Acrocephalus 21 (98-99): 61 – 66, 2000
Naravovarstvena problematika sten nad Ospom kot gnezdi{~a velike uharice Bubo bubo
Conservationist problems regarding the rock walls above Osp (Karst edge) as a nestsite of the Eagle Owl Bubo bubo
Toma` Miheli~1 & Bojan Mar~eta2
1[t. Jurij 125, SI-1290 Grosuplje, e-mail: barbara.mihelic@guest.arnes.si
2Nacionalni in{titut za biologijo, Ve~na pot 111, SI-1001 Ljubljana, e-mail: bojan.marceta@guest.arnes.si
Eagle Owl Bubo bubo retreats from rock walls as soon as entered by climbers. In the present article the authors attempt to establish a link between the retreat by the breeding Eagle Owl and the people climbing in the rock walls of Osp and Mi{ja pe~ at Kra{ki rob (Karst edge). Climbers frequent these walls particularly in January and April when this owl is certainly most sensitive. In the walls of Osp, regular climbing began in 1980. Three years later the Eagle Owl moved to the neighbouring Mi{ja pe~, but as climbing began to be practised here in 1986 as well, the owl moved during the following year to a less suitable nest-site nearby. The authors found a clear link between the climbers’ activities in rock walls and the breeding Eagle Owl’s retreat to sub-stitutional nest-sites.
Key words: Bubo bubo, Kra{ki rob (Karst edge), climbing, natural rock walls, impact
on breeding
Klju~ne besede: Bubo bubo, Kra{ki rob, plezanje, naravne stene, vpliv na gnezdenje
1. Uvod
V Sloveniji je velika uharica Bubo bubo raz{irjena skoraj izklju~no v jugozahodnem in ju`nem delu in velja za redko vrsto (Geister 1995). Bra~ko et al. (1994) jo uvr{~ajo med mo~no ogro`ene gnezdilke Slovenije. Kra{ki rob je eno najprimernej{ih gnezdi{~ velike uharice pri nas. Kljub velikemu {tevilu skalnih sten so le nekatere primerne za gnezdenje te vrste. @al so prav te stene zanimive tudi za plezanje in pohodni{tvo.
Podatki o veliki uharici z obmo~ja Kra{kega roba se ve~inoma nana{ajo na gnezditveno raz{irjenost in gnezdenje (Tome 1992, Lipej in Gjerke{ 1994) ter na prehrano (Lipej 1995). Mar~eta (1994) je ugotavljal gnezditveno raz{irjenost in dejavnike ogro`anja velike uharice. O vplivih ljudi na naravo sta pisala tudi [kornik (1992) in Jurman (1998). Podatke o plezalnih aktivnostih v stenah Kra{kega roba najdemo v delih Lipnika & Kol{ka in lit., ^esna (1997) in Goloba (1999).
Osapska stena ima kot gnezdi{~e velike uharice in drugih   vrst   pti~ev   nedvomno   vodilno   vlogo   na
obmo~ju Kra{kega roba. Hkrati je tudi med najprivla~nej{imi in najstarej{imi tukaj{njimi pleza-li{~i in kot taka primerna za raziskavo vpliva plezanja na gnezditev velike uharice. V delu `eliva prikazati odziv gnezde~e velike uharice na stalno navzo~ega ~loveka v njenih gnezdi{~ih.
1.1. Opis obravnavanega obmo~ja
Ozek, manj kot tri kilometre {irok pas, kjer se Podgorski kras prevesi v fli{no Slovensko primorje, imenujemo Kra{ki rob. Strmi prehod zaznamujejo {tevilne navpi~ne skalne stene, ki kakor zidovi lo~ujejo apnenec od fli{a. Osapska stena je najmogo~nej{a stena na obmo~ju Kra{kega roba. Le`i nad vasjo Osp in je nastala z udorom. Vzhodno od nje je manj{a udornica s steno, imenovano Mi{ja pe~ (slika 1).
Podnebni prehod, sprememba kamninske podlage in posebna oblikovanost terena omogo~ajo veliko pestrost rastlinskih in `ivalskih vrst. Rastje je termo-filno in je odsev zna~ilne ju`ne do jugozahodne lege, kamninske podlage in bli`ine morja. Celotni Kra{ki rob pripada submediteranskemu fitogeografskemu
61
T. Miheli~ & B. Mar~eta: Naravovarstvena problematika sten nad Ospom kot gnezdi{~a velike uharice Bubo bubo
Slika 1: Osapske stene in Mi{ja pe~. V sklopu Osapskih sten so tri stene: tik nad Ospom je Stena nad vasjo, nad njo le`i Babna, desno od obeh je Velika stena. Desno od Osapskih sten le`i lo~eno Mi{ja pe~ (foto: T. Miheli~).
