 26. septembra. Info: 040418605, trst@glasbenamatica.org. PIHALNI ORKESTER BREG obvešča, da sprejema vpise za glasbeno šolo vsak četrtek od 20. ure dalje na sedežu godbe v Dolini ali po tel. 338-6439938. SKLAD MITJA ČUK prireja v š.l. 2015/16 pisanje nalog od ponedeljka do petka (september - maj). Info na tel. 040-212289 (pon.-pet. 10.00-12.00). SLOVENŠČINA za otroke od 3 do 6 let, ki prihajajo iz italijansko govorečih družin. Info po tel. 040-212289 od 10. do 12. ure ali urad@skladmc.org. TAI-CHI pri Skladu Mitja Čuk s pričet-kom meseca oktobra. Info in prijave na tel. 334-1166624 (Sergio). YOGA pri Skladu Mitja Čuk s pričet-kom meseca oktobra. Prijave in info na tel. 349-0981408 (Bruna) ali 3397051338 (Eva). ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 15. oktobra, v bazenu na Pesku. Vpisovanja od ponedeljka, 28. septembra. Info in prijave na tel. 3457733569 ali info@melanieklein.org. BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj, namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Vpisovanja od 28. septembra. Info in prijave na tel. 3457733569 ali info@melanieklein.org. PLAY&LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 10. leta! Urniki: sreda 17.00-17.45 (za otroke od 3. do 5. leta) ter 18.00-18.45 (za otroke od 6. do 10. leta). Začetek tečajev 21. oktobra. Vpisovanja od 28. septembra. Info in prijave na tel. 3457733569 ali info@melanieklein.org. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3. do 6. leta bo potekal ob sredah 16.00-16.45 na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Začetek 21. oktobra. Vpisovanja od 28. septembra. Info in prijave na tel. 345-7733569 ali info@melanieklein.org. YOGA po metodi Satyananda, v ŠKC v Lonjerju, že petnajsto let zapored, vsak torek, od 29. septembra dalje od 18.00 do 19.30. Na prvem srečanju možnost poskusa. Potrditve in prijave na tel. št. 335-5062494 v večernih urah (Dorica). GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za otroke in odrasle. Tečaje vodijo diplomirani profesorji tolkal, pihal in trobil ter se odvijajo od septembra do junija na sedežu Godbe v bivši klavnici v Nabrežini, Kamnolomi 12. Info na tel. 3484203196 (Niko). TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi stare in nove telovad-ke na prijetno vadbo za razgibavanje in sprostitev s Sandro Benčič, vsak torek, od 9. do 10. ure v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. Pridite v udobnih oblačilih in s podlogo za ležanje. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, prijatelje, prostovoljce sorodnih ustanov in vse, ki se kakorkoli udej-stvujejo na področju humanitarnega dela, na srečanje ob začetku delovnega leta v sredo, 30. septembra. Ob prazniku svetnika revnih sv. Vincen-cija bo srečanje v kapeli zavoda šolskih sester, Ul. delle Doccie 34. Pri-četek ob 16. uri s sv. mašo, nato duhovna spodbuda ob mislih, ki nam jih bo posredoval g. Franc Prelc, župnik v Sv. Antonu pri Kopru in predsednik Istrske območne enote Karitasa. KK ADRIA obvešča, da se ponovno pričenja v telovadnici ŠKC v Lonjerju telovadba za odrasle, vsak ponedeljek in četrtek, od 20. do 21. ure. Prvo srečanje 1. oktobra. Potrditve in info na tel. 040-910339 (Pierina). PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tečaje prilagajanja na vodo in tečaje plavanja za otroke od 4. do 16. leta. Začetek tečajev 1. oktobra. Informacije na tel. 3341384216 (ob delavnikih od 14.00 do 18.00) oz. plavanje.bor@gmail.com. Š.Z. BOR vabi na telovadbo za odrasle na Stadionu 1. maja ob ponedeljkih in petkih od 9. do 10. ure in od 10.00 do 11. ure ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 1. oktobra. Info: urad Stadiona 1. maja, tel. 04051377 ali urad.bor@gmail.com. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6: tečaj slovenščine z Dario Luin. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. oktobra, ob 18. uri. Info in vpisi na tel. 335-6832730. SKD PRIMOREC organizira tečaj telovadbe ob ponedeljkih in sredah v Ljudskem domu v Trebčah s pričet-kom v ponedeljek, 5. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 040214412 (v večernih urah). KRU.T obvešča, da s 6. oktobrom steče skupinska vadba, ki se bo odvijala ob torkih in četrtkih, od 9. do 10. ure (ob torkih tudi od 17. do 18. ure). Info in vpis v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščata, da se bo Športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu 1. maja v soboto, 10. oktobra, z urnikom: 9.30 - 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in 11.30 - 12.30 za otroke od 3. do 6. leta. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377. JUS NABREŽINA zbira material za pripravo Koledarja 2016 na temo »Stara ekonomija v Nabrežini« in vabi vse, ki bi imeli stare slike trgovin, ošterij, pekarn, mesnic, ribičev, mle-karic, kmetov, živinorejcev, kamnosekov, delavnic itd. v Nabrežini, naj se javijo na tel. 335-8380888 (odbornika Ivo Zadnik, Marko Petelin) ali 3286238108 (Zulejka Paskulin). 0 Prireditve ODPRTJE RAZSTAVE »HOMMAGE SLIKARJU SIRKU«, v okviru Slofesta, bo danes, 16. septembra, ob 16.00 v dvorani Veruda Palače Costanzi. Dogodek organizirajo ZSKD, ZTT, Fotoklub skupina 75, Fotovideo Trst 80 in Društvo za umetnost KONS. Ob 18.30 bo na žerjavi Ursus na Četrtem pomolu v Trstu predstavitev monografije o Albertu Sirku. Sodelujejo ZTT, MoPZ Vesna in OŠ Albert Sirk iz Križa. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS in Klub prijateljstva - Vincencijeva konferenca vabita na predavanje »Notranje ozdravljenje« v četrtek, 17. septembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu, Dunajska cesta 23 na Opčinah. Predaval bo Boštjan Hari iz Ljubljane. RAI - Deželni sedež za FJK, vabi v nedeljo, 20. septembra, ob 20.30 v Kulturni dom v Trst, na jubilejni večer ob 70-letnici Radia Trst A in 20-letnici Slovenske televizije. Nastopil bo Big band RTVSLO pod vodstvom Lojzeta Krajn-čana s pevkami Marto Donnini, Martino Feri, Kristino Frandolič, Aniko Horvat, Tinkaro Kovač, Demetro Malalan, Andrejko Možina in Ylenio Zobec. Vstop prost do zasedbe mest. OBČINA ZGONIK vabi na ogled razstave Majde Pertotti »Morje in kras«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.0013.00 (ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.30 do 17.30). SKD TABOR IN VZPI-ANPI, ob 70-le-tnici osvoboditve, vabita na ogled razstave »Pot v svobodo« v Prosvetni dom na Opčine. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 16.00 do 19.00. Vodeni ogledi za šole oz. za skupine po dogovoru. Prispevki V drag spomin na Sonjo Ota vd. Ojda-nič darujeta Sergio in Milena 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu. Ob izgubi drage mame Marije izrekamo Branku in družini iskreno sožalje AŠK Kras Ob smrti drage mame izrekamo občuteno sožalje bivšemu kolegu Branku Lakoviču vsi na Primorskem dnevniku 8 Sreda, 16. septembra 2015 TRST zadruga novi matajur - Predstavitev Galebov šolski dnevnik s škratom Hopa Cupo Marko Gavrilovski urednik, Dunja Jogan oblikovalka in ilustratorka r Ko otroci septembra ponovno sedejo v šolske klopi, se vsako leto razveselijo tudi novega Galebovega šolskega dnevnika, ki jih bo čez celo šolsko leto spremljal tako v šoli kakor ob pisanju nalog ali prostem času. Glavni lik letošnjega dnevnika je hiter škratek Hopa Cupa, ki se odloči, da bo našel počasno misel. Škratek je vezna nit med stranmi, ki odsevajo ljubezen, srečo, negativna čustva, ekologijo in našo hitro misel, ki nam danes, v hitrem tempu življenja, vedno bolj beži. Ob računalniku in spletnih straneh so tudi otroci vpeti v hitrost življenja, Hopa Cupa pa jim bo pomagal prebrati pravljico, rešiti križanko, na zabaven način spoznavati slovensko slovnico, narisati svoja čustva, skratka početi to, kar jim lahko pomaga najti počasno misel. Letošnji urednik in avtor besedil je Marko Gavriloski, ilustratorka in oblikovalka pa umetnica Dunja Jo-gan. Nov Galebov šolski dnevnik, ki ga izdaja Zadruga Novi matajur, so včeraj predstavili v Tržaškem knjižnem središču. Zasnovan je tako, da ga lahko pri pouku uporabljajo učitelji, doma pa ga uporabljajo starši skupaj z otroki. »Tekstov je letos manj, prilagodili smo se današnjim dnem, ko otroci ne berejo veliko. Otroci imajo možnost, da v dnevniku pišejo, riše- jo, raziskujejo, ustvarjajo ... dnevnik mora postati njihov ustvarjalni prijatelj, teksti pa so spodbuda, naj berejo«, je povedal Marko Gavriloski. Letošnji in dolgoročni cilj dnevnika je tudi poudarek na učenju in vadbi slovenske slovnice. Alina Carli, odgovorna za otroške izdaje pri Založništvu tržaškega tiska, upa, da se bo ta plat razvila tudi v povezavi z otroškim mesečnikom Galebom in da bodo Levo Galebov šolski dnevnik; desno predstavitev v Tržaškem knjižnem središču fotodamj@n učitelji vaje uporabljali, da dnevnik ne bo samo za beleženje nalog, temveč bo za otroke tudi zgodba, ki je lahko pri pouku zabavna. Če bo letošnji dnevnik uspešen, mu bo morda sledil tudi učbenik. Dunja Jogan, ilustratorka dnevnika, je pri risanju škratka in njegovih dogodivščin postavila v ospredje abstraktno raven ilustracije, saj si želi, da si otroci tudi sami razlagajo in razvi- jejo lik ter ob pisani besedi najdejo še kaj novega. V Galebovem šolskem dnevniku se skriva prva zgodba o škratu Copa Hupa. Ostalih pet zgodb bomo lahko prebrali novembra, v slikanici avtorja Marka Gavriloskega in ilustratorke Dunje Jogan, ki bo izšla pri Založništvu tržaškega tiska. »Želim si, da bi bil Galebov šolski dnevnik živ, da ne bi ostal na polici, da bi ga otroci uporabljali na naj- različnejše načine, da bi jim ostal v spominu kot svetel trenutek doma in v šoli in bi s sabo odnesli tudi delček njegove vsebine«, pravi urednik Marko Gavriloski. Ali bo tako, bodo odločali otroci, učitelji in starši, ki imajo proste roke pri ustvarjanju, učenju, barvanju in spoznavanju škratka Hopa Cupa, s katerim bodo v šolskem letu skupaj iskali počano misel. (bf) Sant?Anna Impresa Trasporti Funebri Pogrebno podjetje v Trstu od leta 1908 vabi v petek, 18. septembra, ob 17. uri na otvoritev novega sedeža v Nabrezini št. 108/a (nasproti pokopališča) Več kot 100 let ob vaši strani ^ Prevzem pokojnika iz doma in zdravstvenega doma Opčine Ul. degli Alpini 2 tel. 040 213356 Devin Nabrežina 108/a tel. 040 200342 Trst Ul. Torrebianca 34 tel. 040 630696 Ul. dell'Istria 129 tel. 040 830120 Brezplačna številka: 800 721172 - 040 030090 BRITISH SCHOOL PREPARATION CENTRE 0 www.Britjsh-FVG.net RIGUSHMeto... (âÏSLÎ Eaquals ^^^^^^^Linguistico ^ Tržič Ulica Duca d'Aosta 16 0481-411.868 Gorica Korzo Italia 17 0481-33.300 Videm Vicolo Pulesi 4 0432-50.71.71 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 16. septembra 2015 9 O NAŠEM TRENUTKU Zgodovinska revizija in pobeljenje možganov Ace Mermolja Prebiram zgodovinske knjige do mere, ki je potrebna, da ne postaneš človek brez preteklosti. Nisem entu-ziast, me pa zanimajo nova spoznanja in želim imeti svoj osebni in kolektivni spomin. Od piscev knjig zahtevam strokovnost in poštenost, obenem vem, da nova dognanja spreminjajo in bogatijo nekatere poglede na preteklost. V tem smislu je revizija kot nov pregled potrebna za samo zgodovinsko vedo in za naše znanje. Intimno pa ne prenašam populističnih reviziji, ki imajo čisto politične cilje in računajo na nevednost in na naravno pozabljivost ljudi. Za človeka je namreč koristna tudi pozabljivost. Vsega ne moremo tiščati v sebi in prežvekovati kot kepice pelina. Zblaznimo. Prav tako ni človeško ostati brez spomina, saj je v našem znanju največ spomina, prihodnost pa je možnost, ki izhaja iz pridobljenega znanja. Zgodovinsko-politični revizio-nizem ne služi ne znanju in ne prihodnosti, ampak trenutnemu kopičenju moči in grajenju novih slamnatih mitov. Tega ne maram in se raje v čem motim, kot da bi vse brisal z radirko. Imam svoje spomine kot Ace in imam spomine kot Slovenec. Zato, da bi se spomin ne brisal, zahajam na določene spominske proslave in kome-moracije, ki so kot nekakšne laične maše, kjer se ljudje skupno spomnimo na dogodke, ki so nas zaznamovali kot skupnost in posledično kot posameznike. Iz vedno bolj pretekle zgodovine sta mi najbolj pri srcu proslavi v Bazovici in na Openskem strelišču. Obe se spominjata dveh nasilnih fašističnih procesov, kjer so bili krivci že vnaprej znani in obe se spominjata mladih mož, ki so bili ustreljeni, ker so se uprli ra-znarodovalni in morilski diktaturi. Obe proslavi ohrnjata v sebi memento na to, da je zgodovina slaba učiteljica in da se marsikaj tako strašnega lahko ponovi: pri nas in v naši bližini. Koliko podobnih eksekuciji se je zgodilo po drugi svetovni vojni in se dogajajo še danes! Lahko bi našteval: od Srebr-nice do Isisa. Nisem fans proslavljanj, zdi pa se mi pomembno, da na nekatere kome- JEZIK NA OBROBJU Včasih se celo meni sami zdi nemogoče, ob kaj vse se spotakne in marsikdaj ali marsikje tudi zatakne moj nič hudega sluteči rdeči svinčnik. Dela se loti vedno dobronamerno, s tihim upanjem, da njegovi posegi ne bodo potrebni. Pa se največkrat s tem upanjem oba, svinčnik in jaz, samo slepiva s prepričanjem, da je bilo od 11. aprila 2006, ko je bil objavljen prvi prispevek v rubriki Bogatimo svoj jezik, pa do danes povedano že vse, kar bi morali vedeti naši pisci. Z nekaj presledki se je nabralo že skoraj štiristo tednov. Po skromnem uspehu sodeč, bi lahko začeli objavljati vse znova, saj so težave tako globoko zasidrane v naši zavesti in podzavesti, da jih nič ne premakne, ne opomba ne večkrat ponovljeno opozorilo. Bolj kot so stvari preproste, bolj jih naši poročevalci zapletejo, včasih do nerazumljivosti, ki je značilnost italijanskega "napihnjenega" poročanja, za katero je značilno: veliko besed - malo vsebine. Za danes sem izbrala za zgled takega pisanja zelo kratko poročilo o kraji starega odpadnega železa. V časopisu sem brala, da je "železniška policija aretirala štiri osebe, medtem ko so te v bližini glavne železniške postaje nezakonito ravnale z okrog 800 kg težkim železnim to- moracije grem zaradi njihovega aktualnega pomena in zaradi ponosa, da sem član naroda, ki je trpel, a se je znal upreti. Pri teh proslavah velja kot za branje zgodovinskih knjig. Ne zahtevam, da so vsako leto enake, ne prenašam pa političnih špekulaciji in tega, da se pojavi govornik, ki ne pomisli na različne občutljivosti prisotnih, ampak blekne svojo resnico in me žali. S proslave želim priti ponosen in ne jezen ali užaloščen. Glede zgodovinopisja natančno vem, da poteka med Slovenci dobro premišljena revizija, ki želi izbrisati ali pa demonizirati predvsem slovensko komunistično preteklost: začenši z OF in z NOB, to je z okoliščinami, v katerih so komunisti prišli v Jugoslaviji med borbo na oblast. Dejstvom pa se ni možno izogniti. Večina Slovencev je desetletja živela v komunistični Jugoslaviji in gledala na steni vsakega javnega prostora Tita. Komunizem je bil diktatura, ljudje pa v Jugoslaviji niso tako slabo živeli, vsaj v povprečju ne, kot bi radi nekateri dokazovali. Slovenci v Italiji bi brez jugoslovanske pomoči bili danes na ravni folklorne skupnosti. Ne diskutiram, da je režim jasno ločeval pripadnost ter enim dal veliko več kot nasprotnikom. Obiskal sem Goli otok, pretreslo me je, ko sem videl, da ga je Hrvaška spremenila v turistično ma-škerado, ni bila pa vsa Jugoslavija Gu-lak. Brez komunistične in jugoslovanske volje po modernizaciji bi tudi sedanja slovenska država ne bila to, kar je: moderna evropska država. Tako mislim jaz. Če se vrnemo k fašizmu in naci-fašističnemu odporu, je pač nekaj dejstev, ki jih ni možno obiti. Gibanje TI-GR npr. ne more nadomestiti ustanovitve OF v Ljubljani in dogodku odvzeti pomen uradnega začetka protifašistične oborožene vstaje. Komunistični voditelji niso imeli v mislih demokratičnega, večrazrednega in tržnega družbenega sistema, so pa v NOB odigrali odločilno vlogo. Množični ljudski nacifašistični odpor je vodila najbolj pripravljena, organizirana in močna stranka. Bila je revolucionarna, kar je O pojasnilu tega ravnanja niti besedice! Izvemo pa, da so vpletene osebe pridržali med natovarjanjem dveh kombijev. Nazadnje še, da so štirje nepridipravi z odpadnim železnim materialom upravljali brez nobenega dovoljenja. In prav na koncu nerazumljivo pojasnilo, da je "železje sicer pripadalo starim skladiščem železnic." Doslej nisem vedela, da so stara skladišča lastniki uskladiščenega blaga. Če nam ne bi kratek naslov "Oropali skladišče železa" povedal, o čem govori poročilo, sploh ne bi vedeli, kaj se je zgodilo. Ker pa je rop oborožena tatvina, nam tudi ta naslov vzbuja dvome. Ponovno natančno branje zgoraj napisanega mi ne pove ničesar, ne o nezakonitosti dejanja, ne o vzrokih za pridržanje. Poleg tega pa me "strese" napaka upravljanje brez nobenega dovoljenja in ljubljanski napačno rabljeni vzročni veznik sicer, ki stoji namesto pojasnjevalnega namreč. Kakor da ne bi imeli lastnih napak dovolj, prevzemamo še ljubljanske. Odkar slovenski časopisi v matici opuščajo dolga leta nepogrešljive lektorje, moramo biti tudi pri branju tamkajšnjega tiska pri novostih ze-Io previdni in preden kaj zapišemo skrbno preveriti, kaj je in kaj ni prav. Že precej let je minilo, odkar je bilo v jezikovnem kotičku ljubljanske- predpostavljalo prevzem oblasti. Nesmiselno je razmišljati, kako bi bilo, ko bi tudi "vladne" stranke in sile odločno stopile na stran upora in ne bi tonile v zmešnjavi ali se vsestransko predajale Hitlerju. Tako OF kot NOB pa sta imeli glede nacifašizma jasno in odločno idejo, ki je pomenila upor do zadnjega diha. Te zavesti mi nihče ne odvzame, ker gre za enega izmed mojih redkih trdnih prepričanj. Enačiti slovenske kolaboracion-izme z ekstremisti oz. komunisti nima torej nobene osnove. Prav je predi-skutirati NOB, videti stranpota, na-glaševati, da verjetno številnim borcem ni bilo povsem jasno, kaj je lahko komunizem. Vse to je možno. Ni pa možno oz. etično postaviti na isto negativno raven ljudi, ki so nazdravljali fašistom in nacistom ter ljudi, ki so se z rdečo zvezdo na kapi borili proti uničevalnemu okupatorju. Ni možno obiti dejstva, da sta imela Hitler in Mussolini na mizi načrt, kako izbrisati slovenski narod kot narod, skratka, etno-cid. Komunisti pa so zagovarjali drugačno družbeno ureditev in ne kakega etničnega poboja. Verjeli so v boljšo in pravičnejšo družbo in to negle-de na poznejše rezultate. Del slovenskega vodstva in naroda se je iz najrazličnejših razlogov opredelil za sovražnika, ki je načrtoval tudi njegovo smrt. Ta izbira je bila tragična, vendar se je dogodila z vsemi posledicami. Brisati vloge revolucionarnih antifašisti-čnih borcev ni možno, oz. je z obširnim medijskim pranjem možganov, ne pa z resno zgodovinsko analizo. Trditev ne preprečuje kritičnih pogledov, zavrača pa dnevnopolitično manipulacijo z dogodki. Vračam se k proslavljanju. Čas briše določene razdalje. Proslave pa naj bodo res skupna laična maša in ne prostor političnih zvijač in govorov, ko nekdo zastopa samo svojo stran ali pa mi vsiljuje revizijo, ki je ne prenašam. Raje molčimo in naj vsak zmoli svojo molitev. Če pa se organizatorji proslavljanj ne zmenijo, mene na proslavah ne bo več. Na kraje trpljenja bom šel sam, a dan pozneje. ga Dela zelo duhovito napisana kritika s pripombo, da je sicer škoda uporabljati za mašilo, hkrati pa je avtorica pojasnila, da sicer ni namreč. Ker tega pri agenciji STA ni nihče upoštevaI, sem že misIiIa, da se je pomen veznika sicer v zadnjih Ietih res spremeniI. Zato sem braIa pa-zljiveje in v Delu zasledila več odlično napisanih tekstov, kjer stoji "sporni" sicer na pravem mestu in s praviInim pomenom. Edina razlika je v tem, da so nastali daleč od uradne slovenske agencije STA, ki res ne slovi po dobri slovenščini. Oba veznika, sicer in namreč, pojasnjujeta jedro vezniške zveze, Ie da namreč to zvezo utemeIjuje, sicer pa govori o preprečeni posIedici, zato ga Iahko nadomestimo s ker aIi z drugače, npr. Konja smo prodali; sicer (ker, drugače) bi imeli prevelike stroške. Vzdrževanje konja je biIo namreč predrago. