glasilo úsi/oíadiine (tùnU xa ^iuisUi oUca\ štev. 7 — Letnik IIL PTUJ, 16. februarja 1951 Cena din 3.-- Poštnina plačana v gotovini NAROČNIKOM »PTUJSKEGA TEDNIKA Naša domača proizvodnja čaaopisnega papirja še ni tolikšna, da bi ne bili odvisni v precejšnji meri od uvoza časopisnega papirja iz tujine. Zaradi visokega snega in žametov se je pošiljka iz Av- strije zakasnila. Sicer pa v tujini sploh zavlačujejo dobave papirja, ker se cene papirju na svetovnem tržišču neprestano dvigajo. Zaradi tega štev. 8 ne bo izšla 23. t. m., temveč šele 2. marca 1951. U PROGLASA OF ZA VOLITVE 18. MARCA 1951 Delavci, kmetje, delovna inteligenca! Vse kar smo dosegli je v prvi vrsti zasluga našili delovnih liudi, ki so vkljub klevetanju naše dnžave s strani vodstva infomibiroja, kljub ekonomskemu, poe- tičnemu in vojaškemu pritisku ter kri- tični mednarodni situaciji, ki se ie z vojno n.3 Koreji še poslabšala, zavestno stedili polit:kî naše Partile m Fronte m pri tem z nadčloveškim- napori premago- vali številne gospodarske težave, ki so nastale po odpovedi gospodarskih in trgovinskih pogodb v4)dstev informbiror skih držav, težave, katerim se le lansko ieto pridružila še velika suša. Ob pre- magovanju neštetih ovorih nenehno krepi !n utrjuje. Visoka zavest în nolit'čn' zrelost n^ših delov- n'h Hudi. ki ie sijajno prest-la že ne- šteto preizkušenj, naj se pokaže tudi na '»'«litvah! Miroljubne težnje naše domovine ce- nijo vse napredne sile sveta. Zavedajo se, da smo v prvih vrstah borcev za mir, storimo vse, da bo naš enotni na- stop na volitvah podčrtal našo trdno pripravljenost, boriti se proti vsem po- skusom sovrržnika, da bi zrahljal našo enotnost. Prav zsradl tega naj bodo te volitve tudi odločna demonstracija prof vsaki napadalnosti, hkrati pa izraz prav tako odločne volje, da bomo branili svojo neodvisnost pred slehernim so- vražnikom. Z množično udeležbo na voHtvah, z glasovanjem za kandidate Osvobodilne fronte bomo dokazal' vsemu svetu, da so naše ljudstvo, naša Partija In tov. Tito neločljiva celota, dokazali bomo, da ni sile, ki bi nas mogla odtrgati od našega vodstva. Frontovci, to bo naša najdostopnejša proslava 10. obletnice Osvobodilne fron- te, ki je slovenski narod prvič v zgodo- vini združila in ga enotnega povedla skozi zmagovito domovinsko vojno ter nas vodi po poti graditve naše nove so- cialistične domovine. Z glasovanjem za kandidata Osvobo- dilne fronte glasujemo: za izpolnitev našega petletnega plana, za nove tovarne In rudnike, da bodo dajali mestu in vasi čim ve»î potrebnih proizvodov; za nove električne centrale; za vsestranski razvoj pridobivanja suro- vin in energij; za izvrševanje vseh Iz- voznih, gradbenih in drugih nalog, ki nam omogočajo dokončno k^apitalno iz- gradnjo naše težke industrije; za utrditev delovne discipline; za boljšo organizacijo dela; za ustalitev de- lovne sile; za čimvečje izkoriščanje no- tranjih rezerv; za večjo štednjo na vsa- kem delovnem mestu; za utrditev vodstva podjetij po de- lavskih svetih In upravnih odborih, za krepitev vloge delavskih sindikatov; za nadćiijnjj razvoj krajevnega gospo- darstva in obrtništva; za stalno Izbolj- ševanje blagovnega prometa; za izbolj- šanje preskrbe delovnih ljudi; za nepre- stano dviganje kulturne ravni delovnih ljudi: za nadaljnji razvoj socializma v naših mestih in vaseh; za utrjevanje obstoje- č'h In razvijanje novih kmo;kih delovnj/i čih in razvijanje novih kmoikih delovnih zadrug; za dobro vodstvo in uspešno razvijanje splošnih kmetijskih zadrug, da bodo postale resnični nosilec sociali- stične misli na naši vasi; za večjo kme- tijsko proizvodnjo; za nadaljnji razvoj socialistične. de- mokracije v organizaciji ljudske oblasti in pri vodstvu državne uprave; za povečanje obrambne moči naše drže.ve; za krepitev naše Jugoslovanske Armade; za procvit naše Lludske republike Slovenije In naše skupne socialistične domovine Federativne ljudske republike Jugoslavije ; za neodvisnost In enakopravnost med narodi; za ohranitev miru na svetu! Naj živi Osvobodilna fronta Slovenije in Ljudska fronta Jugoslavije! Na) živi Komunistiíína partija Slove- nije n Komunistična psrtija