Figure 1: Osapske stene (Osp Walls) and Mi{ja pe~. There are three rock walls within Osapske stene: the so-called Stena above the village, Babna above it, and Velika stena to the right. Mi{ja pe~ is situated to the right from the Osp Walls (photo: T. Miheli~).
obmo~ju (Wraber 1968). Na njem tu in tam najdemo tudi oto~ke evmediteranske vednozelene vegetacije – makije (Kaligari~ 1992).
Okolju primerna je tudi pestra ornitofavna Kra{ke-ga roba, samo obmo~je pa je zanimivo tudi kot obmo~je naseljevanja ljudi. [tevilne stare vasice se stiskajo v zavetrnih vzno`jih sten, obdelovalne povr{ine pa so mozai~no prepredene po rodovitnih fli{nih dolinah. Ekstenzivno kmetijstvo {e dodatno prispeva k pestrosti pti~jih vrst. V novej{em ~asu je postal Kra{ki rob zanimiv tudi za plezanje in pohodni{tvo.
1.2. Razvoj plezanja v stenah Kra{kega roba in varstveni re`im
Ob koncu sedemdesetih let se je na Kra{kem robu za~ela razvijati nova rekreativno-{portna dejavnost: plezanje v skalnih stenah. Nekatere do takrat skoraj nedotaknjene stene so se spremenile v {portne poligone. Potek razvoja plezanja je mogo~e rekonstruirati po pisnih virih (Lipnik & Kol{ek in lit.,
62
^esen 1997, Golob 1999) in po ustnih informacijah nekaterih poznavalcev dogodkov. Prva smer je nastala leta 1977 v Veliki steni nad Ospom. Plezanje v Veliki steni se je pomembneje razmahnilo v zgodnjih osemdesetih letih. V tem ~asu se je za~elo razvijati tudi prosto plezanje. Druga polovica osemdesetih velja za za~etek plezanja v Mi{ji pe~i. V tem obdobju je nastala vrsta novih smeri tudi v Steni nad vasjo in Babni (Osapske stene). V letu 1999 je bilo v Osapskih stenah in v Mi{ji pe~i 230 plezalnih smeri. Obiskanost in gostoto smeri je mogo~e videti na primeru Babne (slika 2).
Planinarjenje je najmo~neje poseglo na obmo~je Kra{kega roba z ureditvijo poti ~ez nekatera ostenja. V za~etku leta 1986 so ~lani PD Tomos Koper speljali planinsko pot ~ez ostenje pod Velim Badinom, in sicer po klinih kakih 15 metrov od gnezda planinskega orla ([kornik 1985). Na robu stene, od koder je z razdalje dobrih 20 metrov lep razgled na gnezdo, so uredili po~ivali{~e z vpisno knjigo. Pogled vanjo pove, da je tod najve~ obiskovalcev od konca januarja do maja. Po ureditvi te poti planinski orel v
Acrocephalus 21 (98-99): 61 – 66, 2000
omenjenem gnezdu ni ve~ gnezdil. Poleg omenjene poti so speljali {e poti po [trkljevici, steni nad Podpe~jo in steni nad ^rnim Kalom.
Zaradi ugotovljenih negativnih vplivov plezanja in planinarjenja na gnezde~e populacije pti~ev v stenah Kra{kega roba je bila leta 1999 izdana odredba ministra za okolje in prostor, ki delno omejuje obe dejavnosti (Uradni list RS, {t. 22/99). Omejitve so seveda le na papirju, medtem ko je v praksi varovanje narave prepu{~eno odlo~itvam ozave{~enih posameznikov.
2. Metode
Podatke o raz{irjenosti in gnezdenju velike uharice na Kra{kem robu sva zbirala v obdobjih od aprila 1991 do maja 1994 (23 terenskih dni) ter od januarja 1997 do novembra 1999 (31 terenskih dni) v predgnezdi-tvenem in gnezditvenem ~asu. Zadr`evanje velike uharice v stenah sva ugotavljala po ostankih plena (skubi{~ih), izbljuvkih, peresih velike uharice ter s poslu{anjem ogla{anja v ve~ernih urah. Ve~inoma sva poslu{ala   spontano   ogla{anje,   nekajkrat   pa   sva
ogla{anje izzvala s predvajanjem posnetega glasu velike uharice. Gnezditev sva potrdila na osnovi ogla-{anja mladi~ev ali najdbe gnezda. V delu sva uporabila tudi druge ustne (V o v k ustno) in pisne podatke (Gregori 1976, Mar~eta 1994, [kornik 1997).
