Posamezne številkei Navadne Din —’75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO * »emstvo D 18' -, dostavljen na do® D 11*—, na izkaznice D 10* — inserati po dojjovoru- Naročn se pri upravi »TABORA* MARIBOR. Jurčičeva ulica itev.4. Mariov Kratko — sia&Jrft©w@JIe Danes ima biti izročena bolgarski vla-r ostra nota radi komitaških vpadov na, ®Jjjo»jov. ozemlje. Nota zahteva, da naj *v»jska vlada vendarle enkrat prepreči ecne napade komitašev. Iz Beograda tftv°v °’ so tiu*' Poslaniki velesi! sve-UmJi ^'garski vladi, da naj prepreči rod 0 divjanje ob meji. Društvu na-W00v se naša vlada ne bo pritožila. *_radikalnem klubu «e je vnela borba dr "?vosodno ministrstvo, ki je po smrti sij'tortčiča izpraznjeno. Ker obstoji več i “D|n, skuša vsaka izmed nflh vriniti JJ^a kandidata, don. ifti, da se bo naša vlada razširila z , oiokrati, zanikajo tako demokrati ka* ?wa Budimpešti se je zaključil koinuni-?} yli Proces proti Rakošlju in tovarišem, gl? .osi ie dobil 8 in pol leta ječe, ostali ?’rie od 4—1 leta. Razsodba po vdana, fc komunistična organizacija protldr-inVtla 'n rfa *e sama pripadnost k nji *ČI protidržavno dejanje. s .Med Madžarsko in Češkoslovaško bi J unela te dl začeti trgovinska pogaja-jjia> vendar pa se na madžarski strani to-, Ko hujska proti Čehom, da najbržs ne o nič s pogodbo, grozi pa možnost carinske vojne. F^ncoski frank se po zaslugi finančne “Ohtiko Poincarejeve vlade stalno pojavlja. . Italijanski letalec general Nobile, ki se ™ udeležil Amundsenovega poleta na se-’«rnj tečaj, se je povrnil v Rim in je bil ^ Jjmfalno sprejet. Norveži pa niso zNo-Pjlijem nič preveč zadovoljni in trde, da " Italijanom šlo največ le za italijansko Dr°pagando. . .lustični škandal v Magdeburgu je porejen. Velelndustrljalec Haas, ki je bil »dolžen nmora. bo te dni Izpuščen, po-!,cU8ki uradniki, ki so se eksponirali v ™ aferi, pa bodo morali odstopiti. •tar, °dov.) Maribor, petek 6. avgusta 1926. Leto: VII. — Številka: 175. Pred diemarl© v Anglija in naš spor z Bolgarijo L o n d o n, 5. avgusta. Angleška vlada zasleduje z veliko pozor-n<^stio jugoslovanski-bolgarski spor. V spod-zbornici je odgovarjal državni podtajnik Zunanje zadeve M. Locker-Latnpson na ft*»devno interpelacijo in izjavil, da ni ne-**ruosti vpada jugoslovanskih čet na bol-^*rsko ozemlje. Narobe: jugoslovanska vla-•T< ie obvestila zapadne vlade, da bo predla spor DruStvu narodov. (V beograjskih ^°8iti trde, da spor ne pride pred Društvo Nova poplava BaStee? Pričakujejo meter visok val Donave. D a r d a, 5. avgusta. ^ Bački pričakujejo nov val Donave, ki bo J*ok približno 1 meter. Če bo ta val 8. t. •’ kak0r ga sigurno pričakujejo, prispel v j^natln, tedaj bo Donava na tem ozemlju sta-. * metrov čez normalno stanje. Med pre-5oV***tV°m *e na8*,,** nova Pan'*(a- Oblasti ZoPet uvedle prisilno delo za utrjevanje sjpov, vendar se zdi, da nasipi tudi tokrat ** bo(jo vzdržali. vUda na UMIKU RADI ODTEGLJAJA INVALIDOM. ^ B e o g r a d, 5. avgusta. ^Infitrskl predsednik Uzunovlč je Izjavil, vlad« ne bo invalidom odtegnila prispev- a ** povodu«. Važni vladni ukrepi radi B e o g r a d, 5. avgusta. Takoj po prihodu zunanjega ministra dr. Ninčiča se je sestala