Jugoslavije! Naj živi voditelj jugoslovanskih naro- dov tovariš Tito! Icindtdati za poslance med volivci Dt. POTRC JOZE ie bil rojen 3. IV, 1903 v Vintarovcih pri Ptuju. Po končani gimnaziji se Je leta 1922 vpisal na univerzo v Zagrebu. Od leta 1924 dalje je član KPJ. Kot borec za pra- vice ''elovnega Ijudistva je bil večkrat zaprt. Od leta 1930 je bil zdravnik na vasi. Zaradi udeleže- vanja v političnih akci- jah naprednega demo- kratičnega gibanja je bil med vojaško fašističnu dikta-tuTO obsojen na dve leti zaprara in po- slan v taborišče na Ivanjici. Ob napadu nemškega fašizma na Jugoslavijo je bil kot jugoslovanski vojaški prostovoljec za- jet in poslan v ujetniško taborišče, kjer je organi- ziral narodnoosvobodilno giiibanje. Po osvoboditvi je imel velike delovne uspeh« pri okrožnem odboru OF v Mariboru, pri ideolog ški iizgradnji kadtov pri IO OF, kot poslanec skupščine LRS, kot mini- ster za proeveto, sedaj pa kot minister za ljud- sko zdravstvo. Pri teh volitvah qa bo ljudstvo ponovno izvoli- lo za poslanca v ljud- sko skupščino LRS. V nedeljo 11. februarja t. 1. In med tednom so bile v vaseh ptujskega okra- ja seje frontnih odborov skupno s pred- stavniki ostalih množičnih organizacij, ponekod pa tudi že predvolilni sestanki, na katerih so funkcionarji OF oziroma volivci slišali referate o svetovno poli- tičnem polc.Taju in debatirali o kandda- tlh za poslance v skupfčino LRS ter o bodočih družbeno- in gospodarskopoli- tičnih nalogah. Predvolilni sestanki so bili v nedeljo 11. februarja t. L v Domavi, Kicarju, Doleni, Cirkulanah In drugod ob števil- ni udeležbi volivcev. Na teh sejah hi sestankih so obrav- navali volivci domače gospodarske pro- bleme ter nakazali potrebo za Iz- boljšanje stanja cest, dograditev zadru- žnih domov, pomoč pri škropljenju ^d- nega drevja, kjer še to ni končano itd^ ponekod pa so poedinci spraševali za razne nasvete. Sestanka v Cirkulanah se îe udeležil v nedeljo 11. t. m. m'nister za ljudsko zdravstvo tov. dr. Potrč Jože, ki se |e zadržal dalje časa med volivci. Njegova poluidna razlaga o svetovno političnem položaju, o posojilu in pomoči ZDA Ju- goslaviji, o vlogi ljudskih poslancev v skupšč'ni, o decentralizaciji ljudske obla- sti in drugih tekočih domačih in svetov- nih gospodarskopolitičnih vprašanjih je tako zainteresirala volivce Iz okolice Cirkulan za vse svetovno doealanje. da se niso niti ustavljali na manjših lokal- nih problemih. Ta uspeli sestanek po- novno dokazuje, da se naše podeželsko ljudstvo ne zadovoljuje samo z reševa- njem lokalnih problemov, temv€«î da ga zanima vse svetovno dogajanje. Na ostalih sestankih so volivci med drugim izrazili željo, da bi prišli na predvolilne sestanke kandidati za po- slance. V ponedeljek 12. t. m. sta prispela v Ptuj poslanška kandidata tov. Krmelj Maks in tov. dr. Tomlnšek Teodor, ki sta odšla v torek med volivce svojih volilnih enot, t. j. v Cirkulane in okolico ter levi breg Ptuja. Na sestankih z od- bori in z volivci sta se zadnžala v dalj- ših razgovorih in debatah. Tudi ostali kandidati se bodo udeležili številnih sestankov. Dnevno se vrši v ptujskem okraju po več predvolilnih Ostankov, Zanimivo je, da se volivci skoraj povsod bolj zani- majo za svetovnopolitični položaj kakor za svoje ožje gospodarske probleme. -ič Letošnji okrajni proračun znaša nad 100,000.000 din v sredo dne 14. februarja t. 1. je bil na II. rednem zasedanju OLO Ptuj v »Titovem domu« z glasovanjem 74 čla- nov OLO ob navzočnosti ministra za kmetijstvo LRS tov. Simoniča Franca In dr. Tomlnškr Teodorja, predsednika Vrhovnega sodif»îa v Ljubljani, ki kan- didirata za poslanca v republiško skup- ščino v ptujskem okraju, ter v navzoč- nosti okrajnih predstavnikov KPJ in OF sprejet predlog proračuna za leto 1951, ki zajema 100,020.