Obdobje leta, v katerem je velika uharica ob~utljiva na vznemerjanje, sva povzela po podatkih iz literature in na osnovi lastnih opazovanj. Pri tem sva upo{tevala njene predgnezditvene in gnezditvene aktivnosti. Za za~etek predgnezditvenega obdobja sva vzela ~as, ko za~ne samec z ogla{anjem aktivno ozna~evati svoj teritorij. Na obmo~ju Kra{kega roba je to v prvi polovici oktobra. Podoben ~as navaja tudi literatura (Cramp 1994). Tudi konec predgnezditvenega oziroma za~etek gnezditvenega obdobja sva dolo~ila po ogla{anju, in sicer s pojavom t. i. vzburjenega ogla{anja samca skupaj s samico. To je zna~ilno ogla{anje samca, vedno v duetu s samico, in ga je sli{ati predvsem med kopulacijo ali obiski samice na izbrani gnezdilni polici (Cramp 1994, Miheli~ v pripravi). Zna~ilni dialog se je v letih od 1997 do 1999 za~el pojavljati v drugi polovici februarja in za~etku marca.
Slika 2: Plezalci v steni Babna nad vasjo Osp, 13. novembra 1999 (foto: T. Miheli~)
Figure 2: Climbers in the Babna Wall above the village of Osp, November 13th 1999 (photo: T. Miheli~)
63
T. Miheli~ & B. Mar~eta: Naravovarstvena problematika sten nad Ospom kot gnezdi{~a velike uharice Bubo bubo
Aktivnosti pohodni{tva sva povzela po vpisnih knjigah na [trkljevici (od aprila 1989 do septembra 1993) in na Velem Badinu (od avgusta 1994 do avgusta 1999). Podobne knjige za plezalce ni, najina ocena, ki temelji na prek 50 obiskih obmo~ja v letih 1991–94 in 1997–1999, pa je, da se obdobja njihove pove~ane aktivnosti ujemajo z obdobji pove~ane aktivnosti pohodnikov. Kronologijo plezalnih aktivnosti v Osapski steni in Mi{ji pe~i sva povzela po Lipniku & Kol{ku in lit., ^esnu (1994) in Golobu (1999).
3. Rezultati in diskusija
Kljub temu da je na obmo~ju Kra{kega roba veliko {tevilo skalnih sten, je tak{nih, ki bi bile primerne za gnezditev velike uharice, le nekaj. V preteklosti so bila najbolj znana gnezdi{~a velike uharice v Veliki steni, Mi{ji pe~i in [trkljevici. Iz vseh treh sten se je velika uharica kasneje umaknila. Vpliv plezanja na gnezdenje velike uharice najla`e
Slika 3: ^asovni potek pri~etka plezanja v Veliki steni in Mi{ji pe~i (~rno) ter zamenjava mesta gnezdenja velike uharice Bubo bubo (belo) v obdobju 1977–1987. S svetlo barvo so poudarjene skalne stene. Podlaga je ortofoto na~rt 1 : 5000, GURS 1997.
Figure 3: This figure indicates the beginning of climbing in Velika stena and Mi{ja pe~ (black) and the selection of a new nesting-site by the Eagle Owl Bubo bubo (white) during 1977– 1987. Gray colour indicates the rock walls. Ortophoto plan 1 : 5000, GURS 1997.
64
pojasnimo ravno na primeru zgoraj omenjenih sten. Po razmahu plezanja v Veliki steni v za~etku osemdesetih let je velika uharica steno leta 1983 zapustila in se premaknila v Mi{jo pe~. V za~etku druge polovice osemdesetih let so pri~eli plezati tudi v Mi{ji pe~i, kar je povzro~ilo umik velike uharice v letu 1987 (Mar~eta 1994; slika 1). Dogodki iz [trkljevice v vzhodnem delu Kra{kega roba so vpliv plezanja {e dodatno podkrepili. [trkljevica je postala zanimiva za plezalce v za~etku devetdesetih. Veliko novih smeri je nastalo med letoma 1994 in 1997. Velika uharica je [trkljevico zapustila v letu 1996.