vlada k posvetovanju o demarši, ki jo namerava storiti v Sofiji. Sklepi ministrskega sveta so za sedaj še strogo tajni. Včerajšnje poročilo »Politike«, v katerem se napoveduje skupen korak velesil v Sofiji, je izzvalo v političniii krogih veliko pozornost, vendar vladna okolica zatrjuje, da vest še i'.i potrjena. Vprašanje glede note, ki sc bo peslaia Bolgariji, še ni rešeno in sc bo o njej odločalo šele danes popoldne. Vsekakor bo zapadnltu državam sporočena nje vsebina. V nekem poročilu, ki ga bo danes izdalo zunanje ministrstvo, se ugotavlja, da stališče Ljapččve vlade uaprain delovanju makedonstvipuščih predvsem pa vladina toleranca nasproti tolpam, resno ogroža miren razvoj razmer med obema državama. Vaš dopisnik je izvedel, da bo nota zelo ostra. V noti se ne bo samo protestiralo, am- »makedonstvujuščih.« pak bodo napovedane tudi represalije, ki se jih bo poslužila jugoslovanska vlada v slučaju, če ne bo zalegla avtoriteta Ljapčevega kabinet, da se izvrše zahteve naše demarše in poda garancija za pacšsikacijo obmejnega ozemlja. Snoči sta imela ministrski predsednik Uzu-novlč in poveljnik celokupnega orožnlštva general Tomič razgovor, kateremu pripisujejo politični krogi velik pomen. Baje sta sklenila, da bo najpreje stopilo v akcijo orožsiištvo, če pa ne bo dovolj, tedaj bo poseglo tudi vojaštvo. Operacije — namreč zasledovanje bolgarskih tpip — se ne bodo omejile zgolj na jugoslovansko ozemlje, ampak bodo zasledovalci po potrebi prešli tudi bolgarsko mejo. Ta cventualiiost bi utegnila imeti za režim Ljapčeva slabe posledice, vendar pa naši vladni krogi trde, da je Jugoslavija pokazala dovolj dobre volje in n! njena krivda, če so vsi dosedanji protesti v Sofiji našli gluha ušesa. KOROŠČEVA POLITIČNA IZJAVA. B e o g r a d, 5. avgusta. Dr. Korošec, ki je odpotoval v Ljubljano, je dal novinarjem politično izjavo, v kateri napada Uzunoviča in Radiča ter pravi, da imajo prijatelji absolutizma in nasprotniki demokracije veliko veselje z sistemom Radič-Uzunovič. CURIH, (Avala). 5. avgusta. (Izvirno). Beograd 9.11, Pajis 14.50, London 25.13, Nevvbork 516-875. Milan 17,. Praga 15.305 Dunaj 73.10 Bud^ncst 00.723. Berlin 123, Briisscl 14.45, Varšava 57.50. b Dnevna kronika — Interpolacija dr. Žerjava. Poslanec dr. G. Žerjav jc vložil te dni dve potrebni interpolaciji: 1. radi centralizirane dobave šolskih zvezkov in 2. radi centralizacije železniških riabavk. — V višjo pedagoško šolo v Beogradu .sc sprejme v prvi letnik 100 rednih slušateljev. Učitelji In učiteljice se opozarjajo na razpis v Uradnem listu št- 69 z dne 31. julija 1.1. — Prenapolnjenost blaziiice. Ravnateljstvo državnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani nam piše: Prenapolnjenost vseh naših zavodov za umobolne je postalo absolutno neznosna in zato opozarjamo vse privatnike in županstva, ki dobe poziv, da sprejmejo bolnike v domačo oskrbo, da sc temu pozivu takoj in brezpogojno pokore, kajti le tako ho o-mogočen o še nadalje sprejemati v opazo valnico bolnike- Pri tem pa se naj —sklicujoč se na ponovna obvestila v časopisih -— omejujejo gg. zdravniki na one slučaje. ki so zavodne oskrbi absolutno po* trebni. Ako se ne bodo upoštevale te