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. V uvodnem referatu Je predsednik 10 OLO tov. Petrovič Janez razčlenil sve- tovne in domače gospodarske ter poll- tfiine pogoje, ki pfispešujejo oziroma za- virajo razvoj socializma v novi Jugo- slaviji. Predlog proračuna za leto 1951 je raz- ložil poverjenik za finance pri 10 OLO Ptuj tov. Kolarič MIha v sledečem: Izvišitev proračuna za L 1950 Skupščina bo razpravljala o proraču- nu za leto 1951, Ta proračun je po svoji strukturi enak, po vsebini io materialni strani pa je skoraj sličen proračunu za leto 1950, Zato vam bom s predočitvijo razmerja med planom in ustvaritvijo proračuna za leto 1950 ter planom za leto 1951 omogočil najboljši vpogled v ta proračun, še prej pa vas bom seznanil z ustva- ritvijo oziroma izvršitivijo proračuna za leto 1950, Po proračunu za leto 1950 znašajo pla- 1) delu trž. dob, pkn. na 16,104.000, 2) 10% kontrol, znesek „ „ 402.000, 3) delu zniž, PLC „ „ 1,279.000, 4) raz, doh, DGF „ „ 60,653,000, 5) deležu na doh. „ „ 60,653.000, 6) d, na d. d. „ „ 1,626.000 7) deleiu na pos. „ „ 700.000, 8) doh, u, in u. „ „ 6,200.000, 9) o^taiHh dohodkih „ „ 4,100.000, Točnejša analiza te realizacije dohod- kov je otežkočena zaradi tega, ker so bili procenti deleža paTticirJranih do- hodkov med letom izmenjan-i in zaito tudi kaže reaiizaciija gotovih dohodkov veliko nesorazmerje napram planu. Dohodek na deležu na dohodnini zaznamuje nedose- ganje plana, vendar nam dejstvo, da smo znižali davčni zaostanek koncem 1. 1949 v znesku 65,000.000 din koncem leta 1950 na 12,000.000 din, priča, da smo poleg akontacije za letse]aia tekom prejšnjega tedna 10 ha nilv z ovsom, to sredo pa so pripravili 2,5 ha zemlje za posaditev sončnic. Vinograd- niška brigada obrezuje trto ter priprav- lja vse potrebno za prvo kop. Cim bo za to prikladna zemlia In vre- me, bo zadruga v Sobetincih posadila 30 ha zemlje s krompirjem. Delo LMS Za graditev železniške proge Doboj— Banja Luka se med mladino v ptujskem okraju razpleta široka agitacija. Prvi se Je prijavil v mladinsko delov- no brigado, ki bo odšla na delo 1. aprila t. 1., Radolič Miha, demobilizirani bo' ree JA, doma iz Prepolj, z zgledom pa sta mu sledila tov. Markežič Romana in Vesel Milan iz zadruge Osojnik. Tem zglednim primerom sledi še 57 mladhicev in mladink iz ptujskega okra- ja. Tako bo prva brigada 60 mladih pro- stovoljcev na progi z delom dokazala, da gradi socializem na svoji svobodni zemlji. pp. Zgledni tunkcijonarji OF Osnovne organizacije OF so dosegle v zadnjem času vidne tekmovalne uspe- he ¡71 to po zaslugi aktivnih in požrtvo- valnih članov OF. Dosežem uspehi so pripomogli organizacijam OF iz Mest- nega vrha, Levanjc, Juršmc, Velike Var- nice in drugih, da so uvrščene med or- ganizaoi'je z dosedanjimi najboljšimi uspehi. Aktivnost in uspehi nekaterih organi- zacij razblinjajo izgovore ostalih odbo- rov v Podvincih, Pacinju, Središču, Vidu, Marjeti, Vitomarcih, B-šu, Veliki Nede- lj«, Podgorcih in drugod. Kako požrtvo- valnost izkazujejo tamkajšnji odbori OF? Kaj je napravil za utrditev osnovne or- ganizacije OF v Rotmanu član okrajnega odbora OF Bezjak Alojz, kaj so naredili v Zagorcih Holz Franc, v šikolah Trčko, v K carju Žmavc? Delovni člatii okraj- nega odbora OF se vprašujejo, zakaj se poedini člani okrajnega odbora OF, kot n. pr. Bezjak Alojz iz Rotmana, Matja- šič Alojz in Gorišnice in Horvat Martin .iz Ptuja niso udeležili okrajnega zbora 'OF in dveh sej okrajnega odbora OF. Primer požrtvovalnega in samostoj- nega dela dajo na drugi strani člani okrajnega odbora OF tov. Voda Maks iz Mestnega vrha, Marčič Adolf iz Lov- renca, Tkalčič Franc iz Slatine, Kavčič Boris iz Juršinc ter sekretarji vaških odborov OF v Juršinoih, v StrniSču pri »Oradisu«, član.! odborov OF tov. Ru- dolf iz Brega pri Ptuju, tov. Vera Tonejo iz Ptuja in drugi. Navedeni zgledai in slabi primeri,ka- žejo nasprotje, ki je dobra šola za vse frontne odbore in člane v ptujskem okraju iTi ki daje spodbudo za nadaljnje delo za tekmovalne uspehe, obenem ta onemogoča izgovore poedincev. da uspeha niso doseglijivi. -ič. Organizacijska vprašanja OF Koristno delo ljudske inšpekcije z decentralizacijo gospodarstva, z ustanavljanjem delavskih svetov ▼ naüK kolekt vih, z Ljudsko inšpekcijo, s pritegovanjem širokih ljudskih množic k upravljanju po zbor h volivcev gre naša država toraj po poti svobodnega uve- ljavljanja neposrednih proizvajalcev s proizvajalniimi sredstvi. To pomeni začetek odmiranja države, ki se zrcali v decentralizaciji