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Kje je doslednost? Spoštovano Uredništvo V zvezi s pismom Odvetnika g. Damijana Terpina, objavljenem v Primorskem Dnevniku dne 15/9/2015, ne nameravam komentirati prvega dela nanašajočega se na polemiko glede stranke SDS in to vsaj iz dveh razlogov. Prvi, ker vsakokrat ko se - seveda virtuelno -soočim s to stranko in njenim Predsednikom, me zagrabijo želodčne motnje, ki na moj organizem predstavljajo predhodnico bruhanja. Drugi razlog pa je posledica istočasnega pisma Ivana Fischerja v katerem jasno in predvsem dokumentirano predstavi "svetli in dosledni" lik gospoda Janeza Janše. V drugem delu pisma g. Odv. Terpin sprašuje ali ni "bralcem-so-mišljenikom vladajoče stranke v Italiji in FJK nelagodno biti v družbi ljudi, ki slovenski manjšini preprečuje dosego cele vrste pravic,ki jih odvetnik Terpin lepo našteva. S tem se popolnoma strinjam in zato (pa tudi zaradi nezadržnega drsenja te stranke v smeri desnice na vsedržavni ravni, kakor tudi na lokalni - glej med drugim primer Fur-lanič, dan dejanskega konca druge svetovne vojne v Trstu z odhodom "okupacijske" jugoslovanske vojske, zastav na Velikem trgu za 1. maj itd.) nisem nikoli in niti v bodoče ne nameravam glasovati za to stranko. To zadnje odraža sicer mojo osebno presojo in odločitve, ki pa s predmetnim pismom nimajo nobene zveze. Po vsem tem kar piše g. Terpin pa se mi vsili dvom ali ni bil slučajno vsaj za trenutek žrtev spominskega "vakuum-a". Mar je g. Terpin pozabil, da je še do nedavnega bil deželni tajnik stranke SSk, ki že dolga leta nastopa na volitvah v navezi z DS, izvoli svoje predstavnike na listi DS (naj izmed tolikih navedem samo deželnega podpredsednika Igorja Ga-brovca in Igorja Švaba, predsedujočega ene najvažnejših občinskih komisij), sodeluje s to stranko v domala vseh lokalnih Upravah itd. Doslednost je tudi v tem primeru odpovedala v prid volilne ra-čunice. Če je tako, kot tako tudi je, ker so to dejstva, bi bilo bolje se ugrizniti v jezik in molčati. Za zaključek, kar se tiče Ter-pinovega "dejstva", da manj ljudi kupuje Primorski Dnevnik in manj podjetij oglaša, ker ga ne jemlje resno (?), domnevam, da so to v glavnem ljudje iz Terpinovega miselnega kroga, čeprav ugotavljam, da naš dnevnik temu miselnemu krogu namenja kar dovolj prostora, kar se pa žal ne dogaja za ostale komponente naše manjšine (izvzemši DS seveda). Glede oglasov pa verjetno g. Terpin pozablja, da gospodarska kriza že več let pesti tako ljudi kot seveda tudi podjetja. Hvala za pozornost in Lep Pozdrav Aleksander Kokoravec Opčine, 15/9/2015 Primorskemu dnevniku iskrene čestitke, kaj pa Radio in TV? Spoštovani kolegi, iz srca čestitam uredništvu Primorskega dnevnika za visoko priznanje, Srebrni red za zasluge, MU ki ga je dnevniku podelil predsednik slovenske države. 70 let neprekinjenega, napornega dela v okolju, ki nam ni bil vedno naklonjen, je zahtevalo požrtvovalnost več generacij urednikov, stavcev in ostalega osebja. Z občutkom grenkobe pa ugotavljam, da je slovensko Predsedstvo povsem prezrlo dvojno obletnico našega radijskega in televizijskegha medija, 70 let radia, ki je tem času poslal v eter skoraj 32 milijonov ur informacijskih, kjulturno-umetni-škihj oddaj, resne in zabavne glasbe, in 20 let televizije s skupaj nad 4.300 ur Dnevnikov in najrazličnejših programov. Saša Rudolf Spet o dnevniku Spoštovano uredništvo, V zvezi s komentarjem odgovornega urednika Udoviča na moje pismo, v katerem me podcenjeval-no naziva z "domnevnim" reševalcem Primorskega dnevnika vam sporočam, da ste lahko mirni, saj obujanja spominov na uspešno rešitev časopisa iz bankrota in zahvale s strani tega "gospoda" ne pričakujem, ne potrebujem in niti nočem. Od tega njemu danes ostaja direk-torksa plača, ki je sicer najbrž ne bi imel. Isti Udovič mi tudi pripisuje zasluge in nazive, ki jih nimam. Sicer se mu zahvaljujem in sem počaščen za pripisani naziv "odgovornega za manjšine v vodstvu stranke SDS", vendar če bi se on vsaj malo potrudil, bi na spletu ugotovil, da je predsednik Odbora za Slovence v zamejstvu (pa tudi po svetu) Strokovnega sveta SDS g. Miro Petek, v samem "vodstvu" stranke SDS pa podpisani nimam nobene funkcije. Tudi to se dobi na spletu, le pritisniti na nekaj gumbov je treba. Spet si torej nekaj izmišljuje, v skladu pač z lastno profesionalnostjo in etiko. Slabe številke glede nezadržnega padanja prodaje in reklame Primorskega dnevnika so uradne, saj izhajajo iz bilanc in jih ne more odtehtati niti nagrada Predsednika Republike Slovenije. Še toliko manj, ker je (še višjo) nagrado istega Predsednika prejela predsednica FJK Serracchianijeva celo za zasluge pri uresničevanju naše zaščite, parado-skalno, ravno ko je FJK odobrila izjemno sporno in za Slovence nevarno reformo krajevnih uprav. Odličje Predsednika RS žal ne bo odpravilo negativnih posledic te reforme za našo manjšino in ne more niti povečati kvalitete in atraktivnosti ter prodaje časopisa. Za to sta potrebni profesionalnost in poklicna etika. S spoštovanjem Odv. Damijan Terpin, član nekdanje skupine za reševanje Primorskega dnevnika in član Zadruge Primorski dnevnik Pripis uredništva Glede na očitno vse nižji in žaljiv nivo Terpinovh pisem na to temo ne bomo več objavljali. Za uredništvo je ta posiljena in brezpredmetna polemika zaključena. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 10 Četrtek, 17. septembra 2015 ITALIJA, SVET / begunska kriza - Aretacije in gladovna stavka na srbsko-madžarski meji Madžarska: begunci v zapor Avstrija zapira svoje meje Še 24 utopljenih med plovbo iz Turčije v Grčijo - Merklova za nov izreden vrh EU BUDIMPEŠTA/DUNAJ/BERLIN -Na Madžarskem od polnoči velja stroga zakonodaja, zaradi katere naj bi se pritisk mi-grantov v prihodnje preusmeril z Madžarske na Hrvaško in Slovenijo. Avstrija pa znova uvaja nadzor na delu svoje meje, da bi zajezila pritok beguncev in migrantov. Nadzor na avstrijski meji tudi z Italijo in Slovenijo Vlada na Dunaju je namreč sklenila, da od minule polnoči začasno znova uvede kontrolo na mejah - zaenkrat v prvi vrsti na meji z Madžarsko, po potrebi pa še na mejah z Italijo, Slovenijo in Slovaško. O začasni odpravi izvajanja določil schengen-skega sporazuma je obvestila Evropsko komisijo in zatrdila, da so ti ukrepi »spričo množičnega dotoka državljanov tretjih držav neizogibni, da ne pride do ogrožanja javnega reda in notranje varnosti«. Komisija je v prvi oceni sporočila, da je korak v skladu s schengenskimi pravili. Na slovenskem notranjem ministrstvu so v odzivu sporočili, da Slovenija intenzivno spremlja dogajanje v zvezi z begunsko krizo in je v stiku s kolegi iz Avstrije, Hrvaške in drugih držav. Ostrejši je bil predsednik sekcije za promet pri Obrtno-pod-jetniški zbornici Slovenije (OZS) Andrej Klobasa, ki je ocenil, da je to katastrofa za slovenski promet in da nas na mejnih prehodih čakajo večurne čakalne vrste. V Sloveniji se je včeraj nadaljevala zgodba s 14 sirskimi begunci, ki so jih prijeli blizu Lendave. Ker nihče od njih ni zaprosil za mednarodno zaščito, so se odločili, da jih skušajo vrniti Madžarski, ki pa je sprejem beguncev zavrnila, saj Slovenija ni imela fizičnih dokazov o njihovem bivanju na Madžarskem. V Amnesty International, kjer ostro nasprotujejo prisilnemu vračanju beguncev na Madžarsko, so ta razplet označili kot dobro novico za sirske begunce. Madžarska beguncem zdaj grozi z zaporom Na Madžarskem pa je medtem s polnočjo v veljavo vstopila stroga zakonodaja, po kateri je nezakonit vstop v državo odslej kaznivo dejanje z zagroženo kaznijo do treh let zapora, v primeru poškodovanja ograje na meji celo do pet let zapora. Policija je že ponoči ob poskusu prehoda mad-žarsko-srbske meje aretirala 16 Sircev in Af-ganistancev, čez dan so sledile nove aretacije. Do prvih popoldanskih ur aretirali že 174, od teh naj bi 45 bilo obtoženih poškodovanja mejne ograje. Vlada v Budimpešti je poleg tega za dva okraja na jugu Madžarske včeraj razglasila krizne razmere. To odpira pot parlamentu, da na mejo napoti vojsko. V bližini mejnega prehoda Roszke se je včeraj ves dan nabiralo vse večje število beguncev, ki si želijo na Madžarsko. Bilo naj bi jih nekaj tisoč. Nekaj sto se jih je v znak protesta zaradi zaprtja meje odločilo za gladovno stavko. Kot je v pogovoru za STA pojasnil direktor nevladnega madžarskega think-tan-ka Daniel Bartha, na srbsko-madžarski meji očitno nastajajo t. i. tranzitne cone. Nahajajo se na ozemlju Madžarske, na nekaj deset metrov širokem pasu med ograjo in dejansko mejo. Ljudje v teh conah morajo, če želijo na drugo stran ograje, zaprositi za azil na Madžarskem. Postopki odločanja o njihovih prošnjah so po novem zelo hitri, trajajo vsega uro ali dve, odgovor pa je »v 99,9 odstotkih avtomatični ne«, saj s stališča Budimpešte prihajajo iz Srbije, ki je t. i. varna država. Iz Beograda pa so že sporočili, da iz Madžarske vrnjenih beguncev ne bodo sprejemali. Pričakovati je, da bodo begunci in tihotapci z ljudmi zaradi ostrega ukrepanja Madžarske na južni meji poslej v Madžarsko skušali vstopati iz Hrvaške ali Romunije ali pa se kar v celoti izogniti tej državi in ubrati nove poti proti Zahodu prek Hrvaške in Slovenije. V pričakovanju tega Budimpešta že načrtuje gradnjo ograje tudi ob svoji meji z Romunijo, je sporočil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Pri Turčiji potonil čoln: 22 mrtvih, med njimi 4 otroci V mednarodnih vodah je včeraj potonil čoln z več kot 200 begunci, ki je izplul iz Turčije in je bil na poti proti Grčiji. Umrlo je najmanj 22 ljudi, med njimi štirje otroci, 249 migrantov je turška obalna straža rešila. Lesen čoln je izplul iz turškega mesta Datca in je bil na poti proti grškemu otoku Kos. Število smrtnih žrtev, ki se je v zadnjem dnevu utopilo pred obalo Turčije, je naraslo na 24, potem ko sta se v poskusu priti do grškega otoka Samos utopila dva Sirca. Turške oblasti so medtem številne begunce, ki so iskali alternativno pot do Evrope po kopnem, zaustavila. Okoli 1000 mi-grantom, ki so se zbrali v zahodnem mestu Edirne v bližini grške meje, je turška vojaška policija preprečila vkrcanje na avtobuse. Nekateri so se v 250 kilometrov oddaljeni Carigrad odpravili kar peš, ko jim v Edirneju niso dovolili kupiti avtobusne kar- Prizora z meje med Srbijo in Madžarsko pri Horgošu: madžarska zapora na avtocesti in pritisk tisočev sirskih beguncev na pregrado na meji ansa te. Ob cesti je bilo mogoče videti na stotine ljudi. Merklova in Faymann za izredni vrh EU o beguncih O soočanju z begunsko krizo sta medtem včeraj v Berlinu govorila avstrijski kancler Werner Faymann in nemška kanclerka Angela Merkel. Pozvala sta k sklicu izrednega vrha EU o krizi z begunci, ki bi moral po njunem potekati že prihodnji teden. Merklova je ob tem ponovila, da je problem sprejemanja beguncev mogoče rešiti »le na panevropski način«. S tem v zvezi je bila kritična do Italije in Grčije, ki da nista še ničesar naredili za odprtje centrov »hot-spot«, kjer naj bi preverjali status posameznih mi-grantov, brez česar ni mogoča pravičnejša prerazporeditev po Evropi. Na vrhu, ki bo najbrž 22. septembra, bi morali govoriti predvsem o tem, kako bi EU lahko pomagala državam, iz katerih prihajajo begunci, kako bolje pomagati Turčiji pri obravnavi sirskih beguncev in kako bolje pomagati državam, ki so prve na udaru vala beguncev, kot sta Italija in Grčija. Tako se po besedah Merklove ne bi pogovarjali le o kvotah za prerazporeditev beguncev po članicah EU, za kar se med drugim zavzemata Nemčija in Avstrija, nasprotujejo pa jim zlasti članice višegrajske skupine. Zaradi tega v ponedeljek notranji ministri članic EU tudi niso dosegli nobe- V Jeruzalemu že tretji dan spopadi JERUZALEM - Pred mošejo Al Aksa v starem delu Jeruzalema so včeraj že tretji dan potekali spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko policijo. Mladi Palestinci so metali kamenje v policiste, ki so vstopili v mošejo. Policija je odgovorila s solzivcem in aretirala dva Palestinca. EU je opozorila na provokacije, ki se pojavljajo pred mošejo in pozvala k mirnemu odzivu vseh vpletenih ter spoštovanju statusa quo na svetih krajih. Napetosti so se v zadnjih dneh stopnjevale, potem ko je izraelski obrambni minister Moše Jalon prepovedal muslimanski skupini, ki sta omejevali dostop Judov do območja mošeje Al Aksa. Turški predsednik Recep Tay-yip Erdogan je pozval Združene narode k posredovanju in kritiziral Izrael. V francoskih Alpah snežni plaz zahteval sedem življenj GRENOBLE - Snežni plaz, ki se je sprožil v francoskih Alpah, je pokopal sedem ljudi. Predstavnik reševalne službe Pierre Besnard je potrdil število žrtev in dodal, da reševalci nadaljujejo z iskanjem morebitnih dodatnih žrtev. Snežni plaz se je sprožil okoli poldneva v bližini smučarskega centra na 4015 metrov visokem vrhu območja Massif des Ecrins, ki je popularna točka plezalcev. Policija je potrdila, da je snežni plaz odnesel osem ljudi, med katerimi so bili tuji plezalci. Štirje mrtvi so bili Nemci, trije pa Čehi. Ponesrečena Nemka se zdravi v bolnišnici. Cipras zavrača vlado velike koalicije, Meimarakis za ATENE - Vodja leve Sirize Aleksis Cipras je med televizijskim soočenjem zavrnil možnost, da bi v primeru zmage na nedeljskih volitvah sestavil vlado skupaj s svojimi glavnimi tekmeci. Njegov konservativni tekmec Vangelis Meimarakis je po drugi strani dejal, da bi v primeru zmage v vlado povabil tudi Ciprasa. V skladu z jav-nomnenjskimi raziskavami naj sicer nobenemu od njiju na volitvah ne bi uspelo doseči parlamentarne večine. Teden dni pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami v Grčiji so številne ankete kazale na tesen spopad med doslej vladajočo Si-rizo in opozicijsko konservativno Novo demokracijo. V večini anket sicer vodi Si-riza, a razlika med njima je minimalna. italija - Med večino in manjšino DS Dialog prekinjen Razprava o ustavni reformi naj bi se zdaj selila v senatno skupščino RIM - Odnosi med večino in manjšino v Demokratski stranki glede reforme senata so se včeraj močno zaostrili, toliko, da opazovalci ocenjujejo, da utegne Renzi ukazati, naj se preskoči obravnava osnutka v senatni komisiji in naj se gre takoj na preštevanje v skupščino. S tem bi predsednika senata Piera Grassa izzval, naj se odloči glede sprejemljivosti amandmajev k spornemu 2. členu reforme. Prav ob tem vprašanju se je včeraj zaostrilo v pogajanjih, ki jih vodi ministrica za reforme Boschijeva s predstavniki manjšine v DS. Predstavnica le-te Doris Moro, ki je zelo blizu nekdanjemu tajniku Bersaniju, je včeraj zapustila pogajalsko mizo in ocenila, da je pogajanje »na slepem tiru« in da pri tisti mizi »nočejo pogajanja ne o 2. členu ne o vlogi senata«. Podala se je na sestanek s senatorji manjšine DS, s katerimi naj bi ocenili položaj. »Mislim, da za tako reformo ne bomo glasovali,« je povedala. Boschijeva je obžalovala to potezo in izrazila prepričanje, da je še mogoče nega napredka glede reševanja begunske krize. Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je včeraj izjavil, da bi bilo treba tiste države članice EU, ki zavračajo sprejem beguncev in dogovor o kvotah, kaznovati s finančnimi sankcijami. Predlaga, da se državam vzame del strukturnih sredstev, ki naj bi jih do leta 2020 prejele iz proračuna EU. Na EU dežujejo kritike Po neuspešnem izrednem sestanku notranjih ministrov EU z vseh strani dežujejo kritike ukrepanja članic EU v begunski krizi. Visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres je na primer članice unije v Bruslju kritiziral, da z enostranskimi ukrepi ustvarjajo kaos in zmedo, kar koristi opor-tunistom, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite. Kritična je bila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini, ker članice ne prispevajo v krizni sklad za Sirijo. Doslej sta prispevali le Nemčija in Italija, je obžalovala ter pozvala h koherentnosti besed in dejanj. Enako po njenih besedah velja za nedavno predlagani skrbniški sklad za Afriko, v katerem je za začetek 1,8 milijarde evrov iz evropskega proračuna, a Evropska komisija članice poziva, naj tudi dodatno prispevajo. Kritični so še že vseskozi tudi v Evropskem parlamentu, od koder že dlje časa prihajajo pozivi k še enemu kriznemu vrhu EU o begunski krizi. ZLATO (999,99 %%) za kg 31.472,95 -111,13 SOD NAFTE (159 litrov) 47,59 $ +0,51 ■ EVRO 1,1320 $ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. septembra 2015 doseči dogovor v prvi vrsti z manjšino v DS a tudi z opozicijo. Po doslej znanih stališčih pa vlada močno tvega poraz v senatu, kjer bi proti reformi utegnilo glasovati do 25 senatorjev DS in, če bodo uresničili grožnje iz prejšnjih dni tudi nekateri iz UDC. Renzi lahko računa na pomoč deseterice Verdinijevih somišljenikov, ki so zapustili FI, medtem ko je vodja skupine Berlusconijeve stranke Paolo Romani zaprepaščen zaradi arogance večine, ki se noče pogovarjati o ničemer. »Če že hočejo na preštevanje, naj dobro preračunajo,« je posvaril. valute evro (povprečni tečaj) 15. 9. 14. 9. ameriški dolar 1,1320 1,1305 japonski jen 135,44 136,04 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,088 27,116 danska krona 7,4609 7,4604 britanski fun 0,73460 0,73340 madžarski forint 312,48 313,33 poljski zlot 4,2011 4,2097 romunski lev 4,4207 4,4175 švedska krona 9,3277 9,3350 švicarski frank 1,0971 1,0979 norveška krona 9,2565 9,2570 hrvaška kuna 7,54818 7,5470 ruski rubel 75,4818 76,4851 turška lira 3,4298 3,4695 avstralski dolar 1,5885 1,5874 braziljski real 4,3486 4,3678 kanadski dolar 1,4984 1,4983 kitajski juan 7,2107 7,2008 indijska rupija 75,1238 75,0220 mehiški peso 18,9457 18,9743 južnoafriški rand 15,2568 15,3545 / KULTURA Četrtek, 17. septembra 2015 1 1 LJUBLJANA - Predstavili bogat program 36. sezone V Cankarjev dom vabi 17.000 izvajalcev Dogodke v osrednji slovenski kulturni ustanovi si letno ogleda pol milijona ljudi ZTT - Jutri predstavitev v Trstu Kronika devinske družine Ples V Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani je včeraj potekala predstavitev programa 36. sezone te osrednje slovenske kulturne ustanove, ki jo vsako leto obišče skoraj pol milijona ljudi. V letošnji sezoni se bo na sedemindvajsetih različnih prizoriščih predstavilo približno 17 tisoč izvajalcev. »Cankarjev dom ostaja prostor dialoga z umetnostjo, znanostjo, pa tudi družabnega dialoga med posamezniki, ki jih povezuje zanimanje za podobna bivanjska vprašanja,« je na dogodku med drugim poudarila generalna direktorica Uršula Ce-tinski. Veličastni 7 Med ključnimi novostmi letošnje sezone je zagotovo abonma Veličastnih 7, ki ga bo konec septembra odprla spekta-kularna francoska predstava Golgota Gledališča s konji, ki ga vodi francoski režiser in igralec Bartabas. 24. novembra bo na ogled baletna predstava Opere in baleta SNG Maribor, ki je nastala po motivih drame Henrika Ibsena. Silvestrski večer bo obarvan z dinamično t.i. pekinško opero z naslovom Opičji kralj. Sledil bo Verdijev Otello v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana, ki bo hkrati tudi osrednji dogodek festivala Shakespeare za vedno in kateremu bo sledila še priredba Verdijevega in Shakespearovega Macbetha v režiji Bretta Baileyja. Spomladanski čas bo postregel z gostovanji Roberta Wilsona (postavitev Ionescovih Nosorogov) in z gostovanjem Alonzo King Balleta iz San Fran- V okviru Zlatega abonmaja se bo 21. oktobra ljubljanski publiki predstavil Simfonični orkester iz Lahtija. Dunajski simfoniki bodo nastopili z deloma francosko obarvanim programom. Sledil bo nastop Freiburškega baročnega orkestra v znamenju Bacha, Orkester Elizejskih poljan pa se bo predstavil z izvedbo Beethovnovih del. V sklepnem delu se bodo ljubljanski publiki predstavili še člani Simfoničnega orkestra iz Dallasa, za skandinavske tone pa bo poskrbel koncert Simfoničnega orkestra Švedskega radia. Na področju resne glasbe bo poleg abonmajev Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Orkestra Slovenske filharmonije program bogatil tudi premišljen izbor Srebrnega abonmaja. Prve takte abonmaja Glasbe sveta bo odigral Kimmo Pohjo-nen, finski čarovnik na harmoniki, aprila pa ga bo sklenila Mariza, priljubljena mojstrica fada. Ljubitelji jazza bodo na svoj račun prišli v okviru Cankarjevih torkov v Klubu Cankarjevega doma, kot tudi na 57. jazz festivalu Ljubljana. Klub Cankarjevega doma v okviru cikla Klubski oder ponuja tudi pestra gledališka doživetja in cikel poglobljenih debat Pogovori v četrtek. Za ljubitelje filma bo CD od 11. do 22. novembra gostil 26. Liffe. V mesecu marcu bo potekal Festival dokumentarnega filma, ki bo letos v znamenju družbeno angažiranih Desno konjska predstava Golgota, spodaj Mariza, zvezda portugalskega fada cd tem. V tem sklopu ne gre prezreti tudi festivala gorniškega filma. Za vse ljubitelje visokogorja pa velja izpostaviti še tematski večer, na katerem se bo predstavil starosta slovenskega alpinizma Viki Grošelj in izjemni Reinhold Messner. Shakespeare za vedno Med novostmi sezone velja izpostaviti tudi festival Shakespeare za vedno, ki bo potekal od januarja do aprila. Poleg že omenjenega Verdijevega Otella in priredbe Verdijevega Macbetha v izvedbi izvrstnih pevcev iz Južnoafriške republike, bo na ogled tudi kulturnozgodovinska razstava Hamlet na Slovenskem (sodelovanje s Slovenskim gledališkim inštitutom), razstava sodobne slovenske fotografije Brezčasna Ofelija, glasbeno-gledališka predstava za mlado občinstvo Shakesoneti in cikel Shakespere nafilmu. V tem sklopu velja izpostaviti tudi niz sedmih predavanj pod naslovom Razkrinkani patriarhat, v katerih se bo Svetlana Slapšak sprehodila od obdobja zgodnje antike pa vse od današnjih dni. Cankarjev dom bo tudi letos prizorišče številnih razstav, v osrednji Galeriji Cankarjevega doma bo na ogled Čarobni jezik stripa Tomaža Lavriča, gostili pa bodo tudi dela Zlatana Vrkljana. Od 11. aprila 2016 bo na ogled ambiciozna razstava Nikola Tesla - človek prihodnosti, s katero bo Cankarjev dom v sodelovanju z Muzejem Nikole Tesle iz Beograda počastil 160. obletnico rojstva tega genialnega izumitelja. Meseca novembra je CD že tradicionalno v znamenju knjige. Letošnji že 31. slovenski knjižni sejem bo v fokus dogajanja postavil državo Francijo, ki se bo predstavila s Francoskim kulturnim inštitutom Charles Nodier in francoskim veleposlaništvom v Ljubljani. Kot zanimivost velja izpostaviti, da se letošnjo dogajanje seli tudi na različne lokacije po starem mestnem jedru. Na področju bralne kulture se bodo nadaljevali literarni dialogi med Slovenijo in Španijo, 2. mednarodni festival literarnih tokov v razvoju Liter-odrom pa bo januarja posvečen nemški književnosti. Fabula 2016 bo v mesecu marcu potekala v »shakespearjanskem« duhu in se bo dotaknila nesmrtnosti. Za otroke in ljubitelje znanosti Med kulturno-vzgojnimi prireditvami za otroke in mladino zagotovo izstopa Kulturni bazar z več kot šestdesetimi dogodki, festival Pravljice danes, Zlata paličica in festival dijaške ustvarjalnosti Transgeneracije. Otrokom in mladostnikom vseh starosti je namenjen Moj prvi abonma, D best abonma, Ta hud abonma, Bis! Abonma, Abonma Liffe po Liffu ... Za starejšo generacijo bo v letošnjem letu potekal že petnajsti Festival za tretje življenjsko obdobje. Cankarjev dom je vrsto let tudi pomembno središče za izmenjavo znanstvenih dognanj. V tem sklopu naj opozorimo na Evropski robotski forum (ERF), Mednarodno konferenco o inženirskih vibracijah (ICOEV), srečanje mest, ki sodelujejo v evropski pobudi CIVITAS, tekstilno konferenco AUTEX ter številna domača in mednarodna srečanja s področja medicine, kakor tudi 2. festival celostnega zdravja Dao Yah, ki bo posvečen hipertenziji. Izpostavili smo le nekaj osrednjih prireditev pestre sezone Cankarjevega doma, ki so jo v galeriji CD predstavili Uršula Ce-tinski (generalna direktorica), direktorice sektorjev Jana Kramberger, Karmen Klu-čar in Breda Pečovnik ter vodje programov Ingrid Gortan, Bogdan Benigar, Barbara Rogelj, Simon Popek, Nina Pirnat Spahič in Staša Mihelčič. Več informacij na www.cd-cc.si. RoŠa Pri Založništvu tržaškega tiska je izšla knjiga Plesovi v Devinu Mitje Močivnika. Knjigo, ki je trojezična, z besedili v slovenščini, italijanščini in angleščini, bodo jutri ob 19. uri predstavili v Tržaškem knjižnem središču. Knjiga je kronika družine Ples in zajema časovno obdobje od srede 19. stoletja do konca 20. stoletja; predgovor je napisala Jasna Merku, pokrovitelja knjige pa sta občina Devin Nabrežina in Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane. Osrednja oseba družine je Miroslav Ples, avtorjev praded, ki je bil dolgoletni devinski župan (1887 -1902) in hotelir. Objavljena so županova pisma in geografska karta občine, ki je imela večinsko slovensko prebivalstvo. Ples je bil ustanovitelj in prvi predsednik bralnega in pevskega društva Ladija v Devinu. V njegovem času je bil zgrajen občinski dom, v katerem je imela svoje prostore slovenska šola. Bil je član izvršilnega odbora Narodno napredne stranke za goriško deželo. V času, ko se spominjamo stoletnice prve svetovne vojne, nam objavljeni dokumenti pričajo tudi o velikem razdejanju, ki ga je vojna prizadela Devi-nu na liniji fronte in Plesovi posesti. Štirje bratje Ples so bili avstro-ogrski oficirji. Najstarejši brat Rudi je padel na vzhodni fronti v Galiciji, ostali trije pa so vojno preživeli. Ivan Ples, doktor prava, in Leopold Ples, avtorjev ded, ki je od očeta kasneje prevzel posest in hotel, sta preživela ujetništvo v Rusiji. V Tomsku sta se leta 1919 priključila polku Matija Gu-bec, ki je imel v svoji sestavi slovenski bataljon. Ta del zgodovine je slovenski javnosti skoraj popolnoma neznan. Obdobje med obema svetovnima vojnama je bil v Devinu čas ra-znarodovalne politike, spreminjanja slovenskih imen, zapiranja slovenskih šol in društev. Leopold Ples je v težkih okoliščinah obstal in nadaljeval z gospodarsko dejavnostjo in hotelirstvom. Hotel Ples je deloval od leta 1834 (v času prve svetovne vojne je bil porušen in kasneje obnovljen) do leta 1994, ko so v njem dobili svoje prostore učenci mednarodne gimnazije Jadranskega zavoda združenega sveta. Po jutrišnji tržaški predstavitvi, bodo knjigo predstavili tudi v Gorici, Devinu in Ljubljani. OPERA LJUBLJANA - Med novostmi tudi odprtje male dvorane Zakaj ne znamo leteti ... Na sporedu tudi slovenska praizvedba opere Dnevnik Ane Frank in balet Doktor Živago Z leve Rocc in Peter Sotošek Štular »Zakaj ljudje ne znamo leteti tako kot ptice ...« je poetično geslo nove sezone ljubljanske Opere, kjer bo tudi letos zapelo veliko nadarjenih »opernih ptic«, ornitološka nit pa bo predvsem vsebinskega značaja, s poudarkom na temi svobode, naj bo to svoboda pojočega slavčka, legendarnega feniksa, usodnega krokarja, modre sove. Sezono bo v petek (ob 19.30) uvedel otvoritveni gala večer z baletniki in opernimi pevci in revijo biserov iz del, ki bodo zaznamovala letošnji program. Vodstvo je prestavilo repertoar maja meseca, včeraj, tik pred začetkom sezone, pa je priredilo jesensko predstavitev ob kavi. Ravnatelj Opere Peter Sotošek Štular je naštel pomembnejše novosti: v prvi vrsti otvoritev male dvorane - 3, kjer bo 1. oktobra premiera slovenske praiz-vedbe znamenite mono-opere Dnevnik Ane Frank ruskega skladatelja židovskega izvora Grigorija Frida. Nova je grafična podoba plakatov in drama promocijskega gradiva in novo je tudi sodelovanje s kolegi drugih inšti-tucij, ki jih bo povezovala Kulturna soseska, združenje ustanov »kulturne četrti« med Tivolijem, Prešernovo, Cankarjevo, Tomšičevo in Župančičevo ulico. Znatno zmanjšanje sredstev iz državnega proračuna za kulturo je prizadelo tudi Opero, a ne bo pogojevalo kreativnega snovanja. Umetniški vodja Rocc začenja svojo drugo sezono na čelu ljubljanske Opere v znamenju nadaljevanja prepoznavne usmeritve, ki upošteva različna obdobja, stile, govorice, navzven pa poudarja pomen sodelovanj, gostovanj in koproducentskih podvigov. 8. oktobra bo prvi večer v veliki dvorani potekal v znamenju operete, z Offenbachovim hitom Orfej v peklu, ki se bo vrnil v Ljubljano po 90-letni odsotnosti, tokrat v režiji Vita Tauferja. Odmevnejši projekt bo januarja leta 2016 Verdijev Otello, koprodukcija s Cankarjevim domom ob 400. obletnici Shakespearjeve smrti. Mozartova Figarova svatba bo zaživela z ženskim pogledom režiserke Yulie Roschine, zadnja opera na sporedu pa bo Janačkova Katja Kabanova, v češkem izvirniku in v koprodukciji s francosko opero iz Rennesa. Pred dirigentski pult bodo stopili Marko Gašperšič, Jaroslav Kyzlink, Marko Hribernik, Aleksan-dar Spasič. Tudi baletni program, ki ga je podpisala Sanja Neškovič, vabi z nekaterimi izrednimi dogodki, od svetovne uspešnice Kaktusi (Alexander Ekman) do nove, prve baletne različice Pasternakovega Doktorja Živa-ga z izvirnimi koreografijami znamenitih bratov Bubeniček in glasbo Dmitrija Šostakoviča. Dogajanje v operni hiši bodo seveda popestrili tudi drugi dogodki izven abonmaja, med katerimi bodo na primer koncert Bernarde Fink (8. februarja), komorna opera Junak našega časa ob 60-letnici skladatelja Tomaža Sveteta, večer mini oper z mladimi ustvarjalci Akademije za glasbo. Opera gostoljubno pričakuje tudi obiskovalce iz drugih držav, saj bodo vse abonmajske operne predstave opremljene z angleškimi nadnapisi. Dnevnik Ane Frank bo kot rečeno odprl ljubljansko operno sezono v obliki koprodukcije s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem in festivalom duhovne glasbe v Pordenonu, kjer bo uprizoritev doživela oktobra tudi krstno izvedbo v novem, italijanskem prevodu Rina Alessija. ROP 1 2 Sreda, 16. septembra 2015 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu goriška - Na predkrižiščnih tablah in kažipotih Gorico še dobiš, o Novi Gorici ni sledu Sosednji mesti se od nekdaj povezujeta, vendar tega na predkrižiščnih tablah in kažipotih ni povsod opaziti. V Novi Gorici najdemo smerokaze z napisom Gorica / Go-rizia - zlasti ob nekdanjih mejnih prehodih v Solkanu in Rožni Dolini. V Gorici pa o sosedi ni sledu: v celem mestnem središču in ob vseh cestah, ki vodijo v Slovenijo, ni enega samega smerokaza za Novo Gorico. Kakor da bi se svet končal na mejni črti in da bi onstran nje ne bilo ničesar. V Ulici Terza Armata ob robu Gorice stoji še posebno zanimiva prekrižiščna tabla, na kateri so smeri in imena na posameznih krakih križišča prekrili z lepilnim trakom, tako da ni razumeti, kam pravzaprav vodijo. Vsebino table bi bilo treba dopolniti: če je desna puščica nekoč označevala smer bolnišnica, bi danes namesto tega treba pripisati, da desni krak križišča vodi proti Sloveniji oz. Šempetru. Podobne kažipote pogrešajo tudi v severnem delu Gorice, na kar je med zadnjim zasedanjem občinskega sveta opozorila tudi občinska svetnica Slovenske skupnosti-Demokratske stranke Marilka Koršič. Na Trgu Medaglie d'Oro - Na Goriščku - so pred kakim letom uredili krožišče, vendar ga niso opremili niti z enim novim smerokazom, ki bi avto-mobiliste opozarjal, kam morajo zaviti, če so namenjeni v Sloveniji. Ob križišču so ostali le starejši kažipoti za Trst, avtocesto A4 (avtocesta Gorica-Vileš je po novem A34!) in mestno središču; o Novi Gorici ni ne duha ne sluha, isto velja za Solkan, ki bi si ravno tako zaslužil svoj kažipot - če ne drugje, vsaj na začetku Svetogorske ulice. Novo tablo bi bilo treba namestiti tudi v Ulici Giustinia- ni, saj na sedanji ni označen niti krak, ki z novega krožišča vodi proti Sloveniji. Župan Ettore Romoli je na opozorilo Koršičeve odgovoril, da bo poveril mestne redarje, naj zadevo preučijo. Da bi bilo treba na novo premisliti razporeditev tudi ostalih smerokazov v goriškem mestnem središču, izhaja iz svetniškega vprašanja ob- Na krožišču sredi Trga Medaglie d'Oro ni smerokaza za Novo Gorico in Slovenijo (zgoraj) foto d.r. Pomanjkljivi tabli v ulicah Giustinani (zgoraj) in Terza Armata (levo) foto d. r. gorica - V centru za zbiranje odpadkov Dvojezičnost še pogrešajo, uprava zanemarja kulturo Trije vprašanja, trije neprepričljivi odgovori. Med zadnjo sejo občinskega sveta je občinski svetnik Demokratske stranke-Slovenske skupnosti Božidar Ta-baj vprašal upravo, kdaj bodo nameščene dvojezične table v novem zbirnem centru za odpadke med Gorico in Sovod-njami. Odbornik Francesco Del Sordi je odgovoril, da bodo poskrbeli v čim krajšem času in da je do zamude prišlo zaradi avgustovskih dopustov. Tabaj je tudi opozoril, da je na parkirišču med predorom Bombi in Ulico Giustiniani cel kup gradbenih odpadkov. Župan je glede odpadkov navedel opravičilo, češ da je gradbeno podjetje šlo v stečaj in da zatem ni nihče poskrbel za odvoz smeti. Občinski svetnik Demokratske stranke David Peterin je vprašal, ali je občina zavarovana za poškodbe oz. nesreče, ki jih lahko povzročijo vreče odpadkov, ki jih občani postavijo pred svojimi domovi v večernih urah, da jih zjutraj smetarske službe odpeljejo. Del Sordi je Peterina zaprosil, naj mu vprašanje pošlje v pisni obliki, tako da bo celotno zadevo preveril s pomočjo pristojnih uradov. Da občina zanemarja kulturo - za kulturni resor je odgovoren župan -, izhaja iz svetniškega vprašanja Rose Tucci (Gorizia e tua). Po njenih besedah je v mestu vrsta ustanov, ki pripravljajo kulturne projekte, vendar se zatem pri njihovem izvajanju zatika zaradi pomanjkanja sredstev. Tuccijeva tudi opozarja, da je samo pet od šestdesetih društev vložilo prošnjo za koriščenje prispevkov ob stoletnici začetka prve svetovne vojne. »Kaj je doslej storilo občinsko odborništvo za kulturo? Kako misli ukrepati? Se je tudi samo prijavilo na razpis? S katerimi projekti?