Posledica vznemirjanja velike uharice v predgnezdi-tvenem in gnezditvenem obdobju je najve~krat neuspe{na gnezditev (Mikkola 1983), mo`na pa je tudi gnezditev na drugem mestu (Olsson 1979). Tako je bilo leta 1997 najdeno gnezdo velike uharice v nadomestnem gnezdi{~u v bli`ini Osapskih sten. Gnezdo je bilo v vdolbini pod manj{o steno, v njem pa je par gnezdil tudi leta 1998 in 1999. Gnezdo je s stali{~a varnosti mladi~ev manj primerno, saj je lahko dostopno, npr. lisici in jazbecu, kot plenilcema, ki sta nevarna mladi~em (Olsson 1979). Obstaja tudi nevarnost kraje mladi~ev, kot se je to v preteklosti na obmo~ju Kra{kega roba `e dogajalo (Mar~eta 1994).
Vpliv plezalcev v skalnih stenah se ne ka`e samo v neuspe{ni gnezditvi, temve~ tudi v izbiri dnevnih po~ivali{~ velike uharice. Najo~itneje se je to pokazalo pri paru, ki se je zadr`eval v Veliki steni in njeni okolici. Samec omenjenega para je v zadnjih dveh letih za~el aktivneje ozna~evati svoj teritorij (v drugi polovici oktobra). Ob toplem in mirnem ozra~ju je bilo petje najintenzivnej{e. Ogla{anje so prekinila samo obdobja slabega vremena. Spremljanje ogla{anja je pokazalo, da je samec prekinil teritorialno ogla{anje samo v dnevih z ob~utnim porastom plezalcev v stenah nad Ospom. Tako se v soboto 30. oktobra in 13. novembra 1999 v Ospu kljub jasnemu, toplemu in mirnemu vremenu samec ni ogla{al. Pa~ pa ga je bilo sli{ati v dnevih pred in za omenjenima datumoma. Podobno se je dogajalo tudi spomladi. Samec se je za~el najve~krat ve~erno ogla{ati iz desnega dela Velike stene. Ob koncih tedna, ko se je {tevilo plezalcev v stenah ob~utno pove~alo, je samec za~el z ve~ernim ogla{anjem na nasprotni strani doline, v pobo~ju Tinjana. V Veliko steno je priletel {ele v temi. Opazovanja ve~ samcev velike uharice drugod po Sloveniji so pokazala, da je za~etek ve~ernega ogla{anja praviloma vezan na dnevno po~ivali{~e (Miheli~ neobjavljeno). V dnevih, ko ni bilo plezalcev v Osapskih stenah, se je samec podnevi ve~inoma zadr`eval v Veliki steni. Umik samca na nadomestno dnevno po~ivali{~e je bil povezan s porastom {tevila
Acrocephalus 21 (98-99): 61 – 66, 2000
60
50
.
Ł  20
10
0
^L_U.
fliM,
0  AVG
SEP
OKI"
NOV
DEC
JAN
FEB
MAR
APR
MAJ
JUN
JUL
predgnezditveno obdobje/ pre-breeding period
gnezditveno obdobje/ breeding period
¦ Štrkljevica    d Veli Badin
Slika 4: Povpre~no {tevilo v vpisno knjigo vpisanih ljudi po posameznih mesecih na [trkljevici (od aprila 1989 do septembra 1993) in na Velem Badinu (od avgusta 1994 do avgusta 1999). Shemati~no je prikazano predgnezditveno in gnezditveno obdobje, dolo~eno na podlagi opazovanj heteroseksualnega vedenja velike uharice na obmo~ju Kra{kega roba.
Figure 4: Average number of people entering their names in the book during separate months at [trkljevica (from April 1989 to September 1993) and at Veli Badin (from August 1994 to August 1999). The above schematic presentation indicates pre-breeding and breeding periods ascertained on the basis of the heterosexual behaviour by the Eagle Owl in the area of Kra{ki rob (Karst edge).