državne uprave, posebno go- spodarstva, kjer so v vmesnem času tudi Izročene tovarne In gospodarska podjetja sploh v upravo delovnih kolektivov. Z ukinitvijo Kontroln h komnsij kot upravnega aparata (po sklepu Prezidija Ljudske skupščine FURJ iti LRS iz meseca februarja 1951) postaja Ljudska inšpekcija tem važnejše inšpekcijsko in kontrolno delo ljudskih množic, po kate- rih ljudstvo uveljavlja svojo neposredno vodstvo in sodeluje pri izboljšanju dela aparatu ljudske oblasti in pravilnega uresničenja zakonskih pravic drža\'* lianov, kar daje temeljni pečat prehajanja upravnih funkcij drŽave na ljudstvo. Te dni se bodo po frontnih organizacijah volili pri vseh trgov nah Sveti potrošnikov iz vrst samih potrošnikov, Ц bodo nadzorovali poslovanje proda- jalne, skrbeli, da bo v trgovini zadovoljiva izbira blaga ter opozarjali usluž- bence trgovine oz. odgovornega poslovodja na skrb, da trgovina postane potrošnikom bližja t j. da bodo potrošniki lahko preko svojih Svetov soodločali o nabavljanju blaga po kvaliteti in asortimentu. S tem bi ble na kratko prikazane funkcije Ljudske inšpekcije in Svetov potrošnikov. Dolžnost slehernega državljana je, da na množiičnih sestanWh uve- ljavlja svojo pravico in pripomore s svojim konstruktivnim delom pravilno izbiro predstavnikov v Svetu potrošnikov, kakor ob drugih prilikah za pravilno izWro predstavnikov organov Ljudske hišpekcije. -Ič Dopisnikom „Ptuiskecra tednika"! Spremljajte vse uepešno tn preprečujte škodljivo dogajanje v evojem <ïo- epodar&kem rektorju in v nmožičnih organizacijah, zbirajte predloge za iz- boljšanje dela ter podatke o uspehih tekmovanja za 10-letnico OF ter jiih eproti poročajte »Ptujskemu tedniku« zaradi objave. Udeležujte se sej in predvolilnih sestankov * volivci ter občnih zborov KZ in KDZ, ter opiáite predloge in ekiepe s teh eej, sestankov In zborov. Opisujte uspehe delavecv v tovarnah in podjetjih in uspehe zadružnikov, državnih posestev, ekonomij In kmetovalcev na vaseh, ki jih Imajo pri epo- mladnih delih, kakor tudi škodljive pojave po krivdi poedincev. Udeležile se doplsniškega posvetovainja, ki bo v petek, dne 23. t. m. ob 9. uri dopoldne v uredništvu »Ptujskega tednika«.. Dopise pošiljajte sproti, sicer vsebin zastara. Iz pisarne Okrajnega cxîbora OF liai sù ^di ¿Qíf/e^H aUca^a Rešitev pred maiarifo Beograd, 13. febr. V letošnjem leto bodo podvzeti ukrepi za dokončno uni- čenje malarije v naši državi. 2e v lan- skem letu Je število malarlčnih obolenj 1,6 bolnika na 1000 prebivalcev, med- tem ko je bilo pred vojno na 1000 pre- bivalcev 27 bolnikov. Ker pa tudi naj- manjši odstotek obolenj omogoča, da se malarija ponovno razširi, bo Komite za zaščito ljudskega zdravja pri zvezni vladi posvetil letos posebno pozornost Iskanju bolnikov In njihovemu zdravlje- nju. Akcijo bo vodila protimalar čna služba, ki bo zaprašila s praškom DDT vsa okužena področja. K uspehu proti- malarične borbe bo mnogo doprinesla tudi pomoč, ki Jo bo naša država pre- jela s strani Mednarodnega otroškega fonda v opremi za asanacijo, v prevoz- nih sredstvih, kemikalijah In drugem materialu. Letos se bo nadaljevalo delo pri za- tiranju tudi drugih nalezljivih bolezni, predvsem endemskega sifilisa, otroških kožnih bolezni na «lavi — mikoze m trahoma. Akcija proti endemskemu sifi- lisu bo razširjena tudi na kraje, kjer Je doslej nj bilo. V Srbiji bo n. pr. ta akdja organizirana v 23 okrajih, v Bosni In Hercegovini v osmih okrajih, v Makedo- niji In CrnI gori pa v štirih okrajih. Po- sebne ekipe zdravnikov in medicinskega kadra se bodo menjavale na terenu vsaka dva meseca. V krajih, kjer Je bilo zaključeno raziskovanje In zdravljenje bolnih, bodo ustanovljene antlluesne po- staje, kjer bodo zdravili posamezne slu- čaje. Na ta način bo preprečeno širjenje te bolezni. V akciji za zatiranje endem- skega sif^lsa bodo sodelovali tudi stu- denti medicine v svojih letnih počitni- cah. Da bi bila omogočena sistematična borba proti mikotičnim obolenjem otrok, bodo obvezni pregledi otrok v vseh otroških ustanovah hi šolah na okuženih področjih. Ustanovljene bodo tudS po- sebne postaje za mikozo. ki bodo kon- trolirale