« Tuc-cijeva dodaja, da je bil med letošnjim poletjem posebno nedejaven mestni pihalni orkester, ki je nastopil le na uvodnem večeru folklornega festivala. Zato se svetnica sprašuje, ali si bo občina prizadevala za ovrednotenje vloge orkestra ali pa se za njegovo usodo ne bo zmenila. činskega svetnika Slovenske skupnosti-Demokratske stranke Božidarja Tabaja. Po njegovih besedah sta na križišču med ulicami XXIV maggio, Duca DAosta in Na-zario Sauro nameščena dva smerokaza, ki po dveh različnih smereh usmerjata obiskovalce na grad oz. v Pokrajinske muzeje v grajskem naselju. gradež - Rešilec Dežela bo upoštevala pripombe Predsednica deželne vlade FJK Debora Serrachiani je obiskala Gradež, kjer se je sestala z izrednim komisarjem Clau-diom Kovatschem, ki namesto župana upravlja občino. V ospredju pogovora so bili učinki deželne zdravstvene reforme, ki za Gradež predvideva ukinitev stalnega dežurstva rešilnega vozila. Serracchianijeva je zagotovila, da bo celotno zadevo vzela v pretres tretja deželna svetniška komisija, ki bo upoštevala pripombe in opozorila iz Gra-deža. »Gradež bo tudi sedež središča za primarno zdravstveno oskrbo,« je napovedala predsednica dežele Debora Ser-racchiani, ki se je srečala tudi z vodstvom gradeškega turističnega podjetja GIT. gorica - Unija Statut brez podpore, danes spet glasujejo Štirinajst jih je glasovalo »za«, dvanajst jih je bilo »proti« - med njimi slovenski svetniki -, devet se jih je vzdržalo. Med ponedeljkovim zasedanjem goriškega občinskega sveta niso odobrili statuta in ustanovnega akta medobčinske unije za Brda in Zgornje Posočje, vendar bodo imeli že danes novo priložnost, da to storijo. Deželna reforma krajevnih avtonomij predvideva, da je ob prvem glasovanju potrebna dvotretjinska večina, zatem pa sta predvideni še dve glasovanji. Statut je v tem primeru spet odobren z dvotretjinsko večino oziroma z dvema zaporednima glasovanjema z navadno večino. Če pa občinski svetniki trikrat zapored glasujejo »proti«, poskrbi za odobritev statuta komisar, ki ga imenuje dežela. Med ponedeljkovo sejo mestne skupščine je župan Ettore Romoli uvodoma napovedal, da se bo njegova večina vzdržala; sledila je dolga razprava s posegi številnih svetnikov in z zavlačevanjem predsednika občinskega sveta, ko v dvorani ni bilo dovolj svetnikov za sklepčnost. Trije slovenski svetniki iz Demokratske stranke - Slovenske skupnosti Božidar Ta-baj, Walter Bandelj in Marilka Korsič ter David Peterin iz Demokratske stranke so glasovali »proti«. »Gorica je od svojega nastanka trijezično mesto, zato mora biti tudi naziv nove unije trijezičen. Ne razumem, zakaj županova večina temu tako nasprotuje. Česa se bojijo?« se sprašuje Božidar Tabaj, medtem ko David Peterin opozarja, da je občinski odbornik Guido Pettarin spet »ustrahoval« s prikritim širjenjem zaščite za slovensko narodno skupnost, kar seveda nima nikakršne osnove. »Če bi bil naziv unije trijezičen, bi volil za, tako pa sem glasoval proti,« še pravi Peterin. Ob koncu dolge razprave je za odobritev statuta glasovalo štirinajst svetnikov, med katerimi so bili župan Ettore Romoli, predstavniki njegove večine in trije svetniki liste Gorizia e tua. Poleg štirih Slovencev so »proti« glasovali še Stefano Abrami (Italija vrednot), Livio Bianchini (SEL), Manuela Botteghi in Mattia Policardo(Gibanje 5 zvezd), Fabio Gentile (Forza Italia), Francesco Piscopo (Forza Italia), Emanuele Traini (Zveza levice) in Alessio Zorzenon (Popolo di Gorizia). Med vzdržanimi so bili v glavnem svetniki županove večine. Današnje zasedanje občinskega sveta se bo začelo ob 17.30. ronke - Nesreča Tovornjak oplazil avto »Počilo«steklo na prednjih vratih K sreči se v trčenju ni nihče poškodoval! Včeraj nekaj minut pred poldne se je pripetila prometna nesreča na krožišču pred cestninsko postajo v Ronkah. Trčila sta tovorno vozilo za prevoz pijač in avtomobil, v katerem je bil poleg voznika še en potnik. Iz še nepojasnjenih razlogov je tovorno vozilo med vstopom na krožišče oplazilo avtomobil, pri čemer je dobesedno »počilo« steklo na prednjih vratih. V trčenju se ni nihče poškodoval, tako da ni bil potreben prihod ne sil javnega reda in niti reševalcev službe 118. Zaradi nesreče pa je vsekakor prišlo do zastojev, saj so vozili odpeljali s prizorišča po približno eni uri. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17. septembra 2015 13 GORICA - Dežela in občina o usodi Pokrajinskih muzejev Iščeta skupni jezik Dežela FJK in goriška občina iščeta skupni jezik o usodi Pokrajinskih muzejev po ukinitvi pokrajin. V ta namen sta se včeraj v Trstu sestala deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti in župan Gorice Ettore Romoli, ki pa sta se spopadla tudi s problematiko migrantov in prosilcev za azil, v kolikor ima Torrenti pristojnosti tudi na tem področju. Na temo prebežnikov je pred nekaj dnevi Romoliju odpisal notranji minister Angelino Alfano, ki je zagotovil največji možni trud vlade, zato da bi razmestili migrante po državnem ozemlju in razbremenili Gorico. Ravno včeraj pa je iz Rima prišla vest, da notranje ministrstvo razmišlja o okrepitvi policijskih postojank oz. kontrol na severo-vzhodni italijanski meji - najprej v Gorici - v primeru, da bi se tok migrantov na t.i. balkanski poti preusmeril v Italijo zaradi zaprtega prehoda skozi Madžarsko in zaradi ponovno vzpostavljenih kontrol med Avstrijo in Nemčijo. Italijansko ministrstvo celo razmišlja, da bi se policijskim silam pri nadzoru nad migracijskimi tokovi pridružila vojska. NOVA UPRAVA ZA MUZEJE Odbornik in župan sta včeraj najprej pretresla vprašanje muzejev. Torrentijev namen je zasnovati nov deželni sistem in- Gianni Torrenti Ettore Romoli tegriranega ovrednotenja kulturnih in umetniških dobrin, od katerega bo imela korist tudi Goriška. Odbornik je sogovorniku predstavil smernice deželnega načrta, na osnovi katerega bodo goriški muzeji dobili novega upravitelja. »Cilj je poiskati sintezo med potrebo po sodobnem in učinkovitem upravljanju javnih muzejev ter spoštovanjem in zaščito zgodovine goriških muzejskih institucij. Izhodišče deželnega projekta je zagotoviti novi ustanovi, ki bo muzeje upravljala, takšno lokacijo in vodstvo, ki bosta odgovarjala pričakovanjem celotne Goriške in hkrati povečala kulturni potencial mesta Gorica, ki mu dežela namerava priznati vlogo kulturnega središča in dejavnika integracije med javnim in zasebnim sistemom ovrednotenja kulture,« so včeraj ne ravno z jasnimi beseda- mi povedali na deželi. Napovedali so še, da se bo v prihodnjih tednih nadaljevalo soočanje z vsemi krajevnimi upravami, zato da bodo projekt dodatno izdelali in preverjali časovne termine za njegovo uresničevanje. »Tudi župan Gorice bo preučil deželni predlog, ki ga bomo lahko na naslednjem srečanju izboljšali,« so še sporočili z dežele. Romoli včeraj ni želel podrobneje komentirati pogovora s Torrentijem. Dal je samo razumeti, da je sicer prišlo do premika v iskanju dogovorjene rešitve, kar pa še ne pomeni, da so stališča poenotena. RAZMEŠČANJE BEGUNCEV Deželni odbornik je včeraj tudi zagotovil županu, da si bo dežela še naprej prizadevala lajšati položaj, v katerem se je Gorica znašla zaradi prebežnikov, ki jih je krepko več od tega, kar jih mesto po zagotavljanju občine zmore sprejeti. To bo dežela izvajala z razmeščanjem beguncev po krajih na ozemlju goriške pokrajine, kar je Romoliju potrdil tudi minister Alfano. Toda čas pritiska, saj se bliža zima, ki bi življenje prebežnikov brez strehe nad glavo še dodatno poslabšala. Ob dežju se danes že zatekajo pod lope in zasilne šotore na soških bregovih, v Bombijev predor, pred pokrite vhode nebotičnikov ali se stiskajo k drevesom v Spominskem parku. Na Ad Formandumu kuharski program privlačen Novo šolsko leto se je v ponedeljek začelo tudi na zavodu za poklicno izobraževanje Ad Formandum v Gorici. V šolske klopi je letos vstopilo skupno 47 dijakov, ki bodo obiskovali triletni izobraževalni program za kuharje. »Dejavnost gostinske šole poteka v prostorih KB centra za teoretične učne ure, za praktični del pa imamo na razpolago kuhinjo v hotelu Best Western Gorizia Palace. Triletni program predvideva 1056 ur tečaja na leto, v drugem letniku morajo dijaki opraviti štiritedensko delovno prakso, v tretjem letniku pa šesttedensko,« navaja direktorica socialnega podjetja Ad Formandum, Neva Caris. Kaj pa letošnji vpisi? »Z njimi smo zadovoljni, saj bo prvi razred obiskovalo devetnajst dijakov.« Ob koncu triletnega izobraževalnega programa morajo dijaki opraviti izpit, po katerem prejmejo diplomo poklicne kvalifikacije za kuharja, ki jo priznavajo v vseh državah članicah Evropske unije. »Zaključni izpit programa za kuharje je v juniju prvič potekal v Gorici, kar nekaj naših dijakov pa se je zatem takoj zaposlilo v gostinskem sektorju, ki ponuja veliko možnosti, saj je kriza na tem področju v primerjavi z ostalimi sektorji nekoliko manjša. Diploma omogoča dijakom tudi vpis v četrti letnik gostinske šole v Ljubljani, lahko pa se seveda odločijo za šolanje na italijanskih zavodih,« dodaja Neva Caris. (av) Prvi razred kuharske šole bumbaca GORIŠKA - Krvni rak Vsako leto zboli okoli 40 ljudi »Za eno od oblik krvnega raka - limfomom, levkemijo, di-seminiranim plazmocitomom ali katero od še redkejših oblik -vsako leto na novo zboli okoli 650 ljudi, na Goriškem okoli 40,« je ob včerajšnjem svetovnem dnevu limfoma opozoril Marko Vu-drag, predsednik novogoriškega društva Ko-rak.si. Maligni limfom je oblika krvnega raka, za katerim vsako leto v Sloveniji na novo zboli okoli 450 ljudi, približno polovica jih umre. Nastane zaradi nenadzorovanega razraščanja celic limfa-tičnega tkiva. Za t.i. Hodgkinovim limfomom najpogosteje zbo-levajo ljudje med 15. in 34. letom ter po 50. letu. Za ne-Hodgki-novimi limfomi pa zbolevnost narašča s starostjo in je najvišja med 20. in 79. letom. Dejavniki tveganja so predvsem prirojena ali pridobljena pomanjkljiva imunska odzivnost, na primer pri okužbi s HIV-om. Prvi znak bolezni so povečane bezgavke na vratu, v nadključničnih kotanjah, v pazduhah ali dimljah. Na otip so bezgavke neboleče, čvrste, elastične in premakljive. Ob tem je potrebno biti pozoren tudi na nekatere neznačilne simptome in znake bolezni, in sicer na nepojasnjeno vročino, ki poteka brez znakov okužbe, nočno potenje, srbenje kože, splošno utrujenost in slabo počutje ter izgubo telesne teže. »Rak danes nikakor ne pomeni več smrtne obsodbe, ampak postaja vse bolj obvladljiva kronična bolezen. Vsekakor pa je prognoza boljša, zdravljenje lažje in preživetje daljše, če ga odkrijemo dovolj zgodaj. Zato je prav, da opazujemo svoje telo in se ob sumljivih znakih in simptomih takoj odpravimo k zdravniku,« priporoča Vudrag. (km) RONKE - Poziv občinam Uprava letališča proti laternam S svojim letom ogrožajo letalski promet Kitajskih trgovin je v zadnjih časih tudi v naših krajih vse več. V skoraj vsaki izmed njih je mogoče kupiti papirnate laterne. Narejene so iz nezgorljivega papirja, letijo pa, dokler jih poganja plamen, kakor aerostatični baloni. Ko ogenj ugasne, po 8-10 minutah, naj bi se nenevarno spustile na zemljo. Ponekod po Italiji so jih iz previdnosti vsekakor prepovedali, saj ogrožajo letalski promet. Ravno zaradi tega je uprava ronške-ga letališča v zadnjih dneh pisala pismo vsem bližnjim občinam, tako da ga bodo prejeli v Ronkah, Tržiču, Štarancanu, Folja-nu-Redipulji, Škocjanu, Gradišču, Romansu, Vi-lešu, Turjaku, San Pieru, Zagraju, Fa-ri, Vilešu, Sovod-njah, Marianu, Červinjanu, Fiumicellu, Villi Vicentini, Ogleju in še v nekaterih občinah na Videmskem. Uprava letališča v pismu opozarja, da je leta 2012 na rimskem letališču Boeing 737/800 moral prekiniti vzlet, ker je eden izmed motorjev vsrkal laterno. Iz Ronk tudi poudarjajo, da so doslej na območju letališča našli že 22 papirnatih latern, ki so tja priletele iz najrazličnejših krajev. Za spuščanje latern v zrak je sicer treba imeti posebno dovoljenje; kdor ga nima, tvega globo 103 evrov. Papirnata laterna kitajske izdelave GORICA - Okusi na meji Tinina stojnica Šampionka: »Če boste imeli srečo, me boste tudi srečali« Tina Maze Potem ko se je na svojem blogu zadnjič oglasila 7. maja z napovedjo, da si bo vzela leto dni premora od smučišč, je olimpijska prvakinja Tina Maze včeraj objavila novo obvestilo, s katerim bo razveselila mnoge obiskovalce poulične prireditve Okusi na meji, ki bo potekala od 24. do 27. septembra v Gorici. Slovenska smučarska šampionka je prijatelje, navijače in oboževalce povabila, naj obiščejo stojnico Team to aMaze House, ki jo bo postavila s svojo smučarsko ekipo na Trgu sv. Antona. Na voljo bodo meso iz mesnice Klav-čič - ki jo je Tina uživala na pripravah v Gorici - in briška vina iz podjetij Gra-dis'ciutta, Caccese in Fiegl, za hrano pa bosta skrbeli goriška Antica Osteria al Sabotino in bar Urška iz Črne na Koroškem, od koder je Tina doma. Na ogled bodo fotografije in predmeti, povezani z njenimi uspehi, ter še kolekcije in izdelki sponzorjev, kot so Adria, Milka in Zlatarna Celje. »Če pa boste imeli srečo, me boste tudi srečali,« k stojnici vabi Tina Maze, ki so jo tukajšnji ljudje že lahko srečevali na ulicah, saj je v Gorici vrsto let opravljala kondicijske priprave, morda pa je mnogi niso prepoznali, ker še sanjalo se jim ni, da šam-pionka živi tudi v Gorici. (av) ŠKOCJAN - Združenje Ambiente 2000 O Soči bo razstava, o jezeru predavanje Doberdobsko jezero leta 1916 (zgoraj) in v današnjem času (spodaj) Soči posvečajo razstavo, Doberd-obskemu jezeru pa predavanje. V palači De Fabris v Beglianu pri Škocjanu bo danes ob 18. uri odprtje razstave z naslovom Isonzo e oltre (Soča in čez), ki je posvečena Soči, njenim naravnim in zgodovinskim znamenitostim. Uvodoma bo prisotne nagovoril predsednik društva Ambiente 2000 Alberto Ballarini, za njim bo o Soči spregovoril novinar Umberto Sarcinelli. O rekah na vzhodni meje Beneške republike bo nazadnje predaval Fu-rio Bianco. Jutri ob 18. uri bo predavanje geologa Maurizia Comarja; za njim bo Elisabetta Pizzul obravnavala vprašanje kakovosti voda Soče in njene ribje populaciji. V petek, 18. septembra, ob 18. uri bo na vrsti javno srečanje o Doberdob-skem jezeru, v katerega po podzemnih rovih priteka tudi voda iz Soče in Vipave; govorila bosta izvedenca Livio Poldini in Alfredo Altobelli. Razstavo si bo mogoče ogledati od danes do 20. septembra med 16. in 20. uro. Na ogled bodo številne fotografije in zemljevidi, iz katerih bo tudi razvidno, kako se je s časom spremenila kulturna krajina ob reki. »Razstava obravnava razne teme, saj je tudi okolje nekaj izredno kompleksnega. Njegova zaščita postaja vse bolj globalna, vsak poseg v prostor ima posledice,« poudarja pobudnik Alberto Ballarini, ki je zbral razstavljeno gradivo. 