dve želji, primorani, podnio sprejeme v opazovalnice povsem sistirati. — »Ljubljana v jeseni«. Za veliko pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni«, ki jo priredi uprava Ljubljanskega velesejma letos od 4- do 13. septembra, je blagovolil prevzeti častno predsedstvo poljedelski minister gospod Ivan Pucelj. Glavni in najvažnejši del prireditve bo tvorila posebna Kmetijska razstava, kjer bodo zastopane vse veje našega agrarnega gospodarstva. — Zgradba hotelske hiše v Rog. Slatini. Državno zdravilišče v Rog- Slatini jc razpisalo natečaj za načrt male hotelske hišice s približno 15 sobami po švicarskem vzorcu, a v domačem slogu. — Zdravilišče'namerava zgraditi malo kolonijo takih zgradb. Razpis je izšel v listu z dne 31, julija- — Volkovi v Dalmaciji. V srednji Dalmaciji so se pojavili volkovi, ki zlasti o-grožajo črede na paši. Kmetje imajo že precejšnjo škodo. —■ Enoten kruh v Italiji. Težak gospodarski položaj, v katerega je zabredla Italija, izpričuje tudi uvedba enotnega 'kruha. Kruli se bo pekel iz mešane tem: ne moke in prodajal v kosih po 200 g.— Vlada upa, da bo na ta način prihranila najmanj 6 milijonov meterskili stotov pšenice. S prepovedjo izdelovanja luksuznega peciva in belega kruha naj se prihranita nadaljna dva milijona meter-skih stotov pšenice. Rimska »Tribuna« piše, da bo to sicer težka žrtev, ali temni kruli vojakov naj postane kruli vseli stanov, da Italija preboli gospodarsko krizo, ki znači drugo vojno. — Prva cjorska ocenjevalna vožnja za avtomobile in motocikle tia Ljubelj 8. avgusta. Prijave sprejema tajništvo Autokluba, Ljubljana, Kongresni trg ).I. . 1543 itadic le ... Kako nerodno se Stj. Radič vtika v slovenske razmere. Maribor. 5- avgusta. V včerajšnji številki smo objavili značilno telefonsko vest o intervievvu, ki ga jc dal Stj. Radič zagrebškim novinarjem. Radič tu priznava svojo nemoč v vladi in bije samega sebe po zobeh, ko bahavo in smešno napada velika župana v Ljubljani in v Mariboru. Pravi, da sta nesposobna administratorja, dasi ju baš njuna velika uprava sposobnost varuje pred intrigami raznih radičevskih partizanov. Radič hoče s slabo in otročjo kritiko u-dariti dva visoka državna uradnika, ki mirno in vestno izpolnjujeta svoje dolžnosti, v isti isabi pa priznava, da jc njuna pozicija trdna, dasi sta baje obe vladni stranki proti njima. Stj- Radič je tedaj s svojo izjavo dosegel nasproten efekt, kakor ga je hotel: sedaj jc lahko vsak resen Slovenec prepričan, da sta velika župana res na svojem mestu in jima niti Radičeva Ti‘opazka, da sta slugi svoje stranke(?). ne more do živega. Radič je že nekajkrat temeljito polomil v svojih izjavah o Sloveniji, pa jo je tudi topot. Že nekajkrat je udaril po velikih županih v Sloveniji, pa sta ostala oba na svojem mestu. Radič pa je s svojimi spletkarji vred ostal blamiran. Sploh Slovenci odklanjamo vsako vmešavanje g. Stipice v naše razmere-O. Radič nas namreč v svojih proslnlih govorih navadno niti ne pozna, ker govori zmerom le o Srbih in Hrvatih, o državi Hrvatov In Srbov. Le če ima kake partizanske račune, se obregne ob nas in ni z ničemer zadovoljen, ker pri nas njegovo izprijeno zrnje nc gre v klasje. In pa tedaj nas