zdravljenje. Akcija za pobijanje trahoma bo orga- nizirana letos predvsem v Vojvodini. Ekipe strokovnjakov bodo pričele z de- lom v aprilu. Kaj nam bo poSiliala Avstrija Beograd, 13. feor. Danes Je bil v Beogradu» podpisan protokol o blagovni zamenjavi med Jugoslavijo in republiko Avstrijo za leto 1951. V imenu mini- strstva za zunanjo trgovino FLRJ Je protokol podpisal načelnih ministrstva Božidar Mijatović, v imenu avstrijskega ministrstva za zunanje zadeve pa vladn« svetnik dr. Bobletter. Avstrija bo pošiljala JugoslavlJl siirovo železo, valjani material. Jeklo In Jeklene proizvode, proizvode Jeklarske indu- strije, razne stroje, magnezit, papir, tekstil In drugo potrošno blago. Jugosla- vija bo pošiljala Avstriji razne železne rude, baker In druge kovine, ferolegure, boksit, plrit, razne kemične surovine, tobak in drugo blago. Istočasno so dolo- čene tudi pošiljke investicijskih predme- tov v večjem obsegu Iz Avstrije v Jugo- slavijo. Rešeno Je tudi vprašanje želez- niškega prometa med obema državama, ki bo še letos Izpopolnjen. Podpis proto- kola Je pripravila mešana Jugoslovansko- avstrljska gospodarska komisija, k| le zasedala v Beogradu v novembru in decembru 1950 in v januarju 1951. * Zvezna Ljudska skupščina sklicana k tretiemu rednemu zasedanju Beograd, 14. febr. ljudska »кир- Sfina FLRJ Je z ukazom Prexidlja skli- cana k tretjemu rednemu zasedanju. Za- sedanje se bo pričelo 25. februarja 1951. * Jugoslavîîa bo dobila 480.000 do- larjev pomoči od Mednarodnega otroškega fonda Lake Success, 14. febr. Med na- daljevanjem svojega dela je izvršilni odbor MDF včeraj začel razpravljati o dodelitvi pomoči Evropi in sprejel pro- gram za pomoč otrokom in materam v Jugoslaviji v vrednosti 480.000 dolarjev za razdobje do julija t. 1. Iz zgodovine mesta Pfuia Spomini na Ptuj Prof. dr. Matija Murko, Praga (Dalje) 3 Razumljiva je bila tOreJ velika Gafo- va nezaupnost proti temu velikemu in boJj uspešnemu rojaku. Tragika vseh učenjakov-ljubiteljev p^ je bila v tem, da niso imeli prave znanstvene èole in kri'tike ter eo ostali samotarji v dlruibi, ki je imela druge interese. Slovenci smo bili že v nižji gimnaziji vsi zavedni. Združeval nas je že pouk slovenščine v slovenskem jeziku in bila nas je v vsakem razredu velika skupi- na, ker smo si že v prvih letih držali skoro vago z Nemci, od leta 1874 pa bili že v večini. Naročevali smo si bele- tristično »Zoro« in njeno znanstveno prilogo »Vestnik«, za katere sem jaz nabiral naročnike v 4. razredu in menda tudi že v tretjem. V tretjem razredu mi je posojeval profesor veronauka M. Lendovšek včasih »Slovenca«, v če- trtem razredu pa sem si že sam naroče- val »Slovenski narod«. Ravnatelj Fich- na tega ni odobraval, posebno kar je list »enostranski«, čemur sem jaz na ti- hem ugovarjal, da ima veČ strani. Po- sebno entuzijast za slovensko literaturo je bil Oton Ploj, ki je za svojega očeta prepisoval akte in dobival kakor na- vadni pisar za to 20 krajcarjev od pole. S takim zaslužkom si je nakupil lepo slovensko knjižnico. 2e na koncu prvega gimnazijskega razreda sem prišel v Čitalnico, ki je Ime- la že takrat lepo dvorano tam, kjer je še danes, v hotelu, katerega so Slovenci pozneje kupili in napravili Iz njega Narodni dom. (1882). Prosesor 2itek je povabil nekaj svojih dijakov, naj dč- klamirajo na čitalniški veselici. Za me- ne je bila določena Koseskega znana rodoljubna pesem »Kdo je mar?«. Slu- čaj pa je nanesel, da si Je to pesem pri- pravil tudi neki četrtošolec, torej ptuj- ski abiturient. Ni pa imel tako dobrega učitelja za deklamacijo kakor jaz in je to patetično pesem strašno hitro in brez kakega posebnega naglaševanja važnej- ših mest odbrbljal. Tembolj sem izne- nadil jaz, ki sem za grmel med občin- stvo pomalem, razločno in s stilnimi poudarki zveneče rodoljubne besede in stavke. Se danes mi ljudje, ki so me slišali, pripovedujejo, kako velik uspeh sem imel. V starejših časih eo hodili dijaki »vandrat« od župnika do župnika kakor obrtniški pomočniki od mojstra do moj- stra. Slišal sem, da so včasih več »cvan- cik« prinesli domov nego vzeli e seboj. Seveda so župniki, ki so radi videli ta- ke goste, bili tudi previdni in zahtevali »testimonia, testimonia!