1 4 Sreda, 16. septembra 2015_GORIŠKI PROSTOR / Štiri zaposlitve V okviru projektov za družbeno koristna dela bo občina Koprivno zaposlila dva uslužbenca za obdobje enega leta; skrbela bosta za arhiviranje in pripravo dokumentov, sodelovala bosta tudi z občinsko knjižnico. Dva uslužbenca bo zaposlila tudi občina Fara; za obdobje 26 tednov bosta sodelovala pri arhiviranju dokumentov in posodobitvi računalniške opreme. Prošnjo za zaposlitve tako v Koprivnem kot v Fari lahko vložijo delavci na mobilnosti ali v dopolnilni blagajni, ki imajo višješolsko izobrazbo. Prošnje zbirajo v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Al-fieri v Gorici do 29. septembra. Papir in črnila V palači Coronini Cronberg na Vialu v Gorici je še do 4. oktobra na ogled razstava o pisarniških priborih skozi čas iz zapuščine grofa Viljema Coro-ninija. Spremljevalni dogodek pa bo danes ob 15.30 na sedežu državnega arhiva v Ulici Ospitale 2 (na Placuti), kjer bodo prikazali postopke resta-vriranja starih dokumentov in publikacij, govor bo tudi o značilnostih črnil in papirja. Zangrando in Di Iorio V palači Attems Petzenstein v Gorici je samo še ta teden na ogled razstava »Giovanni Zangrando - Atelje in učenci«. Danes ob 18. uri bo Alberto Lolli predaval o umetniški poti, ki jo je prehodil goriški likovnik Mario Di Iorio. Ravno Lolli je pokrajinski pinakoteki dal na razpolago pet Di Iorijevih platen, ki so na ogled v okviru Zangrandove razstavi. Na današnjem srečanju bosta spregovorila tudi Francesca Agostinelli in Gian Carlo Venuto. Dramsam v Gorici Na Fundaciji Goriške hranilnice v Gorici bo jutri ob 21. uri koncert dvorne glasbe. Nastopila bo skupina Dramsam, ki bo izvajala staro glasbo iz goriške grofije; vstop bo prost. DOBERDOB z olimpijsko baklo v roki Furlanija Julijska krajina bo gostila drugo državno tekmovanje Trofeo CONI 2015, ki ga prireja italijanski olimpijski komite. Mladinsko državno tekmovanje do 14. leta je lani potekalo v Caserti, letošnje osrednje prizorišče športne prireditve pa bo med 24. in 27. septembrom Li-gnan. Ker se bodo športniki in športnice Under 14 pomerili v 27 panogah, bodo tekmovanja potekala tudi v nekaterih občinah goriške pokrajine, in sicer v Krminu, Tržiču in Doberdobu. Ravno Doberdob bo v petek, 25. septembra, gostil tekmovanje v orientiringu, dogajanje pa se ga bo dotaknilo že jutri. Ob 9.30 bodo pri italijanski kostnici v Redipulji prižgali olimpijsko baklo, ki bo nato priromala v Doberdob. V občinskem parku jo bodo ob 11. uri predali 16-letnemu Cristianu Faidigi iz Jamelj, ki je avgusta v dresu italijanske reprezentance osvojil bronasto kolajno na 110 metrov z ovirami na olimpijskem festivalu evropske mladine EYOF v Tbilisiju. Faidiga bo z baklo v roki pretekel 300 metrov do doberdobskega županstva, kjer ga bodo pričakali župan Fabio Vizintin, predsednik deželnega CONI-ja Giorgio Brandolin, pokrajinski predstavnik CONI-ja Franco Tommasini in učenci do-berdobske večstopenjske šole. Olimpijska bakla bo v petek, 18. septembra, romala v Krmin in Tržič, svojo pot pa bo zaključila v četrtek, 24. septembra, ko bo skakalka v višino Alessia Trost zanetila olimpijski ogenj. Sledila bo otvoritvena slovesnost, na kateri bodo prisotni mnogi vrhunski športniki iz Furlanije Julijske krajine, ki so Italijo zastopali na olimpijskih igrah. Med njimi bodo po napovedih tudi Goričani Chiara Cal-ligaris, Michele Mian, Roberto Premier, Paolo Vidoz in Eva Trevisan. (av) NOVA GORICA - Evropski teden mobilnosti Brezplačni turistični ogledi z avtobusom, peš in s kolesi Z brezplačnimi turističnimi vodenimi ogledi se jutri v Novi Gorici začenjajo dogodki v sklopu Evropskega tedna mobilnosti. Dopoldanski ogledi bodo potekali med 10. in 12. uro, udeleženci se bodo izpred novogoriškega mestnega postajališča Avriga z mednarodnim avtobusom peljali do železniške postaje Gorica, se sprehodili po Korzu mimo Trgovskega doma, Ljudskega vrta, Travnika, palače Attems Petzenstein, uršulink do Erjavčeve ulice. Med 16. in 18. uro pa bo voden ogled na temo judovstva na Goriškem, potekal bo s kolesi. Udeleženci si bodo ogledali judovsko pokopališče v Rožni Dolini, sinagogo v Gorici in nekdanji geto; zbirno mesto bo na pokopališču v Rožni Dolini. Drugi sklop brezplačnih vodenih ogledov bo v petek. Dopoldanski termin med 10. in 12. uro je rezerviran za ogled parkov Coronini v Šempetru in parka palače Coronini Cronberg v Gorici; ogled bo potekal s kolesi, izhodišče bo pred šem-petrskim dvorcem Coronini, od koder se bodo udeleženci s kolesi odpeljali skozi park Basaglia, Ljudski vrt, park palače At-tems Svetokriških in park palače Coroni-ni Cronberg v Gorici. V petek popoldan med 16. in 18. uro bo voden ogled na temo Grajski sprehod po Kromberku. Udeleženci se bodo z mestnim avtobusom peljali do gradu Kromberk in si tam ogledali zbirke ter se nato sprehodili mimo cerkve sv. Trojice in konkatedrale Kristusa Odre-šenika do Nove Gorice. Turistične oglede je finančno podprla mestna občina Nova Gorica in so zato brezplačni. Za prehod meje je obvezen veljaven osebni dokument, za vse oglede so obvezne rezervacije do zasedbe prostih mest na tel. 0038640-577255 ali na naslov evelin.bizjak@gmail.com. Za bolj vzdržljive bo v soboto kolesarski dan, v okviru katerega se bo moč podati na 100-kilometrski obisk treh svetišč, okvirna trasa je Nova Gorica-Kanal-Lig-Stara Gora-Nova Gorica. Organiziran bo tudi kolesarski sprehod po kolesarskih poteh Nove Gorice-Gorice in Šempetra ter tekmovalni kolesarski vzpon na Sveto goro, otroški kolesarski kros, predavanje na temo Etapne kolesarske dirke, popoldan pa bo začetek festivala Mesto mladih. V nedeljo bo odprtje odseka Poti miru na Škabrijelu, pot bo pohodnike peljala mimo številnih ostalin prve svetovne vojne, ki so raztresene praktično po celotnem hribu. Ob poti bo prikazano življenje v vojaškem taboru, kjer bo poskrbljeno tudi za okrepčilo; pohod bo trajal pet ur. Organizator je Društvo Soška fronta 1915-1917. Tudi v prihodnjem tednu bodo brezplačni vodeni turistični ogledi, in sicer na temo Soškafronta in mizarji in Goriški Ikarus, delavnice, predavanja in predstavitve na temo prometa in zdravega načina življenja. (km) EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 16. septembra ob 20. uri premiera »Hura, Nosferatu« (Andrej E. Skubic), koprodukcija z Zavodom NETA, SMG Ljubljana in KD B-51 (Ex Ponto). 17. in 18. septembra ob 20. uri »Hura, Nosferatu«. 19. septembra ob 10.30 gledališka igralnica z Me-deo Novak; informacije po tel. 0038653352247 ali na blagajna@sng-ng.si. M Koncerti MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNE GLASBE KOGOJEVI DNEVI: 18. septembra ob 20.30 v cerkvi svete Marije Vnebovzete v Kanalu koncert Slovenskega okteta z naslovom »Posvečeno Štefanu Mauriju«; 22. septembra ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici koncert Komornega orkestra Slovenske filharmonije. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 -20.15 - 22.00 »Inside out«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Amy - The girl behind the name«. Dvorana 3: 17.00 - 18.50 - 22.15 »Fantastic 4 - I fantastici quattro«; 21.00 »TIR« (vstop prost). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 -20.15 - 22.00 »Inside out«. Dvorana 2: 17.40 - 20.15 - 22.15 »Fan-tastic 4 - I fantastici quattro«. Dvorana 3: 17.20 - 20.00 - 22.00 »Do-ve eravamo rimasti«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 »Amy - The girl behind the name«; 22.10 »Opera-zione U.N.C.L.E«. Dvorana 5: 17.15 - 20.00 »Minions«; 22.10 »Southpaw - L'ultima sfida«. S Izleti DRUŠTVO TRŽIČ prireja za člane in prijatelje sprehode po Marini Juliji s tehniko nordijske hoje; informacije po tel. 347-2471222. SPDG prireja v nedeljo, 20. septembra, izlet na Veliko Babo (2016 m). Zbirališče ob 7. uri pri Rdeči hiši v Gorici. Potrebna je predhodna najava po tel. 3493887180 (Gabrijel). fl Razstave DRUŠTVO UNITRI NOVA GORICA vabi danes, 16. septembra, ob 18. uri v Galerijo Frnaža na Erjavčevi 4 v Novi Gorici na odprtje fotografske razstave študijske skupine Tretja moč mentorja Ra- faela Podobnika. Dogodek, obogaten s kulturnim programom in podelitvijo naziva častni član UNITRI, bo obenem slovesen uvod v novo študijsko leto. □ Obvestila MAŽORETKE KRAS iz Doberdoba vabijo stare in nove članice in starše na prvi sestanek in vajo v četrtek, 17. septembra, ob 17. uri v občinski telovadnici v Doberdobu; informacije po tel. 3471243400 (Magda). SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira nadaljevalni tečaj v pletenju in kvačkanju; informacije in vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda). SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira za otroke iz vrtca in osnovne šole otroški laboratorij; vpisovanje po tel. 3471243400 (Magda). SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na nadaljevalni tečaj pilatesa; vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda). KD DANICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prostorih ŠKC Danica na Vrhu v četrtek, 17. septembra 2015, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. VADBE V DOMU ANDREJA BUDALA v Štandrežu od 1. oktobra dalje: Tempelj harmonije: ponedeljek: 18.00-19.00 Perfect Body Workout, 19.00-20.00 FIIT Pilates (poskusni brezplačni vadbi 21. septembra); sreda: 18.00-19.00 Pilates Body & Soul, 19.00-20.00 Meditacija (poskusni brezplačni vadbi 23. septembra); četrtek: 18.00-19.00 FIIT Pilates, 19.0020.00, Perfect Body Workout (poskusni brezplačni vadbi 24. septembra); informacije po tel. 349-1678292 (Urška). Spinning: ponedeljek: 20.00-21.00 in 21.00-22.00, sreda: 20.00-21.00; informacije po tel. 347-8800556 (Sara). AŠKD KREMENJAK prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike pod mentorstvom prof. Andreja Gro-pajca. Informativna seja bo danes, 16. septembra, ob 19. uri v kulturnem centru v Jamljah. Informacije po tel. 3386805242 (Sonia). ZUMBA KIDS - AŠKD Kremenjak vabi otroke na poskusno in brezplačno lekcijo v četrtek, 17. septembra, ob 17.15 v kulturnem centru v Jamljah z vadite-ljico Greto Lefons. Informacije po tel. 345-8328493 (Greta). KD SOVODNJE obvešča, da se ljubitelji nordijske hoje srečajo za skupni sprehod vsako sredo ob 19.15 pri KD Jožef Češčut v Sovodnjah ob Soči. LETNIKI 1972 iz Goriške se bodo ponovno zbrali v soboto, 26. septembra, pri Turriju v Štandrežu. Družabni večer z začetkom ob 19.45 bosta popestrila Štefan »Guwdi Guwdc« in Pupa. Prijave z akontacijo 10 evrov sprejemajo v gostilni do srede, 23. septembra, obvezna je tudi potrditev po tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja), 329-4010830 (Cristina Ma-russi) ali 348-9237807 (Ilaria Tomasin). SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja partizanski piknik v nedeljo, 4. oktobra, od 17. ure dalje na turistični kmetiji Do-lince v Doberdobu. Vpisovanje do 27. septembra ali do zasedbe mest po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič), 048178192 (Jožko Vižintin) ali v društvenem baru Kremenjak v Jamljah od 18. ure dalje. Organizatorji vabijo tudi mlajše generacije. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih med 21. uro in 22.30 in ob petkih med 19.30 in 21. uro; prvo srečanje bo v petek, 2. oktobra; informacije po tel. 0481-882195, 333-2677398 (Miriam). 0 Prireditve V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž bo v sklopu »Srečanj pod lipami« v četrtek, 17. septembra, ob 20.30 pogovor s slikarjem Andrejem Kosičem ob njegovi razstavi z naslovom »Trpeča metamorfoza«. V GORICI: v centru Mare Pensante v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 bo danes, 16. septembra, ob 18. uri okrogla miza, ki jo bo vodil psihiater Marco Bertali na temo olističnih ponudb za dobro počutje (»Proposte olistiche per il bene-essere«); vstop prost. Prirejata združenje Ahau Eventi Olistici in zdravstveno podjetje CSM Alto Isontino ob zaključku projekta »DolceMentEstate 2015«. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi v soboto, 26. septembra, ob 19.45 na tradicionalno Baklado z nabirko prispevkov za vzdrževanje hospica Via di Natale v Avianu. Povorko bo spremljala godba na pihala Kras iz Doberdoba, sledila bo družabnost. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Remigio Sirok (iz bolnišnice v Krminu) v cerkvi Sv. Ane in na glavnem pokopališču. DANES V ŠLOVRENCU: 9.30, Cesira Me-deot (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 14.00, Albano Zanon (iz Trsta) v cerkvi Rosa Misti- ca in na pokopališču. DANES V MARIANU: 10.30, Bruno Fal-zari (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.30, Marino Mecchia iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V PIERISU: 10.00, Gino Tonero (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. Za vedno nas je zapustila naša draga Dr. Tanja Mermolja Žalostno vest sporočajo sin Ace z ženo Natašo in vnuk Andraž z družino Pogreb bo jutri ob 12. uri na pokopališču v Pevmi. Zahvaljujemo se vsem, ki bodo počastili njen spomin. Žalovanju se pridružujejo sestra Marijca in brat Niko z družino Zadnji pozdrav dragi Tanji Mermolja Oskar in Neva Ob boleči izgubi drage mame Tanje izreka Acetu Mermolji in svojcem iskreno sožalje Slovenska kulturno-gospodarska zveza Ob izgubi drage mame izreka sinu Acetu in družini iskreno sožalje Zveza slovenskih kulturnih društev Ob izgubi drage Tanje Mermolja, podpisnice spominske listine Kulturnega doma v Gorici, izreka sinu Acetu, bratu Niku in ostalim svojcem, iskreno sožalje Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici Ob izgubi drage mame izrekajo predsedniku Acetu Mermolji iskreno sožalje uslužbenci in sodelavci ZTT-ja Dijaški dom S. Gregorčič izreka družini, ob smrti gospe Tanje Mermolja, dolgoletne predsednice združenja Dijaški dom, iskreno sožalje. Ob smrti drage mame izrekamo občuteno sožalje bivšemu kolegu Acetu Mermolji vsi na Primorskem dnevniku ČIPKARSTVO Sreda, 16. septembra 2015 1 5 intervju - Tina Koder Grajzar, avtorska idrijska čipka Njeno čipko je v dar dobila tudi Hillary Clinton Tina Koder Grajzar se je s šestimi leti vpisala na čipkarsko šolo, na kateri je v devetih letih osvojila tehnike idrijske čipke. Študij je zaključila na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, na smeri Oblikovanje tekstilij in oblačil z diplomo na temo Aplikacija klekljane čipke na oblačilo. Prav študij je precej spremenil njen pogled na čipko. Dojemati jo je pričela kot oblikovalski izziv, kot medij, v katerem se lahko likovno izraža in se tudi zato izdatneje posvetila prav avtorski čipki. Pri svojem ustvarjanju izhaja iz tradicije, njene stvaritve pa posedujejo prepoznaven pečat avtorja. Tina Koder Grajzar je zagotovo eno izmed tistih imen, ki lahko predstavi potencialne smernice oziroma kaj se in kaj se bo z idrijsko čipko dogajalo tudi v prihodnje. Kaj pomeni, da pri ustvarjanju vaših izdelkov izhajate iz tradicije idrijske čipke? Tehniko, ki jo pri izdelavi uporabljam, je tehnika idrijske čipke. Izhajam iz idrijske čipke in tudi, ko rišem vzorce, imam pogosto v mislih idrijski ris, polpremet, ribice, kitico... Te tehnike so precej močna točka identifikacije z idrijsko čipko. Kaj so pa tiste dodane vrednosti zaradi katerih so vaša dela poznana kot avtorska? Pri tradicionalni idrijski čipki najdemo poleg značilnih tehnik tudi prepoznavne tipične vzorce. Od teh vzorcev sem se jaz pri svojem delu oddaljila, moje čipke so plod moje lastne domišljije in ustvarjalnosti. Vse vzorce narišem sama. Pri svojem delu uporabljam barve in različne netradicional-ne materiale. Razmišljam pa tudi o uporabni plati izdelkov, želim, da postanejo del sodobnega načina življenja. Zato večinoma izdelujem čipkast nakit in modne dodatke pa tudi moji »čipkasti prtički« so taki, da jih zlahka postavimo v sodoben interier. Kaj pomeni avtorska čipka za tradicionalno čipko oziroma ali obstaja možnost, da bi recimo v prihodnje avtorska čipka izpodrinila tradicionalno? Avtorska in tradicionalna čipka danes sobivata. Menim, da ni bojazni, da bi avtorska čipka tradicionalno izrinila, čeprav je res, da se ta segment hitro širi in da tudi klekljarice vedno rajši posegajo po sodobnejših vzorcih. Avtorska čipka predstavlja živi, kreativni del dediščine, zaradi nje se idrijska čipka kot taka še vedno razvija, spreminja, nadgrajuje in je zato še vedno zanimiva tako kupcu kot tudi klekljarici - kleklja-nje v Sloveniji danes doživlja pravi razcvet, je najbolj priljubljeno ročno delo, ki sploh ni več omejeno le na tradicionalna klekljarska področja. Katere zahteve poseduje recimo tradicionalna idrijska čipka, ki jih vi ne bi nikoli prekršili? Na prvem mestu je tu zahteva po natančnosti in kvaliteti izdelave. In pa to, da se spoštuje tehnike idrijske čipke in se jih izdeluje pravilno. V nasprotnem primeru se ta vez s tradicijo lahko povsem pretrga in dobimo neko »globali-zirano« čipko, ki jo je v Evropi in v svetu danes vse več. Kar je po svoje škoda. Nekoč je bila idrijska čipka precej zanimiva v Italiji. Številni kupci so prihajali iz Gorice in Trsta. Kako je danes s tem? Z globalno ekonomsko krizo se je to žal precej spremenilo, strank iz Italije je malo. Mogoče pa gre tudi za menjavo generacij - starejši ljudje, ki so (tudi zaradi številnih zgodovinskih povezav med našimi kraji) poznali, cenili in ku- Izdelke Tine Koder Grajzar je mogoče dobiti tudi v Tržaški knjigarni povali tradicionalno idrijsko čipko umirajo, mlajši pa zanjo skoraj ne vedo več oz. jo dojemajo kot neko antikviteto, s katero nimajo kaj početi. Avtorska čipka pa po mojem mnenju na tem področju ni dovolj poznana. Vašo avtorsko čipko pa je že mogoče spoznati tudi v Trstu. Nekaj kosov mojega nakita in nekaj čipk Studia Koder si je od junija mogoče ogledati in kupiti v Tržaški knjigarni, ki svojim strankam poleg knjig ponuja tudi izdelke slovenske domače in umetnostne obrti. V kolikor se bo to sodelovanje izkazalo za uspešno in bo dovolj povpraševanja, bom ponudbo svojih izdelkov v bodoče še nadgradila. Ali je idrijska čipka med poznavalci cenjena tudi v svetu? Je. Poznavalci in ljubitelji klekljane čipke Idrijo poznajo kot eno od evropskih čipkarskih središč, idrijsko čipko pa kot prepoznavno zvrst klekljane čipke s svojim naborom tehnik in značilnih vzorcev. Navsezadnje je bila Slovenija izbrana za gostiteljico svetovnega kongresa Organizacije za šivano in klekljano čipko (OIDFA), ki se bo odvijal junija prihodnje leto v Ljubljani. Vrniva se k vašem delu. Katere materiale najraje uporabljate? Pri svojem delu uporabljam naravne materiale, od lana do bombaža, volne, svile,...posegam pa tudi po metali-ziranem sintetičnem sukancu in celo prozornem laksu. Pred nekaj tedni se je v Narodni galeriji v Skopju sklenila predstavitev vaših izdelkov. Kako je prišlo do gostovanja v Makedoniji in kakšni so prvi vtisi? V minulem letu sem pričela s sodelovanjem z makedonsko oblikovalko Biljano Klekačkosko. V Atelje galeriji v Ljubljani sva novembra lani pripravili razstavo avtorskega nakita v kombinaciji filigrana in čipke z naslovom Boginja in zmaj (po simbolih mest Skopja in Ljubljane). Obe pri svojem delu izhaja- va iz starih tehnik, ki so povezane z okoljem v katerem živiva, to pa nadgrajujeva z lastnim avtorskim izrazom. Bilija-na prihaja iz Skopja in se ukvarja z fili-granom, sama pa se na podoben način ukvarjam z idrijsko čipko. Ta razstava je bila sedaj predstavljena tudi v Makedoniji, v enem od objektov tamkajšnje Narodne galerije. Uvrščena je bila v niz dogodkov umetniškega festivala "Skopsko leto" (Skopsko poletje), kar ji je prineslo tudi precejšnjo odmevnost v širši javnosti. V kolikor se ne motim ste za va- še delo že prejeli nekaj pomembnih nagrad ? Minulo jesen se je na idrijskem mestnem