poznajo zagrebški radičevci, če jim prihajajo skomine po Prekmurju in so jim Slovenci imperljalisti in nasilni slovenizatorji ubogih prekmurskih Hrvatov. Radič jc govoril pred odhodom na Bled in je slabo govoril •.. Mučna &?era v Rogašfci SSafirai Rog. Slatina, 4. avgusta. Včeraj se je vršila pri okrajnem sodišču v Rogatcu zanimiva sodna razprava. ki je končno menda le začetek čiščenja ,v-tem. državpem podjetju. Pred sodiščem se je moral zagovarjati radi obtožbe poskusa prestopka goljufije uradnik Fran Novak, ki je mislil, da sme početi vse, če se vpiše v radikalno stranko. Na pritožbo Slatinčanov radi raznih prestopkov ga je na pomlad ministrstvo zdravja mahoma premestilo v Dobrno in uvedlo disciplinarno preiskavo. G. Novak, ki v Slatini nakazuje sobe gostom, pa .ie znal izrabiti protekcijo znancev iz zdravilišča v Beogradu, in ker se je zanj tudi ravnatelj zavzel, je bil zopet nastavljen v Slatini, predno Je sploh odšel v Dobrno. Toda božji mlini meljejo počasi, a gotovo. Pri včerajšnji razpravi sc je izkazalo, da so imeli prav oni Sla-tinčaui, ki so pravočasno svarili ravnateljstvo radi Novaka. Včeraj je rnoial sodnik po zaslišanju prič in Novaka razpravo proti njemu' prekiniti, da odstopi akt državnemu pravdništvu v Celju v, nadaljne predloge, ker se jc pojavil sum, da gre za hudodelstvo po § 19/ in 9b k. z. Mučna afera .ie vzbudila v zdravilišču vse splošno ogorčenje, in razumljive komentarje na račun krivcev, ki so videli v vsakem Novaku vzor-moža, samo če je bil -proti slatinskim demokratom. — Zadeva pa utegne roditi še težke posledice, ker bodo prišle sedaj na dan vse zakulisne intrige, ki sc pletejo že dolgo po Slatini in ki so dobile vidnega izraza zlasti z zimsko nemškutarsko prireditvijo. ilasmes0© m Maribor. 5. avsusta* Na dopis pod zgornjim naslovom .vi »Taboru« z dne 3. avgusta smo prejeli od Sv. Lenarta dve izjavi, ki jih rade volje objavljamo, ker nam ne gre za drugega, kakor da bi ostalo med našim ljudstvom in ruskimi emigranti neskaljeno razmerje in da bi ruski zavod v Hrastovcu lepo procvital. G. S e n g a 1 a j nam piše: »Izjavljam, da so trditve v tem dopisu, v kolikor se tičejo gospe Rajevske in mene, neresnične in izmišljene od človeka. ki hoče izzvati itesporazumljenje med nami Rusi in Slovenci. Nikdar sc niso na zavodu pretepali slovenski delavci, nikake pritožbe niso bile vložene proti voditeljici žavoua. meni in drugim uslužbencem-« Dalje srno prejeli izjavo, ki jo .ie podpisalo 19 oseb, mod njimi razni šentle-narški t r ž a n i in delavci, ki delajo na ruskem zavodu. Le-ti trde, da očitki proti gospej Rajevski in Sengalaju niso resnični. »Ni res. da bi se naši ljudje, t. j. Slovenci, ki so zaposleni na polju,strani Rusov pretepali, temveč se ž^ njim! ravna zelo lepo in je posebno g. Senga-laj pri njih zelo priljubljen, kar lahko vsak posameznik potrdi. Prav tako se ni opazilo, da li bilo med tamošnjim osobjem in načelnico kakšno nesporazumljenje, marveč nasprotno: Osobje kakor gospa načelnica deluje v najlcpšcin_ soglasju za vzgojo in dobrobit prepuščene ji ruske mladine.« Dopisnik, ki je gotovo ruskuie-zadovoljnež, se hoče na ta način maščevati nad ruskim osobjem, obenem pa tudi vnesti prepir na zavod.