« (Spričevala). Na Dunaju ml Je pripovedoval Se od- vetniški koncipient Radoslav Pukel iz Konjic, kako sta s poznejšim knezoško- fom M. Napotnikom enkrat v llstnjaku spala, ker jih neka kuharica ni hotela sprejeti. Te navade v moji dobi ni bilo več v Slovenskih goricah, pač pa je imel še vsak dijak pravico priti na njih največje slavnosti, na primicijo. Tako sem bil tudi jaz še kot drugošolec na dveh, pri Svetem Križu na Murskem polju pri novomašniku Slaviču in na Cvenu pri Ljutomeru. Tako primicijo iz gornjih Slovenskih goric Je opisal dr. A. Kraiger y »Kontrolorju Skrobarju«. Posebno imenitne so bile takšne primi- cije pri bogatih kmetih na Murskem polju, ki so imeli priliko se pohvaliti s svojimi lepimi in brhkimi konji. Ti in vozovi so bili okrašeni z zelenjem, cvet- jem In trakovi, ko so vozili novomašni- ka in njegove številne goste v nedeljo v župno cerkev, v ponedeljek In na- vadno še v torek v kako sosedno žu- pnijo ali pa h kakšni podružnici. Seveda stroškov za tako gostovanje ni nosil primicijantov oče sam, ampak vsi nje- govi rojaki, ki so poklanjali živino, pe- rutnino, moko in vino. Dijakov je pri- hajalo na več desetkov, do 50 ali 60, ali sli.^al sem, da jih je enkrat prišlo nekam 150, tako da se je primicijantov oče za glavo prijemal, kaj naj z njimi počne, saj bi skoro oni sami mogli napolniti »huto«, ki se je posebej stavila za take prilike. Dijaki pa so imeli tudi svojo nalogo, zabavati goste s petjem, pri ka- terem so pomagale tudi »svatevce« (družice) in domači fantje, z deklama- cijami, govori in drugimi razveselitva- mi. Tako so na veliko blanjo (desko) z ogljem načrtali razne podobe in jih pojoč pojasnjevali. Na primer se je ena taka predstava začenjala z besedami: »To je palca, to je kol, to je cela, to pa pol.« Seveda ni manjkala pesem o tež- kem Studiranju prleškega študenta, ki se danes širi pod imenom prleška him- na. Take slavnosti so imele važno vlo- go tudi v prebujanju slovenskega ljud- stva, posebno, ako je bogoslovec »cere- monijar« ki je vodil celo prireditev, bil dober govornik, ki je v prvi vrsti pri- pijal zdravice primicijantu, njegovim staršem in šlahti ter različnim gostom. Ti dve primiciji sta bili edini, na ka- terih sem bil kot ne posebej povabljen gost. Po tretjem in četrtem razredu sem bil že domači učitelj čez počitnice. Na potu na ti dve primiciji pa sem Imel prvič priliko bliže spoznati lepe in bo- gate kraje svoje ožje domovine, slišati njihovo lepozveneče, polnoglasno na- rečje In čuditi se krasnim slovenskim krajevnim imenom, kakor Branoslavci, Bratoslavci, Radoslavci, Dragotinci (v XIX. stol. smo si ustvarjali iz Karla Dragotina), Radomerci, Radomerje itd. Prijetni so bili tudi razgovori z ljube- znivim ljudstvom. Se danes se rad spo- minjam, kako nam je majhen deček ka- zal pot: »Potem pa Idite dalje poleg tiste njive, kjer so naš dedek koruzo imeli.« Od sv. Križa sem zagledal tudi trg Veržej, prleško Abdero. O Veržajčanih ali Veržejcih sem slišal v otroških in še v dijaških letih razne šaljive pripo- vedke, v katerih nahajamo mnogo med- narodnega blaga, neke pa so tudi do- mače izmišljine. Na primer so baje ime- li Veržeju člani nekake garde ali po- žarne brambe »vsi lesene sablje, samo komandant bukovo«. Posebno smo se mejali Veriejčarjem, kako so »pre^pen« (Pressbaum) vozili Posekali so za vin- sko stiskalnico (prešo) najdebelejši hrast, aH vlekli ga iz gozda »po preč- kem«, tako da so morali posekati še drugo hrastje. Domača bi mogla biti tudi pripovedka, kako jim je na »turnu« trava porasla in so vlekli na debeli vrvi bika na zvonik, da Jo popase; ko se je zadavil in jezik iz ust pomolil, so kli- cali: Vidite, vidite, kako je lačen! Ven- dar Je ta pripovedka že tudi na Češkem znana. Z drugimi slovenskim Abderiti, Lemberžani, o katerih sem že tudi v mladosti mnogo slišal, sem imel priliko se bliže seznaniti po tretjem gimnazij- skem letu, ko sem pri sv. Trojici pri Rogaški Slatini pripravljal svojega so- šolca Vinka Zurmana za popravni iz- Med Poljčanami in Rogaško Slati- Ptui, 16. februarja 1951 »PTUJSKT TEDNP'^ Stran 3 Zasedanje