trgu odvilo sklepno dejanje več mesecev trajajočega čezmejnega projekta Lanatura. V omenjenem okviru je potekal tudi natečaj Sodobna in tradicionalna uporaba ovčje volne v rokodelstvu. Strokovna komisija pod vodstvom prof.dr. Janeza Bogataja je v konkurenci triinpetdesetih izdelkov in kolekcij podelila dve prvi mesti, ki sva jih za ročno pleten šal z idrijsko čipko prejeli skupaj s pletiljo Renato Nagode iz Idrijskega Loga. Kot zanimivost naj povem, da sva sodelovanje kasneje nadgradili ter v kombinaciji pletenja in kle-kljanja ustvarili prodajno kolekcijo zimskih modnih dodatkov. Predstavljena je bila na lanskem Mesecu oblikovanja in na Bienalu industrijskega oblikovanja, ki veljata za dva najpomembnejša oblikovalska dogodka pri nas. Leta 2012 sem skupaj s Studiem Koder d.o.o. prejela tudi priznanje "Zlata vitica", ki ga Obrtna zbornica Slovenije podeljuje zaslužnim izdelovalcem in ustvarjalcem izdelkov domače in umetnostne obrti. Šal z vašo čipko naj bi krasil tudi nekdanjo prvo damo ZDA Hillary Clinton? Bilo je pred leti a drži. Nekdanja prva dama ZDA ga je prejela v dar ob obisku takratnega zunanjega ministra Žbogarja v ZDA. Kolikor vem ste aktivni tudi na pedagoškem področju? Zadnji dve leti v svojem ateljeju v Ljubljani vodim tečaje klekljanja, ki so med ženskami iz različnih koncev Slovenije nadvse dobro sprejeti. Kot zanimivost lahko povem, da se je ena izmed udeleženk na tečaj enkrat tedensko vozila celo iz Prekmurja. Ko me je gospa prvič poklicala po telefonu nisem mogla verjeti, da slišim prav. Klekljanje je po Sloveniji tako priljubljeno, da smo še Idrijčani pogosto presenečeni, ko vidimo koliko so se ženske iz drugih koncev Slovenije pripravljene potruditi, da si to znanje pridobijo. Kje vidite mesto idrijske čipke v prihodnosti? Menim, da se bo idrijska čipka vse manj izdelovala za prodajo in vse več kot konjiček, za lastne potrebe in darila. Podobno, kot se je že pred časom zgodilo v zahodnoevropskih čipkarskih središčih, kjer je življenjski standard višji. Segment avtorske idrijske čipke se bo širil, pri izdelkih ne bo več toliko poudarjena njihova uporabna plat, kle-kljarice bodo pri svojem delu vse bolj ustvarjalne. Želela pa bi si, da bi po idrijski čipki vse pogosteje posegali tudi ustrezno izobraženi umetniki in oblikovalci. RobiŠabec 1 6 Sreda, 16. septembra 2015 w APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E NOGOMET - Prvi krog lige prvakov Preporod Juventusa Na Otoku so zmagali z 2:1 - Trije goli Ronalda - V Eindhovnu huda poškodba - Roma drevi proti Barceloni - Totti kot papež Frančišek RIM/MANCHESTER - Juventus se je prvem krogu lige prvakov oddolžil za slabe nastope v uvodnem delu Serie A. Na Etihadu si je privoščil Manchester City (1:2), ki je med poletno kupoprodajno borzo »požgal« nad 200 milijonov evrov. Angleži so povedli v 57. minuti s Kompanyjem (domneven prekršek nad Chiellinijem). Igralci Juventusa so se pritožili pri slovenskih sodnikih, a Damir Skomina je zadetek priznal. Stara dama je izenačila v 70. minuti z golom Mandžukiča (podaja Pog-baja). Devet minut pred koncem je do žoge prišel Alvaro Morata. Napadalec jo je z izjemnim zavrtinčenim strelom z levico poslal od vratnice v mrežo. V Eindhovnu (PSV je premagal Manchester United z 2:1) se je že po četrt ure hudo poškodoval branilec Luke Shaw. Po trčenju s Hectorjem Morenom je obležal, tekma je prekinjena kar osem minut, z igrišča so ga odnesli na nosilih. Zelo verjetno gre za zlom noge. Danes bodo na sporedu ostale tekme. Mimogrede: kaj imata skupnega kapetan Rome »Pupone« Fran- cesco Totti in papež Frančišek? Vozovnico na mestnih avtobusih. Rimsko podjetje Atac bo namreč prihodnjega 27. septembra, ko bo Totti praznoval 39. rojstni dan, na originalen način proslavila sicer striktno osebni dogodek nogometaša. Za »par condicio« že razmišljajo, da bi v kratkem zadovoljili tudi navijače Lazia. Totti in soigralci bodo drevi igrali prvo letošnjo tekmo lige prvakov. Na rimski Olimpico prihaja evropski prvak Barcelona. »Igrali bomo odprto, napadalno. Ne bomo posvetili posebne pozornosti Messiju, Suarezu, Iniesti,« je napovedal trener rimskega kluba Rudi Garcia, ki ni pozabil na lanski »debacle« v uvodnem krogu proti nemškemu Bayernu (1:7). Francoski trener Rome ne bo imel na razpolago poškodovanega Pjaniča. Eno glavnih vprašanj pred sezono je, ali bo Barceloni, kot prvi po uvedbi lige prvakov, uspelo ubraniti lovoriko. Nazadnje je to uspelo Milanu leta 1990, še v tekmovanju pod nazivom Pokal državnih prvakov. Vlogo glavnega favorita so stavničarji namenili Barceloni, sle- dita pa ji Bayern in madridski Real. Chelsea in City sta na četrtem oziroma petem mestu. Uefa bo med klube znova razdelila bogate denarne nagrade. Za uvrstitev v skupinski del tekmovanja je vsak klub dobil po 12 milijonov evrov. Vsaka zmaga v skupinskem delu je vredna 1,5 milijona, neodločen izid pa pol milijona evrov. Za uvrstitev v izločilni del tekmovanja bodo klubi prejeli po 5,5 milijona evrov, četrtfinali-sti po šest milijonov, polfinalisti po sedem, poraženec v finalu 10,5 milijona, prvak pa 15 milijonov evrov. Ob tem bodo klubi od Uefe dobili tudi delež (glede na vrednost televizijskega trga v vsaki državi) od prodaje televizijskih pravic. VČERAJ - Skupina A: Paris SG - Malmo 2:9 (Di Maria, Cavani), Real Madrid - Šahtar 4:0 (Benzema, Ronaldo 3, 2 iz 11-m); skupina B: PSV - Manchester Utd 2:1, Wolsburg - CSKA 1:0; skupina C: Galatasaray - At-letico Madrid 0:2, Benfica - Astana 2:0; skupina D: Manchester City - Juventus 1:2, Sevilla - Borussia M. 3:0. KOŠARKA - Četrtfinalne tekme evropskega prvenstva Sosedski polfinale V sredozemskem derbiju Španija boljša od Grčije - Francija brez večjih težav Italijanski selektor Simone Pianigiani ne ve, ali bo danes lahko imel na razpolago Andreo Bargnanija fotodamj@n Najboljši strelec Francije je bil Tony Parker Francija - Latvija 84:70 (21:25, 19:13, 16:7, 28:25) Francija: Westermann 2, Batum 4, Lau-vergne 10, Kahudi 1, Parker 18, Fournier 7, Pietrus, De Colo 11, Diaw 14, Gelabale 4, Gobert 13. Latvija: Mejeris 3, Freimanis 9, Blums, Ber-tans 12, Timma 5, Janicenoks 16, Strelnieks 14, Berzins 2, Vecvagars 2, Karls, Peiners, Meiers 19. Španija - Grčija 73:71 (14:14, 25:18, 16:25, 18:14) Španija: Gasol 27, Fernandez, Rodriguez 10, Ribas 3, Reyes 5, Claver 2, Llull 8, Mirotič 18. Grčija: Bourousis 5, Zisis 5, Spanoulis 10, Calathes 14, Perperoglou, Sloukas 3, Kai-makoglou, Koufos 9, Printezis 19, Ante-tokounmpo 12. LILLE - Francoska košarkarska reprezentanca se je uvrstila v polfinale evropskega prvenstva, potem ko je v si-nočnji drugi četrtfinalni tekmi premagala Latvijo s 84:70 (40:38). Francija se bo v polfinalu pomerila s Španijo, ki je v prvi četrtfinalni tekmi na kolena položila Grčijo s 73:71 (39:32). Polfinalna tekma med Francijo in Španijo bo jutri. »Galski petelini» so imeli v prvem polčasu nekaj težav z rablji slovenske izbrane vrste v osmini finala, v drugem polčasu pa so povsem zagospodarili na parketu stadionu Pierre Mauroy v Lillu in zanesljivo uka-nili tekmece z Baltika. Junak dvoboja je bil sloviti organizator igre francoske izbrane vrste Tony Parker, ki je 18 točkam dodal še šest podaj, Boris Diaw pa je prispeval 14 točk. V latvijski izbrani vrsti je prednjačil Kristaps Janicenoks s 16 točkami. V včerajšnji prvi četrtfinalni tekmi je Španija ugnala Grčijo s 73:71 (39:32). V španski izbrani vrsti je bil najbolj učinkovit Pau Gasol, ki je 27 točkam dodal še devet skokov, Nikola Mirotič pa je dosegel 18 točk. V grški reprezentanci je Gian-nis Antetokounmpo dosegel 12 točk in pobral 17 žog pod obema obročema, Nick Calathes pa je tekmo končal s 14 točkami, sedmimi podajami in petimi skoki. Italija drevi proti Litvi LILLE - Kot pred dvema letoma v Sloveniji. Italija bo drevi ob 21.00 v četrt-finalu evropskega prvenstva znova igrala proti Litvi. Razlika pa je očitna: takrat so bili favoriti nasprotniki, danes pa ne bo tako. Več možnosti, vsaj na papirju, ima izbrana vrsta selektorja Simoneja Pianigianija. Italija je z razliko s slovenskega EP bolj zrela ekipa. Litva pa mlajša in manj izkušena. Kaj pa Bargnani? »Bom pošten. Jutri (danes op. av.) se bo sam odločil, ali bo na razpolago ekipi, ali pa ne. Če ga bo še bolelo, ga ne bom uporabil. Litva ima sicer izjemno solidnega centra: Valanciunas, ki je igral v Torontu in naj bi v prihodnjih sezonah postal eden najboljših centrov v ligi NBA. Italija in Litva sta doslej odigrali 27 medsebojnih tekem: obračun je 17:10 za košarkarje Baltske reprezentance. Ob 18.30 bo Srbija igrala proti Češki. Srbi so favoriti. Čehi pa so že dokazali, da se ne bodo zlahka predali. DANES - 18.30 Srbija - Češka, 21.00 Italija - Litva. Danes sem končno v prvi četrtfinalni tekmi videl igrati košarko. Tisto pravo, tisto ki navdušuje. Ki je sicer atletsko na najvišji možni ravni, a je obenem igra prefinjenih tehničnih in taktičnih potez. Ob vse tem pa je igra živcev, značaja in, po domače povedano, elipsoidnih priveskov med nogami. Moram priznati, da mi je žal, da je Grčija zgubila ali treba istočasno takoj povedati, da si je Španija zmago popolnoma zaslužila, in je torej njena zmaga »čista kao suza«, kot bi rekli Hrvati. Grčija je balkanska država. Njeni igralci imajo še vedno tisto izvirno žilico »zafrkancije« infantazije, ki je toliko let krasila jugoslovansko košarko. Tako sem moral navijati za njih, saj so tudi pred to tekmo prikazali zdaleč najboljšo igro izmed vseh nastopajočih ekip in, pošteno povedano, sem bil skoraj gotov, da bodo zmagali. Hočem tu biti general po bitki in izjaviti, da me ni prepričal pristop, ki jo je do tekme prikazal trener Katzikaris in tudi njegovo vodenje tekme me ni prav prepričalo. Grški trener se očitno ni upal igrati v visokih ritmih, kajti po njegovem mnenju bi taka igra veliko bolj ustrezala Špancem. Moje skromno mnenje je, da je toliko poveličana hitra španska igra v tem trenutku bolj papirnati tiger kot resnična grožnja. Enostavno so njeni zunanji igralci preveč »vihravi«, da se tako izrazim, in je torej velika verjetnost, da namesto hitre igre proizvedejo, po domače, »kažin«, ob tem pa imajo v ekipi neustavljivega pravega centra (seveda imam v mislih Gasola) in ni torej v njihovem interesu, da še posebej pospešijo ritem. Grki so torej igrali celo tekmo v nekem ritmu, ki ni v njihovi naravi, rekel bi skoraj celo tekmo, razen nekaj minut v tretji četrtini, so igrali v nekem protiritmu. Potem: Grčija je ekipa, ki ima zdaleč najdaljšo klop v primeri z vsemi ostalimi, in to prednost je bilo treba na kak način unovčiti. Na primer s tem, da se cela tekma igra v vrtoglavem ritmu, naj bo kar bo, z idejo, da pridejo nasprotniki na konec z jezikom, ki med tekom liže podplate. Jasno, ko potem igraš počasi, se dolga klop sploh ne pozna. Ko na primer sploh ne stopi na igrišče njihov NBA-jevec Pa-panikolaou. Ko igrajo Perperoglou, Kaima-koglou in Sloukas le nekaj minut, potem je popolnoma nepomembno imeti dolgo klop. In še: medtem ko je Sergio Scariolo, njemu kar kapo dol, uganil bolj ali manj vse menjave, je Katzikaris običajno reagiral vedno vsaj kako minuto prepozno, kar ga je na koncu stalo poraza. Po moje so bile odločilne prve minute zadnje četrtine, ko je Španija igrala z izrazito obrambno peterko s Claverjem in Reyesom, ki pa je istočasno v napadu popeljal na sprehod centra Koufosa, ki prihaja iz NBA-ja in si torej sploh ne more predstavljati, kako mu lahko beži, s tem da se odrine daleč od koša, nekdo, ki je izrazito nižji od njega. V teh odločilnih minutah je imela Grčija na igrišču peterko brez glave, beri brez Spa-noulisa, ki lahko sicer igra slabo. In včeraj je res igral slabo, vsaj za njegove pojme, je pa obenem pravi »svetilnik« grške igre v napadu. Ko je na igrišču, ima grška igra rep in glavo. Po drugi strani je Scariolo odlično pripravil tekmo. Španija je v vsakem trenutku dajala vtis, da ve, kaj hoče. Nekaj rešitevpick-and-rolla predvsem v prvem polčasu med Rodriguezom in Gasolom so bile prava poslastica za sladokusce. Mirotič je igral tako, kot bi vedno moral. Ulovili so nekaj odločilnih žog v napadu v pravih trenutkih. Le na koncu so si privoščili nekaj hudih neumnosti, ki bi jih lahko zelo drago stale. Da končam z najlepšo stvarjo, ki sem jo videl na igrišču. Vsi ste brali krasni čla- KOLESARSTVO Spisek Italijanov še ni dokončen, Contadorja ne bo RICHMOND - Italijanski selektor Davide Cassani je izbral kolesarje, ki bodo prihodnji teden branile barve »azzurrov« na svetovnem prvenstvu v ameriškem Richmondu v Virginii (Španec Contador se je odpovedal nastopu). Pravzaprav je Cassani izbral 14 imen. Spisek bo jutri, po Pokalu Bernocchi, krajši še za tri imena. Poleg kapetana Vincenza Nibalija bodo v ZDA tekmovali: Diego Ulissi, Daniele Bennati, Manuel Quinziato, Matteo Trentin, Fa-bio Felline, Daniel Oss, Elia Viviani, Gia-como Nizzolo, Jacopo Guarnieri, Kri-stian Sbaragli, Salvatore Puccio, Ales-sandro De Marchi in Sonny Colbrelli. »SLOVENSKA« LAMPRE -Šprinter Luka Mezgec bo dres nemške kolesarske ekipe Giant-Alpecin za prihodnje dve leti zamenjal za dres avstralske ekipe Orice-GreenEDGE. Nekdanji svetovni kolesarski prvak med mlajšimi člani in mladinci Matej Mo-horič se bo v sezoni 2016 in 2017 pridružil italijanski ekipi Lampre-Merido, kjer sta že Luka Pibernik in Jan Polanc. DOLG SEZNAM - Svetovna protidopinška organizacija (Wada) je na svoji spletni strani objavila seznam 114 oseb, ki so zaradi podpore uporabe dopinga dobile prepoved delovanja v športu, nekatere med njimi do konca življenja. Slovenskih imen ni. Italijanov pa je 61, med njimi je tudi zdravnik Michele Ferrari. Tudi rokometna LP Z rokometno tekmo med švedskim Kristianstadom in danskim Kol-dingom se bo danes začela evropska liga prvakov. Celje PL bo igral v skupini A, v njej so še nemška Kiel in Flensburg-Handewitt, madžarski Veszprem, francoski PSG, poljska Wisla Plock, hrvaški Zagreb in turški Bešiktaš. ZAVRNIL PONUDBO - Hrvaška nogometna reprezentanca po slovesu Nika Kovača išče novega selektorja. Med kandidati je bil tudi slovenski trener Rijeke Ma^až Kek, ki je ponudbo zavrnil. D-LIGA - Danes ob 15.00 v Trstu, Rocco: Triestina - Noale. B-LIGA - Zaostala tekma: Ascoli - Entella 1:0. piše Sergio Tavčar nek, ki ga je Voncina napisal o mladem Yannisu Adetokunbou (pišem njegovo ime normalno v naših črkah - se še spominjate kdo je bil Ntratzen Ntalipagits?), o njegovem poreklu in o njegovi karieri. V svojem življenju se mi je zelo redko zgodilo, da sem onemel in čutil mrgolenje v kosteh, ko sem prvič videl nekega igralca. Zgodilo se mi je z Mirzo, z Draženom, s Kuko-čem, s Sabonisom, z Divcem in to je bolj ali manj to. S tem dečkom se mi je zgodilo isto. Fant ima popolnoma nenormalen talent, ki ga doslej izrablja kvečjemu 2030 odstotno (in dela tudi naivne korake v kočljivih trenutkih). Če ta ni prvi pravi svetovni igralec 21. stoletja, potem res ne vem, kdo bi lahko bil. / ŠPORT Sreda, 16. septembra 2015 17 UMETNOSTNO KOTALKANJE Nova »azzurra« Metka Kuk (Polet) Openski Polet bo znova zastopan v državni izbrani vrsti Italije v umetnostnem kotalkanju. Selektor reprezentance Fabio Hollan je objavil spisek tekmovalcev, ki bodo oblekli dres »azzurov« na mednarodnem Pokalu Italije, ki bo od 16. do 18. oktobra v Misanu. Poletove barve bo zastopala Metka Kuk, ki se je na julijskem državnem prvenstvu uvrstila na solidno 10. mesto. Metka Kuk bo šesta poletov-ka, ki bo oblekla reprezentančni dres. Pred njo so reprezentanti bili svetovni prvak Samo Kokorovec, večkratna svetovna prvakinja Tanja Romano, Davide Profita, Jasna Kneipp in Davide Battisti. »Za Metko in za naš klub je vpoklic v reprezentanco lepo zadoščenje. Treba se bo dobro pripraviti na tekmovanje v Misanu,« je dejal trener Metke Kuk Mojmir Kokorovec, ki letos, poleg na openskem Pikelcu, trenira tudi pri tržiškem Fincantieriju in Fiu-micellu. »Skupaj vodim letos 76 agonisti-čnih športnikov,« je še dodal Kokorovec. Medtem se je v ponedeljek v Caliju v Kolumbiji začelo svetovno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju, na katerem je nekdanja Poletova kotalkarica Tanja Romano zadnjič slavila zmago leta 2010 (na Portugalskem). V Caliju bo v različnih kategorijah in disciplinah nastopilo okrog 1300 kotalkarjev iz 26 držav. Za naslov svetovne prvakinje se bosta letos potegovali KOŠARKA - V Gorici Na turnirju K2 Sport-Mark že prvi derbi Bor - Breg Druga drevišnja četrtfinalna tekma bo med Novo Gorico in Romansom Poletovka Metka Kuk fotodamj@n Italijanka Debora Sbei, ki brani svetovno lovoriko, in Španka Monica Gimeno, ki je premočno zmagala na evropskem prvenstvu. Monica Gimeno se je v zadnjih šestih sezonah preizkusila v umetnostnem drsanju na ledu. Letos pa si je ponovno obula kotalke in je izjemno motivirana. V Kolumbijo bo odpotoval tudi predsednik Poleta Samo Kokorovec, ki trenira italijansko reprezentantko Silvio Marangoni (in-line), in slovenske reprezentantke Ni-ko in Tejo Arčon ter Ano Rejec. (jng) NOGOMET - Mladinske lige Soliden nastop letnikov 2002 Krasa Teniška zmaga mladincev Vesne Deželni naraščajniki Krasa na igrišču v Trebčah fotodamj@n Kras Repen - Ronchi 3:4 (1:1) Strelci: Sgorbissa, Vascotto 11-m, Decaneva Kras: Zucca (Gregori), Jurc, De Leo, Kosovel, Košuta, Carlevaris, Vascotto, Sgorbissa, Decaneva, Kocman, Petracci, trener Pahor. Rdeča kartona: Vascotto, Petracci. Odločilna gola gostov sta padla šele v sodnikovem dodatku. Kras je bil večji del tekme boljši od gostov iz Ronk, ki pa niso nikoli popustili. Svoj pečat je tokrat zapustil tudi sodnik, ki je v drugem polčasu izključil dva Krasova nogometaša. Sant'Andrea San Vito - Vesna 1:6 (0:2) Strelci: Sammartini 3, Disnan, Ramondo, Renar. Vesna: Bombardieri (Paoli), Puric, Muccio Crasso, Ramondo, Renar, Gleria Sossi, Tarable, Poiani, Sammartini, Disnan, Miloševič, trener Toffoli. Razlika med ekipama je bila očitna. Vesna je bila vseskozi boljša. Gostitelji so častni zadetek dosegli šele v zadnji minuti tekme. DEŽELNI NARAŠČAJNIKI Kras Repen - Trieste Calcio 0:7 (0:6) Kras: Stranieri, Nabergoj, Carli, Dekovic, Caldarola, A. Malalan, Mule, Majcen, Devide, N. Malalan, Calcagno (Perossa, Calzi, Curri, E. Bre-sich, Niro, P. Bresich). Trener: Cotterle. Naraščajniki Krasa so v prvem krogu kakovostnega deželnega prvenstva plačali hud davek. Tržaška ekipa je namreč v Trebčah že po prvem polčasu vodila s 6:0. Gostje so bili vseskozi boljši. DEŽELNI NAJMLAJŠI San Luigi - Kras Repen 1:1 (0:0) Strelec: Parisi Kras: Zago, Kaurin, Pertot, Stojanovič, Parisi, Gio. Marinoni, Gio-vannini, Tomasetig, Raseni, Giu. Marinoni, Okretič; Cozzutto, Co-cevari, Stoppani, Di Lullo. Trener: Prodanovič. Varovanci trenerja Siniše Prodanoviča so v nedeljo na pro-seški Rouni iztrgali solidnemu San Luigiju pomembno točko. V uvodnem delu so igralci Krasa igrali zelo dobro, nato pa so malo popustili. Gostitelji so sicer prvi povedli. Kras je uspel izenačiti šele v zadnjem delu, ko se je cela ekipa požrtvovalno podala v napad. DEŽELNI NAJMLAJŠI Kras Repen je bil v prvem krogu deželnega prvenstva U14 prost. V skupini B bo v nedeljo igral prvo tekmo v gosteh v San Vitu al Tagliamentu. Kras letos trenira lanski nogometaš članske ekipe Rok Božič. KRAS - Letnik 2001: Martino Cocevari, Federico Cozzutto, Federico Di Lullo, Alessio Giovannini, Fabjan Kaurin, Miljan Markovič, Lazar Obradovič, Matteo Parisi, Luka Pavlin, Erik Pertot, Nicolo' Rizzi, Damiano Starc, Tit Stocca, Andrea Stoppani, Samo Tomasetig, Matteo Vescovo, Michele Zago; trener Rok Božič, pomočnik trenerja Paolo Gargiuolo, trener vratarjev Dejan Čolič; spremljevalca Mauro Giovannini in Vito Rizzi. ZSŠDI - Za otroke in najstnike Nova zgibanka športne ponudbe Združenje slovenskih športnih društev v Italiji je tudi letos poskrbelo za izdajo zgibanke Športna dejavnost - namenjena mladim in mlajšim - ki zajema bogato in pestro ponudbo vseh društev. Zgibanka vsebuje posodobljene podatke in stike referenčnih oseb pri društvih včlanjenih v ZSŠDI. Očesu prijetno rumeno zgibanko so z ilustracijami različnih športnih disciplin ilustrirali hudomušni karikaturisti Vile&Vampi. Oblikoval jo je Martin Maver. Seznam otroških dejavnosti z odgovarjajočimi kontakti na Tržaškem, Goriškem in Videmskem je bil v teh prvih šolskih dneh porazdeljen po vseh slovenskih vrtcih, osnovnih in nižjih srednjih šolah. Tiskali so okrog 3500 izvodov. Otroci in najstniki lahko zbirajo med številnimi športnimi disciplinami. Poleg klasičnih športov (košarka, nogomet, odbojka) v zgibanki lahko interesenti poiščejo podatke (kontakte in urnike) splošne telovadbe, otroške mo-torike, in tudi ritmične gimnastike, ki jo nudijo številna društva. prej do novice www.primorski.eu * Dvaindvajseta trofeja K2 SportMark v režiji ŠZ Dom pod pokroviteljstvom dežele Furlanije Julijske krajine in ZSŠDI stopa danes v ospredje, saj sta na vrsti še zadnja dvoboja pred jutrišnjima polfinaloma. Kvalifikacijski dvoboji v prejšnjem tednu so se v bistvu zaključili brez presenečenj, saj so naposled vendarle prevladale ekipe, ki nastopajo v višjih ligah, čeprav ne brez tveganj. Kontovel, potem ko je v predtekmovalni skupini premagal Dom Mark (ki je med našimi ekipami naj -bolj razočaral s prikazano igro) in Athle-tismo, je v prvem polčasu - nato je popustil - v drugem krogu pošteno namučil tudi Romans, ki nastopa eno ligo višje, vodi pa ga Domov trener mladinskih ekip Jan Zavrtanik. Sokol, ki je nastopil v okrnjeni postavi, je po dveh izenačenih tekmah izgubil proti ekipi Pallacanestro Bisiaca in proti ekipi Dinamo GO, ki bo po lanskem napredovanju iz promocijske lige letos nastopala s Kontovelom in Sokolom v D-li- TPK Sirena v Miljah osvojila trofejo Suraci Pretekli konec tedna se je v Miljskem zalivu odvijala conska regata pokala Mesta Milje. Posadke Sirene in Čupe so nastopile v razredih 420 in laser 4.7. Najbolj uspešne so bile posadke barko-vljanskega kluba. V razredu 420 je zmagala dvojica Carlotta Omari s flokistko Matildo Di Stefano (STV), druga sta bila jadralca Čupe Luca Carciotti in Mirko Juretič, tretje mesto pa je s flokistko Silvio Versolato zasedel Mat-teo Omari (Sirena). Na četrtem mestu z enakim številom točk je pripadalo Jani Germani in Sari Zuppin (Sirena). Izkupiček točk jadralcev Sirene je tržaškemu pomorskemu klubu zagotovilo trofejo Suraci (na fotografiji), k skupnemu seštevku pa je prispeval tudi mladi jadralec Sirene Aleksander Harej na laserju 4.7, ki je bil po štirih plovbah četrti. Poleg posadk Sirene so v razredu 420 nastopile tudi tri posadke sesljanske Čupe. Pri že omenjeni novi dvojici Carciotti-Juretič, je Mirko Juretič začasno zamenjal Carciottijevega partnerja (flokista) Ni- Najmlajši in začetniki Juventine na pripravah na Vojskem Okrog 30 mladih nogometašev kategorij najmlajših in začetnikov Juventine se je pred kratkim vrnilo iz priprav, ki so jih organizirali na Vojskem pri Idriji. Mladi igralci Juventine so pod taktirko trenerjev Christiana Suraceja, Paola Verreja, Michelangela Vittorellija in Massima Prestija trenirali dvakrat dnevno. gi. Ravno goriška ekipa je nato v dodatnem dvoboju pošteno namučila Breg, predvsem po zaslugi bivšega italijanskega reprezen-tanta, 51-letnega Roberta Bullare, ki je Bre-žanom nasul 27 točk (10:10 v prostih metih, 4:8 za dve točki in 3:4 v metu za tri točke). Breg pa je v določenih potezah že opozoril na kakovost letošnje ekipe, ki jo je med drugim okrepil lanski kapetan moštva Pallacanestro Trieste Marco Carra. Tako se bodo varovanci trenerja Kra-šovca danes v goriškem Kulturnem domu (Ulica Brass 20) pomerili v derbiju proti Boru ob 21. uri, ob 19.30 pa bo na vrsti srečanje med Novo Gorico in Romansom. Zmagovalec derbija se bo jutri ob 21. uri pomeril z Ardito, medtem ko se bosta Romans ali Nova Gorica jutri spopadla z Jadranom v prvem polfinalu, ki bo na sporedu ob 19.30. Mali finale za tretje mesto bo na vrsti v petek, 18. septembra, ob 19.30, veliki finale letošnje trofeje K2 Sport pa bo istega dne ob 21. uri. (av) NOGOMET Pokalni derbi Vesna - Kras, Sovodnje v soboto Na sedežu deželne nogometne zveze so včeraj izžrebali četrtfinalne pare državnega pokala elitne lige. Iz škatle so predstavniki zveze za prvo tekmo potegnili papir z imenoma kriške Vesne in repen-skega Krasa. Pokalni derbi bo v sredo, 14. oktobra ob 20.30 v Križu. Drugi pari so: Flaibano - Gemonese, Rivignano - Chions, Torviscosa - Lumignacco. V državnem pokalu promocijske lige bo Primorec v osmini finala gostoval v Fojdi (proti ekipi Ol3). Tekma bo v sredo, 7. oktobra ob 20.30. V deželnem pokalu 2. AL bo Primorje proti ekipi Tre Stelle igral v gosteh v Campo-formidu. Srečanje bo 21. oktobra ob 20.30. V okviru prvenstva 1. AL bo Sovod-nje domačo tekmo proti Foglianu Turria-cu igralo že v soboto. Juventina pa bo nedeljsko domačo tekmo igrala v Moraru. □ Obvestila Jana Germani, Sara Zuppin in Carlotta Omari colasa Starca, ki je pred kratkim utrpel zlom roke. Na 11. mesto sta se uvrstila Alessandro Deluisa in Luka Paljk, na 14. mestu Sebastjan Cettul in Giulio Mic-helus, za njim na 15. še mešana posadka Jaka Podveršič (Čupa) in Giovanni Pietro da Boi (Grado). (mar) ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da so stalni urniki za vse skupine sledeči: MIKROBASKET (2010/11) v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 v telovadnici na Kontovelu (vaditelja Jana Croselli in Andrej Vremec); MINIBASKET mlajši (2007/08/09) v torkih in četrtkih od 16.15 do 17.30 v telovadnici Ervatti na Rouni pri Briščikih (vaditelja Damjan Košuta in Jana Croselli); MINIBASKET starejši (2005/06) v ponedeljkih, sredah in petkih od 16.15 do 17.30 v telovadnici Ervatti na Rouni pri Briščikih (vaditelja Andrej Vremec in Erik Piccini). Info na tel. 338/5889958 (Andrej Vremec), na e-mail poletkosarka@libero.it ali na naši facebook strani www.facebook.com/polet.kontovel. PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da so se začela vpisovanja v tečaje prilagajanja na vodo in tečaje plavanja za otroke od 4. do 16. leta. Začetek tečajev 1. oktobra 2015. Informacije na tel. 3341384216 (ob delavnikih od 14.00 do 18.00) oziroma po e-pošti plavanje.bor@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR obvešča, da se bo športna šola za otroke od 1. do 6. leta začela na Stadionu 1. maja v soboto, 10. oktobra, z urnikom: 9.30 - 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in 11.30 - 12.30 za otroke, od 3. do 6. leta. Informacije in prijave v uradu na Stadionu 1. maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 04051377. ŠPORTNA ŠOLA TRST in ŠZ BOR obveščata, da se bo Športna šola za otroke od 6. do 8. leta odvijala na Stadionu 1. maja v ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17.30. Vadba se začne v ponedeljek, 21. septembra. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 04051377. ATLETIKA BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR obveščajo, da se bo uvajanje v atletiko za otroke od 8. do 10. leta odvijala v ponedeljkih na stadionu na Kolonji in četrtkih na Stadionu 1. maja od 16.30 do 17.30. Začetek vadbe v ponedeljek, 21. septembra. Informacije in prijave v uradu na Stadionu 1. maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 04051377. ŠD KONTOVEL odbojkarska sekcija obvešča, da so se začeli treningi minivolleyja za deklice letnikov 2008, 07, 06 in 05 s sledečim urnikom: ob sredah od 16.15 do 17.45 v telovadnici srednje šole na Proseku in ob petkih od 16.15 do 17.45 v telovadnici na Kontovelu. Za info in prijave: 3288299227 (Tania). ŠD KONTOVEL, ritmična telovadba sporoča, da se bodo treningi ritmične telovadbe za deklice od 2. letnika vrtca do 1. razreda OS začeli v četrtek, 17. septembra. Vadba bo potekala ob torkih in četrtkih od 16.30 do 17.30 v telovadnici na Kontovelu. Info in prijave: 3200750162 (Federica) in 3385000643 (Martina). AŠD SOKOL sporoča, da bo v danes, 16. septembra, ob 16.15 v nabrežinski telovadnici potekalo prvo srečanje za skupini motorike in minimotorike za letnike 2011 do 2009. Skupina minibasketa, letniki od 2008 do 2005, bo imela prvi trening v četrtek, 17. septembra ob 16.00. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da se bo začela nova sezona ritmične gimnastike. Urniki: treningi na stadionu 1. maj za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih 16.30-17.30; za osnovnošolke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo v torek, 15. septembra. Treningi na Opčinah (telovadnica OS Bevk) bodo potekali za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in za osnovnošolke ob sredah 17.30-18.30. Prvi trening bo v sredo, 16. septembra. Informacije na tel. 04051377. AŠD SOKOL organizira tečaj minivolley-ja za punčke letnikov 2007/08/09 in tečaj odbojke under 1 2 za dekleta rojena v letu 2004. Prvo srečanje obeh skupin bo v nabrežinski telovadnici danes, 16.9. ob 17.15. 274 Četrtek, 17. septembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Danes bo spremenljivo oblačno z možnostjo posameznih padavin ali neviht. Več oblačnosti bo v višjih legah, kjer bodo pogostejše tudi obilne padavine. Ob morju bo pihal zmeren veter. V višjih predelih pa bo zapihal močan jugoza-hodnik. Danes bo v zahodni in ponekod v osrednji in južni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno. Občasno bodo krajevne padavine, predvsem plohe. Drugod bo delno jasno. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Še bo oblačno s padavinami in nevihtami. Jutri bo sončno in zelo toplo. V zahodnih krajih bo več oblačnosti, predvsem v Posočju bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter. ^ Danes: ob 5.10 najnižje -40 cm, ob 11.12 najvišje 43 cm, ob 17.45 najnižje -33 cm, ob 23.23 najvišje 27 cm. S Jutri: ob 5.30 najnižje -34 cm, ob 11.36 najvišje 41 cm, ob 18.10 najnižje -30 cm, ob 23.52 najvišje 21 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 21,1 stopinje C. 500 m ...........21 1000 m ..........18 1500 m ..........15 2000 m ..........12 2500 m ..........10 2864 m ...........7 UV indeks ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah seže do 6, v gorah do 6 in pol. Zgrožena ob misli na Trumpa kot predsednika ZDA Zdravnik dovolil kajenje 96-letnemu bivšemu kanclerju Schmidtu NEW YORK - Miss Alabame Meg McGuffin je v nedeljo na izboru za Miss ZDA v Atlantic Cityju izrazila zgroženost ob misli na to, da bi Donald Trump, ki ga je označila za zabavljača, postal predsednik ZDA. Newyorški milijarder, ki vodi v anketah med republikanskimi predsedniškimi kandidati, je lastnik tekmovanja Miss USA kakor tudi tekmovanja Miss Universe in se vse do ponedeljka večer začuda še ni oglasil z osebnim napadom na McGuffinovo. Miss Alabame, ki je tekmovanje končala kot 4. spremljevalka, so vprašali kaj meni o tem, da Trump vodi med republikanskimi kandidati. »Če bi bila re-publikanka, bi bila povsem zgrožena,« je dejala in Trumpa označila za zabavljača, torej ne za resnega politika, ki bi bil sposoben vodenja ZDA. RIM - V Predappiu, rojstnem kraju Benita Mussolinija ■ ■ • ■ • V I • |«V v Muzej ali se eno zbirališče nostalgikov fašističnega režima? Slovenka ranjena v eksploziji stranišča v Avstriji DUNAJ - V eksploziji stranišča na kmetiji na avstrijskem Štajerskem je bila včeraj ranjena Slovenka, ki so jo zaradi opeklin odpeljali v bolnišnico. Eksplozijo je po navedbah policije povzročil metan. »Ko je ženska prižgala luč, je odjeknila eksplozija, v kateri je dobila opekline po rokah in glavi,« je sporočila policija. Kot so pojasnili, naj bi iz greznice poleg stranišča uhajal metan, iskra pa je nato povzročila eksplozijo. (STA) RIM- V rojstnem kraju fašističnega diktatorja Benita Mussolinija, Pre-dappio, načrtujejo prvi muzej o 21 letih fašističnega režima v Italiji, je sporočila nemška tiskovna agencija dpa.Mussolini se je povzpel na vodilni položaj v Italiji leta 1922 in državo po-vedel v drugo svetovno vojno na strani nacistične Nemčije. Po vojaških neuspehih je bil leta 1943 odstavljen, Italija pa je kapitulirala. Mussolini je nato na severu Apeninskega polotoka vodil marionetno Savojsko republiko, dokler ga leta 1945 ob koncu vojne niso ujeli in nato ubili partizani. Župan Predappia, Giorgio Frassi-neti, je za dpa napovedal, da bo muzej prostor, kjer se bo lahko učilo in razvijalo razumevanje o političnem sistemu, ki je pustil globok pečat v italijanski in evropski zgodovini. Predappio je me- Nekdanja Casa del fascio v Predappiu, zgrajena v fašističnem slogu, kjer načrtujejo muzej fašizma sto s 6500 prebivalci približno 270 kilometrov od Milana. Mussolini se je v tem mestu rodil 29. julija 1883. V mestu se vsaj trikrat letno odvijajo neofašistični shodi, na katerih se spominjajo rojstva, smrti in poti do slave fašističnega diktatorja. Župan na kritike, da bo muzej postal še eno svetišče za neofašiste, odgovarja, da je muzej namenjen samo izpolnjevanju človeške radovednosti o zgodovini in da želijo javnosti bolje predstaviti obdobje, ki je ne glede na tragičnost velik del italijanske nacionalne identitete. Občina Predappio želi muzej ustanoviti v bivšem štabu fašistične partije Palazzo del Fascio, markantne trinadstrop-ne marmorne palače s 40-metrskim stolpom, ki jo sicer že nekaj let obnavljajo. Občini za nakup posestva in stavbe primanjkuje okoli pet milijonov evrov. HAMBURG-Zdravnikje nekdanjemu nemškemu kanclerju Helmutu Schmidtu dovolil, da se še naprej razvaja s cigaretami. 96-letnik bo lahko nadaljeval s kajenjem tudi po hospitalizaciji zaradi zdravstvenih zapletov na začetku meseca. Schmidt predstavlja ikono nemškega kadilskega gibanja, ki mu policija večkrat pogleda skozi prste, ko kadi v gledališčih ali med televizijskimi oddajami. Med bivanjem v hamburški bolnišnici zaradi zdravljenja tromboze na nogi pa je moral odvisnost od tobaka blažiti z nikotinskimi obliži. Kardiolog Karl-Heinz Kuck meni, da ne bi imelo smisla, da bi mu prepovedali kajenje pri 96 letih. fotoutrip "15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). gA 'let Primorski pred morsko deklico v Kopenhagnu deklica / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. septembra 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 RAI3 RAI4 RAI PREMIUM 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Grand Hotel 23.30 Porta a porta 11.25 Nad.: Un posto al sole 12.20 19.30 Nad.: Terra Nostra 13.05 Nad.: Angelo il custode 14.00 Serija: I misteri di Murdoch 14.55 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.00 GranPremium 15.05 Nad.: Il maresciallo Rocca 16.45 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.50 Novice 17.55 Nad.: Valeria 18.45 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Non uccidere 23.15 Serija: Un caso per due RETE4 6.0014.00 Detto fatto 7.30 Nad.: Il tocco di un angelo 8.15 Serija: Le sorelle McLeod 9.4013.