plezalcev. Najo~itneje je bil ta pojav zaznan v marcu leta 1997. Dne 2.3. je bila v Veliki steni opazovana naveza dveh plezalcev, ki je ob 16.15 spla{ila samca. Samec je zletel iz po~ivali{~a v steni, ko sta se mu plezalca pribli`ala na razdaljo kakih 80 metrov, in odletel ~ez dolino v skupino borovih dreves, od koder se je za~el zve~er tudi ogla{ati. V Veliko steno je priletel {ele v popolni temi, okrog 20.00, in nadaljeval z ogla{anjem. Naslednji dan v veliki steni ni bilo ljudi, samec pa se je za~el ve~erno ogla{ati iz po~ivali{~a v njej. V ~etrtek 27.3. so bili v Veliki steni plezalci samo popoldne, v soboto 29. pa prek celega dne. Samec se je v obeh dnevih za~el ogla{ati iz nasprotne strani doline, medtem ko se je 28.3. ogla{al iz Velike stene. Tega dne v steni ni bilo plezalcev. Prav tako je bila opa`ena sprememba dnevnega po~ivali{~a 8.3. in 9.4. ob mno`i~nem plezanju v Veliki steni in Babni. V teh dveh primerih je samec za~el z ve~ernim ogla{anjem iz listnatega gozda desno od Velike stene. Najinten-zivnej{e petje samca v Veliki steni v obdobju 1997– 1999 je bilo 19. marca 1999, ko je bila opazovana tudi kopulacija s samico. Tega dne v Veliki steni ni bilo plezalcev. Dan kasneje, v soboto 20.3., je bilo v veliki
steni ~ez dan ve~ navez plezalcev, zve~er pa para velikih uharic ni bilo sli{ati.
V ~asu valjenja jajc in v prvih tednih po izvalitvi mladi~ev ostaja samica ves dan na gnezdu, saj varuje zarod pred plenilci. Motenje zaradi plezanja, pa ~eprav samo ob koncu tedna, ima lahko odlo~ilen vpliv na uspe{nost gnezditve.
Razlog, da imata plezanje in pohodni{tvo v stenah Kra{kega roba tako negativne posledice na gnezdenje velike uharice, verjetno le`i tudi v sami porazdelitvi {tevila obiskov prek leta. Zaradi toplega submedi-teranskega podnebja je za obiskovalce najprimernej{i ~as od pozne jeseni do pomladi. Iz slike 4 vidimo, da je bilo najve~ pohodnikov na [trkljevici in Velem Badinu med januarjem in aprilom, v ~asu, ko je velika uharica na motnje v gnezdi{~u najbolj ob~utljiva. V istem ~asu sva opazovala tudi veliko plezalcev v Osapskih stenah in v Mi{ji pe~i.
4. Zaklju~ki in predlogi re{itev
Plezanje in pohodni{tvo verjetno mo~no ogro`ata obstoj gnezde~e populacije velike uharice na Kra{kem
65
T. Miheli~ & B. Mar~eta: Naravovarstvena problematika sten nad Ospom kot gnezdi{~a velike uharice Bubo bubo
robu. Plezanje moti ptice predvsem zaradi dolgotrajnega zadr`evanja ljudi v skalnih stenah. Praviloma so plezalne smeri speljane v predelih sten, kjer so pti-~ja gnezda. Pojav je lepo razlo`ljiv. Ptice najpogosteje gnezdijo v visokih, suhih in previsnih delih sten, kjer raz~lembe omogo~ajo namestitev gnezd. Opisane zna~ilnosti privla~ijo tudi plezalce.
Plezanje je na Kra{kem robu praviloma potekalo v gnezdi{~ih velike uharice. ^eprav plezanje moti tudi druge vrste pti~ev, ki gnezdijo v skalnih stenah, se je njegov negativni vpliv najprej pokazal na gnezdenju velike uharice. Velika uharica je tako v preteklih dveh desetletjih zapustila Veliko steno, Mi{jo pe~ in [tr-kljevico, kjer je pred tem redno gnezdila. Omenjena gnezdi{~a je zapustila vzporedno z razmahom plezanja v njih.
Plezalci in pohodniki najpogosteje obiskujejo skalne stene v hladnem delu leta. Njihovo {tevilo se zna~ilno pove~a med januarjem in aprilom, kar se ~asovno ujema s predgnezdilnim in gnezdilnim obdobjem velike uharice (slika 4).
Dana{nje stanje je posledica neurejenega nastajanja plezalnih smeri in pohodni{kih poti v preteklosti in sedanjosti. V prihodnje bi morali za vsa obstoje~a in morebitna nova plezali{~a ali poti nujno dobiti dovoljenja, ki bi jih izdalo pristojno ministrstvo na osnovi popisa stanja in presoje vplivov omenjenih dejavnosti na okolje.