OLO Plu) (Nadaljevanje г 2. strani) Aß pa ta zanimiv podatek: Odsek za cene pri poverjeništvu za finance je pred nekaj dnevi izdelal analizo cen kmetij- ekih pridelkov in nekaiterih proizvodov in uslug, ki jih troàijo kmetje. Ta ana- liza sicer vsled nekaterih pomanjkljivosti ne odgovarja popolnoma stvarnemu sta- nju, vendar nam poksuže, da se je nivo cen proizvodov individualne potrošnje v raz- dobju leta 1939 do 1950 izredno spre- menil. Odnos med socialietičnim karak- terjem industrijske proizvodnje in pci- vaitnim karakterjem kmetijske, t. j. drob- ne blagovne proizvodnje, ki je Se tehnič- ne zelo zaostala, predstavlja osnovno protislovje v družbenih odnosih naše dr- žave. Odnos med mestom in vasjo je pred vojno pomenil izkoriščanje kmet- skega prebivalstva s strani vladajoče bur- žuazije. Danes so se ti odnosi tako spre- menili, da kmečko prebivalstvo zaradi monopolnega položaja e konjunkturnimi cenami izkorišča ostalo d.elovno_ ljud- stvo. Nizke cene kmetijskih proizvodov so pred vojno ekonomsko silile kmeta, da je povečal svojo proizvodnjo, zlasti blagovno in ponujal svoje pridelke na trgu za vsako ceno. I>anes pa mu radi relativno hitrejšega porastka cen njego- vih pridelkov naoram industrijskim iz- delkom zadošča dosti manjša blagovna proizvodnja, da krije svoje potrebe po industrijskih izdelkih. Zato je treba od- nose med vasjo in-mes'tom regulirati z ekonomskimi sredstvi, ki bodo na kmeta vplivala tako, da bo zainteresiran na čim večji proizvodnji in čim večji prodaji svojih pridelkov. Eno najmočnejših sred- stev pa so ravno trgovina, cene, odkupi in davki. CENE KMETIJSKIH PRIDELKOV . Iz že zgoraj omenjene analize razbe- remo, če primerjamo cene kmetijskih pri- delkov v letu 1939 s cenami v letu 1950, da so se cene glavnih kmečkih pridelkov pri nižjih enotnih odkupnih cenah v letu 1950 zvišale povprečno 3.39 krat napram cenam v letu 1939, medtem ko so cene kmetijskih pridelkov po višjih prostih odkupnih cenah v letu 1950 porastle povprečno 15.03 kra-t. Pri povprečnih odkupnih cenah v letu 1950 pa so cene kmečkih pridelkov v letu 1950 napram cenam v letu 1939 dvignile za 6.44 krat. Če primerjamo porast cen kmečkih pridelkov s porastom cen v gostiinstvu, v obrti, pri potrošnji električne energije in kinematografih, vidimo, da je porast cen nekmečkih uslug napram porastu cen kmečkih proizvodov mnogo nižji. Če so cene nekmečkih proizvodov ena- ke 1, vidimo iz analize, da so se cene kmečkih proizvodov zvišale napram po- vprečnim cenam gostinskih uslug za 1.28 krat, obrtnih uslug za 2.11 kra?t, elek- trične energije za 2.04 krat itn kinemi3itlo- grafih za 4.50 krat. To povečanje cen mona priti do izraza tudi pri letošnji odmeri. Na siplošno vfeto nikakor ne moremo pričakovati nižjega davčnega predpisa 'kakor za leto 1949, temveč nasprotno, vižjega. Odsto- panje od tega bi pomenilo rušenje rav- notežja kupnih in blagovnih fondov, po- menilo pa bi tudi nepravilno porazdeli- tev dajatev na prebivialstvo, DELO DAVČNIH KOMISIJ Okrajna davčna komisija je pri pre- gledu obračunskih listov, sestavljenih po krajevnih davčnih komisijah, ki so bile sestavljene predvsem iz malih in sred- njih kmëtov, opazila sledeča ods'topanja: Davčne komisije na sektorju Dravske- ga polja so iz bojazni, da ne bi dosegle previsokih osnov pri posameznih gospo- darstvih namenoma znižale hektarske donose prdelku krompirja, ker bi sicer zaradi velikega porasta cen bili pri tej kulturi izkazani visoki zneski dohodka. Iste komisije so hotele prikazati tudi iz- redno nizke donose pri žitaricah, v ne- katerih primerih jih sploh niso obraču- navale. Na Ptujskem polju so komísíie ugotav- ljale iccredno nizok hektar-^ki donos če- bule, na ha od 300 k(? dalie in računale proste cene čebule 60 do 70 d'n za kodrajoni za posamezne kmetijske panoge j vpraáa- nje kraških polj, planinskih pašnikov in manjših kmetijskih površin okrog ru- darskih in industrijskih krajev pa bo treba posebej proučiti. Končno je ta sekdja obravnavala tudi vprašanje krmne osnove in pospeševanje živino- reje. Tega že proučuje zvezni institut za kmetijsko ekonomiko, odslej pa ga bo- do proučevali tudi instituti