« Kakor nas z druge strani informirajo* je imel napad na g. Markieviča drugačen vzrok kot ga je opisal naš informator. Mi smo se dotaknili razmer na zavodu in bona fide, da mu koristimo, nočemo pa nikakor posegati v njegove interne razmere in prepustimo besedo Rusom sa- mim. Mariborske vesti Maribor, 5- avgusta. Marko Smoler v Mariboru Kdo ga pozna? Je voditelj malega lužiškosrbskega naroda, izdajatelj in urednik njegovega edi* nega dnevnika »Serbske Novinv«, sin slavnega buditelja, največjega moža tega naroda A. Smolerja. In njegov narod? Borih 200.000 duš šteje, če štejemo optimistično. Deli se v Zgornje Lužičane in1 spodnje Lužičane- Slednji žive na Pruskem, prvi na Saksonskem. Pruski Luži-čani so narodno skoraj že odmrli. Zgornji Lužičani se krepko drže, V Budišinu (Bauzen) ie niih središče. Tu imajo Na- ' Str an 2. *T A B O 1? «73 V Marifem. ^ne 6. aVgusta 192& rodni dom in svoje ljudi. Ze 85.1et izhaja njih splašilo »Scrbskc Noviny«. Rodbina Smoler jeva je njihovo srce. Odtod dobivajo življenjsko silo. nacionalno zavest. In 691ctni redaktor Marko Smoler je prišel prvikrat med Južne Slovane, da spozna naš narod in našo državo. Prišel je s svojo hčerko v obiske k pobratimu g. Džamoniji, solastniku tvrdke »Vrt«, ki je svoje dni v Mariboru predaval o Lu-žiških Srbih (Serbih) in je star njihov prijatelj. Tam ga je včeraj posetil naš urednik. Kaj bi bilo s Slovenci, če bi v svetovni vojni zmagala nemška sila? Doživeli bi usodo lužiških Srbov. Mali smo že sedaj, potem pa bi nas s silo in zvijačo še zmanjšali, dokler se ne bi docela zlili z njimi. Tudi polabski Sloveni so bili nekoč veliki, toda nemška sila- jih je ugonobila. Danes so slabotna veja na slovanskem deblu, ki se suši nad nemškimi tli- In se noče posušiti. Iz slovanskega debla ji pritekajo šoki. Nova Češkoslovaška bodri tudi Lužičane in upajo, da bodo •prejalislej dosegli manjšinske pravice. Kaj bi storila Nemčija, če bi imela pametne voditelje? Temu malemu slovanskemu narodiču bi dala vse pravice. Pustila bi ga živeti. Še sama bi ga utrjevala. In bi lahko rekla: Glejte, mi Nemci nismo šovinisti. Mi damo tudi drugim živeti. Toda ne: 60—70 milijonski narod se bor j z brutalnimi sredstvi zoper nedolžen narod, ki šteje borih 200.000 duš. To, kar so stari Prusi dosegli s krvjo, skuša doseči sedanja Nemčija s kulturnim nasiljem: iztrebiti Slovane. O. Marko Smoler je vodja tega na-rodiča, ki si drzne kljubovati svetovnemu narodu. Kakor majhna travica je, ki kuka izmed velikih rastlin in dreves in raste k solncu, češ: Tudi jaz imam pravico rasti! Tudi jaz, majhna in šibka, ne Samo vi veliki. Včeraj si je g. Smoler s svojo Hčerko, g. Džamonjam in našim urednikom ogledal Maribor. Posetili so velike nasade tvrdke »Vrt« na Teznu. Budišinska gosta sta bila povabljena v gostoljubno slovensko hišo g. dr. Lipolda. Danes sta se odpeljala v Rogaško Slatino; v bližini ima g. Džamonja vinograd in tam se bo lahko voditelj polabskih Slovenov v Nemčiji naužil našega solnca in naših prirod-tiih lepot. Bodi mu prijetno bivanje med rami! B. m Smrtim kosa. Včeraj je v Studencih preminul g. Alojz Koder, železniški uslužbenec in hišni posestnik v starosti 70 