Zaradi o~itnega {kodljivega vpliva plezanja na gnezdilce Osapskih sten in Mi{je pe~i bo nujno omejiti plezanje. Najbolj{a re{itev bi bila celoletna prepoved plezanja. Veliko {kode bi lahko popravila tudi kompromisna re{itev, po kateri bi bilo plezanje v Steni nad vasjo in v Babni dovoljeno vse leto, medtem ko bi bilo plezanje v Veliki steni in v Mi{ji pe~i prepovedano. Slednjo prepoved bo treba nujno dose~i, saj sta Velika stena in Mi{ja pe~ najprimernej{i gnezdi{~i za mnoge zavarovane in ogro`ene vrste ptic.
5. Povzetek
Velika uharica Bubo bubo se iz skalnih sten umakne vselej, ko se tam zadr`ujejo ljudje. V delu sva `elela ugotoviti povezanost med umikanjem gnezde~e velike uharice ter plezanjem v Osapskih stenah in Mi{ji pe~i na Kra{kem robu. Plezalci in pohodniki so stene najpogosteje obiskovali med januarjem in aprilom, ko je velika uharica najbolj ob~utljiva. V Osapskih stenah so resneje pri~eli s plezanjem leta 1980. Tr i leta pozneje se je velika uharica umaknila v sosednjo Mi{jo pe~. Leta 1986 so s plezanjem pri~eli tudi v Mi{ji pe~i, ~emur je naslednje leto sledil umik velike uharice v manj primerno gnezdi{~e v bli`ini. 66
Ugotovila sva povezavo med aktivnostjo ljudi v skalnih stenah in umikanjem gnezde~e velike uharica v nadomestna gnezdi{~a.
6. Literatura
Bra~ko, F., A. Sovinc, B. [tumberger, P. Trontelj & M. Vogrin. (1994): Rde~i seznam ogro`enih ptic gnezdilk Slovenije. Acrocephalus 15 (67): 166-180.
Cramp, S. (ed.) (1994): Handbook of the birds of Europe, the Middle East and North Africa. The birds of the estern Palearctic. Vol. 4, Terns to Woodpeckers. Oxford University Press, Oxford.
^esen, T. (1997): Plezali{~a Slovenije. Sidarta, Ljubljana.
Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana.
Golob, U. (1999): Zgodovina tehni~nega plezanja v Ospu za alpiniste in kure. Grif. 4 (26): 52-53.
Gregori, J. (1976): Ornitolo{ki izlet v Osp. Proteus 38: 275-279.
Jurman, M. (1998): Varovanje naravne dedi{~ine Kra{kega roba. Ljubljana. Diplomsko delo.
Kaligari~, M. (1992): Rastlinstvo Kra{kega roba. Proteus 54 (6-7): 224-230.
Lipej, L. (1995): Prehranjevalne navade velike uharice Bubo bubo na Kra{kem robu. Falco 9: 21-24.
Lipej, L. & M. Gjerke{ (1994): Ujede (Falconiformes) in sove (Strigiformes) Slovenske Istre. Annales 4 (4): 53-62.
Lipnik, A. & M. Kol{ek in lit.: Plezalni vodnik po primorskih stenah.
Mar~eta, B. (1994): Stanje in ogro`enost gnezdilcev sten ~rnokalskega Kra{kega roba. Annales 4 (4): 43-52.
Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. Poyser, Calton.
Olsson, V. (1979): Studies on a population of eagle owls, Bubo bubo (L.), in southeast Sweden. Viltrevy, 11 (1): 1-93.
[kornik, I. (1985): Planinski orel Aquila chrysaetos gnezdi tudi v slovenskem Primorju. Acrocephalus, 6 (25): 40-41.
[kornik, I. (1992): Prosto plezanje ogro`a `ivi svet Kra{kega roba. Proteus 54 (6-7): 269-273.
[kornik, I. (1997): Ptice Kra{kega roba. Grif 2: 16-17.
Tome, D. (1992): Najzanimivej{e ptice Kra{kega roba. Proteus 54 (6-7): 260-262.
Uradni list RS (1999): Odredba o prepovedi vznemerjan-ja zavarovanih vrst ptic v stenah na obmo~ju Kra{kega roba. Uradni list Republike Slovenije {t. 22/99.
Wraber, M. (1968): Kratek prikaz vegetacijske odeje v Slovenski Istri. Proteus 30: 182-188.
Prispelo / Arrived: 16.2.2000 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000