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 0.35 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 17.00 Serija: The Good Wife 18.00 Šport 18.50 Serija: Elementary 19.35 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Serija: Criminal Minds 22.50 Serija: Under the Dome 23.40 Evolution 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.25 16.40 Geo 12.45 Pane quo-tidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 20.00 Blob 20.15 Scono-sciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 12.50 19.35 Once Upon a Time 13.40 Sabrina, vita da strega 14.25 Stargate Atlantis 15.10 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.15 Andromeda 16.00 Star Trek: Enterprise 16.45 Doctor Who 17.40 0.35 Novice 17.45 Film: Ercole e la regina di Lidia (pust.) 20.20 Star Trek: Next Generation 21.15 Film: Intersection (dram., '94, i. R. Gere) 23.10 Film: Go Fast (akc.) _RAI5_ 14.20 La Terra vista dal cielo 15.05 Oceani 15.55 Cinque buoni motivi 16.00 Film: Un certo giorno (dram.) 17.55 Scara-mouche Scaramouche 18.10 Novice 18.20 20.40 Passepartout 18.50 This is Opera 19.45 Art of... Spagna 21.15 Munch - L'ur-lo arrivato fino a noi 22.10 The Art of Gothic 23.10 Glasba: Stevie Wonder - Live at Last RAI MOVIE 14.00 Film: American Gigolo (krim., '80, i. R. Gere) 15.55 Film: Il diario di Anna Frank (dram.) 17.45 Novice 17.50 Dok. film: Gente di Roma 19.30 Film: Patroclooo! E il soldato Camillone, grande grosso e fresco-ne (kom., It., '73) 6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.15 Nad.: Bandolera 9.45 Ricette all'italiana 10.30 20.30 Dalla vostra parte 11.3018.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Flikken - Coppia in giallo 16.3519.35 Ieri e oggi in TV 16.50 Film: Come prima, meglio di prima (kom.) 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Le parole che non ti ho detto (dram., '99, i. K. Costner) 0.00 Film: Sono pazzo di Iris Blond (kom., It., '96, r. in i. C. Verdone) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint - Estate 21.10 Nad.: Squadra antimafia 23.30 Matrix _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Serija: Nikita 10.25 Serija: Walker Texas Ranger 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.45 Nan.: Simp-sonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Nan.: Due uomini e mezzo 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.20 Serija: Royal Pains 18.15 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 20.20 Champions League Live 22.55 Speciale Champions 23.35 Film: Planet Terror (horor) _IRS_ 13.05 Film: Agente 077 missione Bloody Mary (akc.) 15.15 Film: Safari Express (pust.) 17.15 Film: Mark il poliziotto spa-ra per primo (det., It., '75) 19.15 Serija: ATeam 20.05 Serija: Walker Texas Ranger menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 23.10 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 SOS Tata TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.40 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Italia economia e prometeo 13.00 20.00 Do-dici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 21.00 Azzurro Italia 23.30 Roma InConTra _LAEFFE_ 11.05 20.05 Bourdain: Cucine segrete 12.55 18.55 Il cuoco vagabondo 15.00 Chef Sara in Asia 16.55 Jamie: Ricette a 5 euro 17.55 Jamie: Menu in 30 minuti 19.55 Novice 21.05 Nad.: Millennium - La regina dei ca-stelli di carta 22.45 Film: We Want Sex (dram.) _CIELO_ 12.15 MasterChef Australia 14.15 MasterChef Italia 15.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Apocalypse Pompeii (pust.) 23.00 Film: Vedo nudo (kom.) _DMAX_ 12.30 La prova del diavolo 13.2019.30 Affare fatto! 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 Ci sei o ci fai? 15.55 River Monsters 16.50 Top Hooker: i re della pesca 17.45 Airport Security Nuova Zelanda 18.35 I maghi delle auto 21.10 Ingegneria impos-sibile 22.00 L'impero delle macchine SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Opus 12.25 Dok. feljton: Tea time na Goričkem 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.25 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 21.15 Film: Bull Durham - Un gioco a tre mani (kom., 'SS, i. K. Costner) 23.15 Film: Vestito per uccidere (triler, '80, r. B. De Palma) 21.00 Film: Cosa voglio di più (dram.) 23.20 Adesso cinema 23.35 Film: La cura del gorilla (kom., It., '06) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I 20.05 Film: Diplomacija (dram.) 21.25 Kino Fokus 22.00 Odmevi 23.10 Gledališče: Ponudba in povpraševanje SLOVENIJA2 7.00 8.55 Risanke in otroške odd. 8.30 Zgodbe iz školjke 9.30 0.00 Točka 10.35 Profil 11.0017.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.35 Dok. serija: Naši vrtovi 15.10 Dok. film: Fabiani - Plečnik 16.00 Dober dan 18.15 Košarka: EP, Srbija - Češka, prenos 20.20 Žrebanje Lota 20.40 Košarka: EP, Italija - Litva, prenos 23.30 Nan.: Se zgodi _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 City Folk 14.45 Istrska potovanja 15.35 Vesolje je... 16.05 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.40 Vrt sanj 17.25 Istra in... 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.45 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 19.55 Najlepše besede 20.30 We-bolution 21.00 Boben 22.15 Folkest 2010 22.55 Arhivski posnetki _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.15 10.00, 11.10, 12.25 TV prodaja 8.30 17.20 Nad.: Plamen v očeh 10.1516.00 Nad.: Grehi preteklosti 11.25 Nad.: Dubrovniška zora 12.40 20.00 Gostilna išče šefa 13.55 Serija: Kar bo, pa bo 14.55 Preverjeno 17.00 18.55, 22.00 Novice in vreme 21.00 Nad.: Usodno vino 22.40 Serija: Na kraju zločina - New York Sreda, 16. septembra Rai movie, ob 17.50 VREDNO OGLEDA Gente di Roma Italija 2003 Režija: Ettore Scola Igrajo: Ettore Scola, Valerio Mastandrea, Sabrina Impac-ciatore in Arnoldo Foa Starosta rimskih režiserjev, Ettore Scola je ta film posvetil Rimu, predvsem pa njegovim prebivalcem. Z zanimivim popotovanjem po rimskih četrtih, trgih in ulicah, v nenehnem dokumentarno-fikcijskem zapisovanju tistega, kar je Rim bil in tega, kar je postal, je bradati režiser poklonil dokumentarec ravno bistveno spremenjenim someščanom in mestu, ki ga ima kljub vsemu nadvse rad. KANAL A 7.00 18.00, 19.45 Svet 7.55 12.50 Serija: Družinsko bojišče 8.20 16.45 Serija: Min-dy se dogaja 8.45 Risanke in otroške oddaje 9.55 11.00, 13.15 Tv prodaja 10.1013.45 Nad.: Ljubke lažnivke 11.15 Serija: Beli ovratnik 12.05 17.10 Serija: Lepo je biti sosed 14.45 Film: Izganjalci duhov (kom., '84, i. B. Murray) 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 20.00 Nogomet: UEFA Liga prvakov: Roma - Barcelona 23.30 Film: Operacija Delta Force 2 (akc.) PLANET TV 10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.15 Nan.: Allo allo 15.50 Nan.: Prijatelji 16.25 20.00 Nad.: Ena žlahtna što-rija 17.40 21.15 Kmetija: Nov začetek 19.00 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 22.30 Bognedaj, da bi crknu televizor 23.30 Nan.: Lov na osumljenca RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 Prva izmena: V studiu Valentina Sancin in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 11.00 Studio D; 11.15 Srečanje z Oskarjem Kjudrom; 12.15 Operetne promenade; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari: Murva Fabianijevih - 18. del, sledi Music box; 18.00 Odporništvo v ženskih očeh, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Poletna promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jamcoast radio; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia della vacanze; 9.35 Appuntamen-ti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 11.35, 14.35, 18.00, 19.00, 23.00 Glasba; 11.00, 21.00 L'argomento; 13.00, 22.00 Il cammi-no del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00, 17.35 E... state freschi; 17.00 Playlist; 20.00 Album Charts; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. TRST, BORZNI TRG 18 -19-20 SEPTEMBER 2015 sliiwsi roj dogodkov v srcu mesta un volo di eventi si posa in citta GLASBA - LITERATURA - GLEDALIŠČE - SLIKARSTVO - FOTOGRAFIJA - ŠPORT - ŠOLA PREDFESTIVALSKI DOGODKI TRST Štart pohoda Rezija - Trst Solbica - Danes, 16. septembra 2015, ob 7. uri Dogodek organizirajo: Slovensko planinsko društvo Gorica, Slovensko planinsko društvo Trst, Planinska družina Benečije Utrip na Zapestju: Društvo Slovenskih Pisateljev o ustvarjalnem trenutku, veljavi in prebojni moči slovenske knjige doma in v svetu ts360 - Tržaško knjižno središče Danes, 16. septembra 2015, ob 11.30 Sodelujejo: Predsednik DSP Ivo Svetina in člani upravnega odbora Otvoritev razstave Hommage slikarju Albertu Sirku Palača Costanzi, dvorana Veruda Danes, 16. septembra 2015, ob 16. uri Dogodek organizirajo: ZTT, Fotoklub skupina 75, Fotovideo Trst 80, Društvo za umetnost KONS Predstavitev monografije o Albertu Sirku Žerjav Ursus, Četrti pomol Danes, 16. septembra 2015, 18.30 Sodelujejo: ZTT, MoPZ Vesna in Osnovna šola Albert Sirk iz Križa ŠPETER Večer v okviru pohoda Rezija - Trst Špeter, Slovenski kulturni center Četrtek, 17. septembra 2015, ob 17. uri Dogodek organizirajo društva iz Benečije PETEK, 18. SEPTEMBRA 2015 9.00 - 13.00 Program za šole Fotoorientacija, predstavitve Slovencev v Italiji in večkulturnega mesta, medkulturne igre, ogledi po poteh slovenskega Trsta, tečaji slovenščine; Dogodek organizirajo: Slovenski taborniki v Italiji Rod modrega vala, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) 15.00 Vodeni ogledi slovenskega Trsta Prijave pri info točki do 14. ure ali do zapolnitve mest (50) Vodiči: Valentina Barani, Erika Bezin, Carlo Mezgec, Tomaž Susič 16.00, Palača Gopcevich, Dvorana Bobi Bazlen Demitiziranje mita: Trst od večkulturnosti k medkulturnosti Pogovor med zgodovinskimi skupnostmi. Dogodek organizirajo: Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI), Narodna in študijska knjižnica, Skupina / Gruppo 85 Aperitiv ponuja: Ad formandum 16.45 Igrivi tečaj slovenščine Dogodek organizira:Sklad Mitja Čuk 17.30 Okrogla miza o poučevanju slovenščine v italijanskih šolah Dogodek organizirajo: Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI), Fondazione Sklad Libero Zora Polojaz Aperitiv ponuja: Ad formandum 20.00 Slovesni otvoritveni koncert z orkestrom Glasbene matice Dirigent: Igor Zobin 21.45 Slovensko stalno gledališče, Kulturno društvo Razseljeni in Glasbena matica Sodelujeta: SLOFEST in Primorski dnevnik Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan Kako postati Slovenci v 50 minutah Režija: Sabrina Morena Igrajo: Daniel Dan Malalan, Alessandro Mizzi (video), Boštjan Zavnik (harmonika); Video: Tomaž Scarcia Projekcija: Francesco Paolo Cappellotto Predstava v obliki PP-prezentacije na duhovit način nagovarja občinstvo - o jeziku, tradicijah in običajih Slovencev. Namenjena je vsem, ki se želijo od blizu seznaniti s slovenstvom, in Slovencem z vseh geografskih območij da se s kančkom samoironije zasmejejo ob lastnih potezah. SOBOTA, 19. SEPTEMBRA 2015 10.00 Franco Basaglia in antipsihiatrija danes Filozofsko srečanje: pogovarjala se bosta Renata Salecl in Pierangelo Di Vittorio Dogodek organizirajo: Slovenski klub, Društvo slovenskih izobražencev, Slov.I.K. Dogodek finančno podpira: Slovenska prosvetna matica Trst Filozofsko kavo prijazno ponuja: Qubik caffe 11.00 Igrivi tečaji slovenščine Dogodek organizira: Associazione Sklad Mitja Čuk 11.30 Aperitiv z Marijo Pirjevec, Magdo Jevnikar in Nevo Zaghet Predstavitev knjige esejev Marije Pirjevec Questa Trieste... Pahor, Rebula, Košuta e altri saggi sulla letteratura slovena (Ta Trst ... Pahor, Rebula, Košuta in drugi eseji o slovenski literaturi) in italijanskega prevoda romana Alojza Rebule Senčni ples La danza delle ombre Dogodek organizira: Založba Mladika Aperitiv ponuja: Ad formandum 15.00 Mladinski popoldan Ples, otroški pevski zbori, čarodeji, cheerleading Sodelujejo: OPZ Fran Venturini, dir. Susanna Zeriali -Domjo; Plesne skupine ZSKD; Ritmičarke tekmovalne skupine gimnastičnega odseka Športnega Združenja Bor; AŠD Cheerdance Millenium; Čarodej Karly Ann 15.00 Voden ogled po sledeh Mladoporočencev iz Ulice Rossetti Zaključek v vili Tomažič Prijave pri info točki do 14. ure ali do zapolnitve mest (50) Dogodek organizirata: Skupina / Gruppo 85, Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu 17.15 Igrivi tečaj slovenščine Sodeluje:Tjaša Ruzzier 18.00 Razpršeni zborovski nastopi Sodelujejo: Zbori ZSKD, Italijanska skupnost / Comunita degli Italiani "Besenghi degli Ughi" Izola, Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta Ul. Cassa di Risparmio Borzni trg, pod oboki Trgovinske zbornice Trg Unita, pod oboki občine Trg Cavana 19.15 Presenečenje 19.30 S preteklostjo v prihodnost Mladi godbeniki predstavljajo slovenske skladatelje Dogodek organizirajo: Fotovideo Trst 80, Skupina 75, Godbeno društvo Prosek 20.15 Andrej Pirjevec - AP Group, predstavitev nove zgoščenke in še kaj Zasedba: Andrej Pirjevec AP - bas kitara, vokal, kompozicije; Martina Feri - vokal; Davide Tomasetig - klaviature, kitara, vokal; Franko Reja - kitare; Andre Araujo - bobni in tolkala 21.15 IvoVživo Igra: Ivo Tull 20.00, Naima club SLOW FAST Slofest after party The Authentics, Trst (TS) Sons of a gun, Srednja (UD) Ivan B (GO) Pavel & The Beardy Journalist (TS) Dogodek organizirajo: SKD Vesna - Križ, DSMO Kiljan Ferluga, Društvo Beneške korenine, Primorski dnevnik, Š.U.M. Šepet ulice Montecchi S podporo: Avtonomna dežela FJK - Služba za prostovoljno delo in manjšinske jezike Trst, Dvorana občinskega sveta Občine Trst, dopoldne Ob 70-letnici Primorskega dnevnika prireja tržaška občinska uprava srečanje direktorjev manjšinskih dnevnikov, ki so člani združenja MIDAS NEDELJA, 20. SEPTEMBRA 2015 8.00, Cerkev Novega sv. Antona Sv. maša Dogodek organizira: Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta 11.00, Galerija Tergesteo Pravljična urica Za predšolske otroke in učence prvih dveh razredov osnovnih šol Dogodek organizirajo: Narodna in študijska knjižnica, Radijski oder, Slovenska prosveta 11.00 Literarni aperitiv s strašnimi angeli - ob izidu slovenskega prevoda avtobiografije Susanne Tamaro Vsak angel je strašen Sodelujeta: Susanna Tamaro, Marko Sosič Dogodek organizira: ZTT Dogodek je financirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Aperitiv ponuja: Ad Formandum 12.30 »Barčica po morju plava« Predstavitev notne zbirke slovenskih otroških ljudskih pesmi OPZ Mini Venturini, dir. Neda Sancin - Domjo OPZ Sovodnje, dir. Jana Drassich - Sovodnje ob Soči OPZ Mali lujerji, dir. Davide Clodig - Špeter Sodeluje: Unione Societa Corali del Friuli Venezia Giulia-USCI 15.00 Zaključek pohoda Rezija - Trst 16.30 Vodeni ogledi slovenskega Trsta Prijave pri info točki do 15.30 ali do zapolnitve mest (50) Vodiči / Guide: Valentina Barani, Erika Bezin, Carlo Mezgec, Tomaž Susič 16.30 Nastop folklornih skupin in slovesni zaključek prireditve Folklorna skupina italijanske skupnosti iz Vodnjana / Gruppo folkloristico della Comunita degli Italiani di Dignano (HR) Folklorna skupina / Gruppo folkloristico Danzerini di Lucinico (I) Tržaška folklorna skupina Stu ledi (I) Tamburaška skupina / Tamburizzagruppe STARABANDA, Hodiš (A) Trst, Kulturni dom, 20.30 Slovesnost ob 70. obletnici Radia Trst A in 20. obletnici Slovenske televizije Prireja: RAI - Deželni sedež za FJK SPREMLJEVALNI PROGRAM Palača Costanzi, dvorana Veruda Hommage Albertu Sirku Dogodek organizirajo: ZTT, Fotoklub skupina 75, Fotovideo Trst 80, Društvo za umetnost KONS Urnik razstave: 17 september 2015, 10.00-20.00 18 september 2015, 10.00-20.00 19 september 2015, 10.00-20.00 20 september 2015, 10.00-18.00 Občinska galerija Arturo Fittke Video in filmske projekcije Sodelujeta: Kinoatelje, RAI 18 september 2015, ob 17. uri BORIS PAHOR - PISATELJ ONKRAJ SENC, T. Rojc in M. Koren, dokumentarec, Deželni sedež RAI za FJK, 2001, ITA, 45' EDINSTVENI LJUDJE, E. Tomsič, dokumentarec, Deželni sedež RAI za FJK, 2006, ITA, 25' 18 september 2015, ob 19. uri MUZIKA OD TRSTA DO TRBIŽA, Martin Turk in Jurij Gruden, dokumentarec; prod. Kinoatelje, 2010, ITA/ SLO, 42' 19 september 2015, 15.15 ...SAN SANJU, DA EN DAN... M. Repinc, dokumentarec, Deželni sedež RAI za FJK, 2005, ITA, 52' SONJA, L. Gec, dokumentarec, Deželni sedež RAI za FJK, 2009, ITA, 34' 19 september 2015, 17.00 NISO LETELE PTICE, Anja Medved in Nadja Velušček; documentarec, Kinoatelje in Deželni sedež RAI za FJK, 2000, ITA/SLO, 43' Predstavitev projekta OTROCI OTROKOM, ITA/SLO, Kinoatelje 20 september 2015, 15.30 IZBOR KRATKIH FILMOV ALJOŠE ŽERJALA Tanja Romano: evropska in svetovna prvakinja, 11'46'' Krvava svatba SSG, 20'56'' Harfa Jasne Corrado Merlak, 10'02'' Avgust Černigoj: izkušnje, 12'04'' Klavdij Palčič v Muzeju Revoltella: priprave na razstavo, 11'40'' La liberta e terapeutica, dokumentarec, ITA, 15'37'' Trgovinska zbornica Slovenski skladatelji našega prostora Sodelujejo: Godbeno društvo Prosek, Fotovideo Trst 80, Fotoklub Skupina 75, ZSKD, Kinoatelje Urnik razstave: 18 september 2015, 10.00-19.00 19 september 2015, 10.00-19.00 20 september 2015, 10.00-18.00 Prenos v živo: prireditve Slofesta na valovih Radia Trst A 18 september 2015, 8.00-11.00; 14.00-17.00 Oblikuje: Deženi sedež Rai za FJK Ul. Cassa di Risparmio - Ul. Bellini Naselje Slofest Slovenske ustanove v Italiji se predstavljajo Urnik razstave: 18 september 2015, 10.00-20.00 19 september 2015, 10.00-20.00 20 september 2015, 10.00-18.00 Ul. Cassa di Risparmio Slovenski slikarji našega prostora Urnik razstave: 18 september 2015, 10.00-20.00 19 september 2015, 10.00-20.00 20 september 2015, 10.00-18.00 Gostinski lokali v okolici Degustacije lokalnih pridelkov Organizirata: Kmečka zveza in Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) Vsi dogodki bodo v slovenskem in italijanskem jeziku. Če lokacija ni posebej navedena, je prireditev na Borznem trgu. Vodeni ogledi: zbirno mesto v Ulici Bellini. Pridržujemo si pravico do sprememb programa. Napovedovalke: Vida Valenčič Elena Husu Kim Furlan Valentina Oblak [i»] iHr.T.L'- -• ImIM-IV-. d^tJrv 1HHW inrrf CJrijjt ■■■Cnin VSOORGANIZACIJI S POKROVITELJSTVOM www.slofest.zskd.eu SPODPORO