let. Pogreb priljubljenega pokojnika se bo vršil jutri 6. t. m. ob 17. uri iz mrtvašnice pokopališča v Studencih. ni Velikega župana g. dr. Pirkmaierja zastopa za čas njegovega dopusta gosp. dvorni svetnik dr. Stare. m Polovična vožnja na Bled dovoljena. Prometno ministrstvo je odobrilo n-deiežencem kongresa Jč lig v Ljubljani in na Bledu, Mariborski Slovenci, člani In prijatelji Jč lige, priglasite se nemudoma pri g. Burešu! m Planinski dnevi v Kranjski gori 7, in 8. avgusta. Mariborski planinci sc odpeljejo v soboto dne 7. avgusta zjutraj ob 9.40: v Celju se priključijo planinci Savinjske in Posavske podružnice, v Zidanem mostu ob 12.06 pa člani TK »Sljeme« iz Zagreba. Prihod v Ljubljano ob 13.53, odhod iz Ljubljane z vlakom ob 14.45, ki prispe v Kranjsko goro ob 17.42. — Mariborska podružnica SPD je sicer že pred dvema mescema zaprosila pri ministrstvu fcaobračaja za polovično vožnjo, osebno in brzojavno urgirala rešitev prošnje, a do* danes brezuspešno. Planinci, ki sc ude leže izleta, naj vzamejo celo vozno karto do Zidanega mosta, od Zidanega mosta naprej bo polovična vožnja, ker se pridružimo hrvaškim planincem. m Povratek otroške počimiške kolonije iz Krka. Z včerajšnjim popoldanskim vlakom so se vrnili z otoka Krka otroci, ki jih je poslalo tja naše Slovensko žensko društvo, da se naužijejo primorskega zraka in solnca. Otroci so se vrnili vsi zdravi in zadovoljni. Na Krku se jim je dobro godilo in so se vrnili polni nepozabnih vtisov. Pripeljali so se v Maribor v lepo okrašenem vagonu. Na kolodvoru so jih čakali stariši in sorodniki z odbornicami Slov. ženskega društva in mlade, od južnega solnca zagorele popotnike prisrčno sprejeli. m Zborovanje trgovcev. Ker na zadnjem zborovanju ni prišlo do določitve kandidatov za volitve v Trgovsko in o-brtniško zbornico, sklicuje Trgovski gre-mij novo zborovanje, ki bo v petek di;e 6. t. m. ob 20. uri v salonu hotela »Kosovo«. Ker je stvar zelo važna, vabi gre-mij vse trgovce, da se zborovanja udeleže. m Kolesarski klub »Perun«. V nedeljo vsi ljubitelji športa in petja v St. Ilj, kjer bo priredil koles, klub »Perun« s sodelovanjem pevskega kluba »Jadran« in tamburašev »Bratstva« veselico brez vstopnine. Obenem se bo vršila klubova dirka treh skupin s startom v Krčevini ob 14. uri in ciljem v St- liju pri kolodvoru ob K'15. uri- m Okrožni agrarni urad v Mariboru, Koroška cesta 19, ima odslej uradne ure za stranke izključno le vsako soboto od 8.—11. ure dopoldne. m Dar SPD. Mariborski podružnici SPD so darovali: g. direktor A. Žmavc s soprogo kompletno postelj s perilom za Mariborsko kooo. »Vrt« Džamonja in drugovi več vrst cvetlic za okras okenj na koči. — G. P. E r z i n je nabral v veseli družbi na koči 67 dinarjev. Darovalcem iskrena zahvala. m Razstava prikrojevalnih risb. Prejeli smo: Ob sklepu damskega in moškega prikrojevalnega tečaja v Mariboru, ki ga je priredil Urad za pospeševanje o-brti, se bo priredila na dekliški meščanski šoli v risalnici II. nadst. Miklošičeva cesta) razstava risb, ki so jih udeleženci tekom tečaja izvršili. Risbe predstavljajo raznovrstne kroje, urejene po modnih slikah za damsko, moško ter otroško obleko po najnovejši modi. Obenem bodo oliskovalcem na ogled razni najnovejši modni časopisi, s čemer bo dana prilika, da se seznanijo z novo modo. Razstava bo odprta v soboto 7. t. m. od 8. do 6. na zvečer in v nedeljo od 8. do 2. ure popoldne. Vstopnine ni. Na razstavo se o-pozarja in vabi k obisku vse občinstvo zlasti pa naše ženstvo. m Nezaslišano trpinčenje živali. Nedavno je bilo več ljudi v Puškinovi ulici priča nezaslišanemu trpinčenju živali. Mladoletni realčan Božiček je hotel na vsak način prisiliti gos. da bi jedla ponujeno zelenjavo. Ker pa tega ni hotela storiti, ji je jel neusmiljeni deček deliti klofute, da je uboga žival kričala kakor besna. Slučajni opazovalci so šele napravili konec besnenju brezsrčnega mladiča. m Praktična ljubezen. Ljudje si znado iz zadrege pomagati na najrazličnejše načine vendar pa redko naletimo na tako uspešno reševanje finančne krize, kakor si ga je zamislil neki Lojze, ki je bil sedaj vpisan v policijske knjige. Mož si je bil izbral lepo, mlado dekle in preživljal z njo prav čedne ure. Prvotno se jim S. je dobro godilo, ko pa je pošlo skromno premoženje in ko so sc v pomanjkanju zagrenili tudi medeni dnevi, jima ni pre-ostajalo nič drugega, kakor da sta se pričela seliti iz hotela v hotel, iz gostilne v gostilno. Povsod sta živela nekaj dni in potem izginila, ne da bi poravnala raču- Posebne osmrtnice se ne bodo izdale. (.•opoidina Koder naznanja v svojem in v imenu svojega sina Franc«a Potnik pretužno vest, da je njen iskrenoljubljeni soprog oziroma oče itd. gospod Alojz Koder Zelezniiki uslužbenec v p. in hiini posestnik v sredo dne 4. avgusta ob pol 16. uri po dolgem, mukepolnem trpljenju v 70. letu svoje dobe boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek dne 6. avgusta ob 17. uri iz mrtvašnice pokopališča v Studencih. Sv. maša zadušnica bo darovana v kapucinski cerkvi v Studencih. Studenci pri Mariboru, dne 5. avgusta 1926. 1561 Mestni pogrebni zavod v Maribora ne, ki niso bili preveč skromni. Ker se je to prevečkrat ponavljalo in ker so se prijave vedno bolj kopičile, so bile oblasti prisiljene, da so ju ločili. Lojzeta so oddali v zapor, dekle pa je odšlo, da si poišče drugje vsaj za nekaj dni streho in hrano. m Poizkušen vlom. Okrog 1. ure po polnoči je službujoči stražnik opazil »Ob brodu«, da se gibljejo v koruzi ob plotu tovarne Liibel trije rnoški in da skušajo raztrgati plot. Ker sam ni.mogel intervenirati, je šel po ojačenje, med tem pa so neznanci pobegnili menda iz strahu pred lastnikom, ki se je takrat pripeljal v tovarno. Na plotu se dajo točno ugotoviti znaki trdih predmetov, s katerimi so pregnani vlomilci skušali odtrgati plot. m Skupščina volilcev radi tovorninske davščine. Mestni občinski svet mariborski je v svoji seji dne 27. julija 1926 sklenil preosnovo tovorninske davščine. V smislu obč. reda se sklicuje na dne 7. avgusta 1926 od 8. do U. ure v mestni posvetovalnici skupščina volilcev, da glasujejo, ali naj se uvodoma navedeni sklep mestnega občinskega sveta predloži v odobrenje velikem županu mariborske oblasti ali ne. Glasovanje se vrši ustno z »da« ali »ne«, pri čemur se ne-udeleženci skupščine smatrajo zadovoljnim s sklepom občinskega sveta. Načrt preosnove naredbe o tovorninski davščini je razgrnjen občanom na vpogled pri računskem oddelku mestnega magistrata. m Velika kavarna. Petek 6. avgusta koncert malega Xylophon-virtuoza Er-< nesto- 1560 /okoSstvo o Telovadce mariborskega sokolskega društva, ki zahajajo k telovadbi starejšega oddelka se poživlja, da se vaj točno in sigurno udeležujejo kajti pričelo '?e je vežbanje prostih vaj. — Vaditelj. Km® KINO »DIANA« STUDENCI predvaja od srede 4. do vključno petka 6- avgusta »Po sili hohštapler. Hipermoderni film. v 6. činih GRAJSKI KINO predvaja od 5. do vključno 8- avgusta »Princesa in clown«. Film ogromne, krasne opreme. APOLO KINO predvaja od 3. do vključno 5. avgusta »Bufialo Bill« II. del; silno napeto dejanje in dvočinska veseloigra »Baby Pegy kot tekač«* i©Sa sreče V Ameriki imajo — enako kot v Evropi — vedno več razporek, zato si ljudje, ki bi hoteli videti vse zakonske pare sre- čne, noč in dan tarejo glavo, kako bi P prečili razporočno epidemijo, pkrD brezpomembna- Uvažimo, da se jc 1. > o katerem imamo popolno s tat isti Ko. med 1,223.825 zakonov ločilo ibS.m to rej vsak sedmi zakon. Modri ame , možje so osnovali v Bostonu fakul zakonske sreče. Fakulteta ima svojcg profesorja, ki predava, daje naloge, i prašuje in deli diplome- Predava gospa Macdonaldova, pastorjeva soproga, 'k j bila baje nenavadno srečna v zakonu _ so jo sedaj najeli, da se bori z zrnajfl razporoke. Profesorka zakonske sreče svetuje na pr. tako-le: »Spoznaj samega sebe, preden se P ročiš. Nima vsaka žena sposobnosti z soprogo in mater. — Dobro se povprašaj, kake prejemke ima tvoj bodoči soprog prevdari, ali bosta lahko s tem živela- -* Natančni računi so podlaga dobremu P* jateljstvu. — Ne moži se nikoli samo ljubezni. Ne prenagli se nikoli. —■ ^ nekdo ugaja, preišči najprej: kakšen p klic ima. koliko lahko zasluži in kake sv njegove duševne sposobnosti. Ako t katerem izmed teh ozirov ni vsec, r deri zaroko. — Ne poroči se nikoli z n™ žem, ki ima pretirane nazore o kunam Žena se mora razumeti v kuhinjske r ' ali med doma pečenim in kupljenim k hom je samo ena razlika: da peko kruh bolj tekne.« Zanimive so tudi nekatere naloge učenk te fakultete. Na pr. ta-le Gospod A. ima v pisarni jako Ijivo tipkarico. Neka znanka ga sreča .1--• _____4-* rv-rvcruina. ” ja Z njo na ulici in pove to ženi gospoda^ Kaj ima storiti gospa A. z možem znanko, ki ji je prinesla to .vest? Odgovor: „ Gospa A. mora odgovoriti svoji zna ki: »Vem, da moj mož hodi ž njo. sem ga prosila za to.« Možu pa moraA,to nekaj časa namigati, da nekdo vidi njegovo tipkarico v večerni tn0!>j6 družbi. Če bi ga to razljutilo (in pričakovati), mora soproga vzeti tip*■. rico v zaščito. S tem jc že dobila po*^ co svoje igre, zakaj možem diši prepovedan sad- Nadaljnje lahko Prep. času in je sigurno, da ji bo mož obral« Drugo vprašanje: ^ Gospa N. ima moža. ki strastno golf. Ves prosti čas prebije v klubu. ^ ta šport ne ugaja. Kaj naj stori?. Odgovor: Gospa N- se domeni žem da ga bo vsak četrti da" !£mljati 1 v klub, zato pa jo more on ; ~rWe& gledališče ali na ples, ker je čisto -da bi zakonca hodila vedno skuP"-* -v Po zaključku tečaja in položene ^ pitu dobi absolventka »diplomo z ajj konsko ženo