ljudskih re- publik, geografski instituti ter akade- mije znanosti. ORGANIZACIJA SOCIALISTIČNIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV Drugo vprašanje, o katerem so prav tako obširno razpravljali, je ekonomika in organizacija sodalističnih kmetijskih gospodarstev. S tem so se doslej ukvar- jali posamezni instituti ter oddelki za kmetijsko ekonomiko, vendar je bilo proučevanje površno In nesistematično. Nagla rast kmečkih delovnih zadrug v zadnjih dveh letih je pokazala poleg ve- likih uspehov tudd določene težave. Po- manjkanje hitre in učinkovitejše orga- nizacijsko-politične, strokovne in gmotne pomoči zadrugam je povzročilo tudi mnogo organizacijskih, gospodarskih i» drugih slabosti, ki precej ovirajo hiter gospodarski razvoj zadrag hi poveča- nje zadružne proizvodnje. Te pomanj- kljivosti pa je mogoče že sedaj odprav- ljati in jim je tudi treba napovedati odločen boj. Po svojih organizadjekih oblikah te ekonomski osnovi ne morejo biti naša socialistična gospodarstva kopija sov- jetskih kolhozov in sovbozov. V da- našnji praksi razvoja našega sodalistič- nega kmetijstva je že več pomembnih začetkov novih organizacijskih oblik, ki se v oshovi razlikujejo od sovjetskih. To se zlasti vidi v pogledu lastništva m upravljanja osnovnih proizvodnih sred- stev (izročanje kmetijskih strojev zadru- gam), pa tudi v cdnoeih med državo in socialističnimi gospodarstvi (ustanavlja- nje zadružnih svetov delovnih zadrug). Ta vprašanja je treba temeljito obde- lati na osnovi naših izkušenj in naše prakse. V tem smislu so bili sprejeti sklepi, da mora biti osnovna naloga vseh Institutov in oddelkov za kmetij- sko ekonomiko temeljito proučevanje teh vprašanj in dajanje konkretnih pred- logov za njihovo rešitev. Zvezni insti- tut je sprejel v svoj delovni program za leto 1951 proučevanje celotne eko- nomsko-organdzacijske problematike 70 kmečkih delovnih zadrug in 30 držav- nih kmetijskih posestev, posebej izbra- nih na področju vseh ljudskih republik. PRIVATNA KMEČKA GOSPODARSTVA Tretje vpraišanje, o katerem so raz- pravljali, je sedanje stanje in gospo- darski razvoj privatnih kmečkih gospo- darstev v FLRJ. Odslej bo tako kme- tijska kakor ekonomska veda posvetila vprašanjem privatnega sektorja v kme- tijstvu večjo pozornost. To je tem bolj potrebno, ker obsega ta sektor pri nas še vedno nad 80 odst. kmečkih gospo- darstev in skoro tri četrtine obdeloval- ne zemlje. Na koncu posvetovanja so sklenili, da bo Institut za kmetijsko ekonomiko pri Svetu za kmetijstvo in gozdarstvo vlade FLRJ v sodelovanju z republiški- mi Instituti, kmetijskimi in ekonomskimi 'akultetami ter drugimi znanstvenimi ustanovami izdal letos aospodarsko geo- grafijo kmetijstva FLRJ. To bo v naši državi prva knjiga te vrste, v kateri bodo zbrana vsa osnovna dognanja o kmetijstvu naše države. no leži trg Lemberg, kl Je tako propa- del, da so mu vzeli župnijo in jo pre- nesli v romarsko cerkev na Sladki gori. Hudomušno ljudstvo pa je to tako pri- povedovalo, da jim je »maček gospođa pojedel«, to se pravi, neki tuji duhovnik Maček je prenesel hostije, ker se noben domačin ni upal. V moji dobi pa so hoteli Sladko goro vendarle všolati v Lemberg. Proti temu so Sladkogorčani protestirali in Zurmanov oče, znani na- rodnjak in pismouk, je sestavil rekurz na ministrstvo za nauk in bogočastje, v katerem sem Jaz na lepo pripisal tudi besede, da Sladkogorčani tega ne mo- rejo nikakor prenesti, »weil Lemberg ein fabelhaft berümter Ort ist«. Seveda je pisatelj rekurza hotel reči, da je Lemberg znan tudi v bajkah, ali pove- dal je, da je znan »boječno« kakor pra- vijo Cehi. Moj oče, ki je o meni slišal mnogo pohval, mi je enkrat na potu iz Ptnja rekel, da bom »velik gospod ali velik falot«. Dasi je mnogo občeval z ptujsko gospođo in polgospodo ter bil precej liberalnega mišljenja, Je takrat in po- zneje pri gospodu mislil v prvi vrsti na duhovnika: »Dominus Vobiscum še ni- koli ni kruha prosil, dnrgi gospodje pač.« Slišal je pripovedovati o raznih bankrotih, poneverbah in goljufijah. Za lîjegovo tezo je govorilo tudi to, da so ee odstavljeni duhovniki pošiljali v kakšen samostan. MoJi najožji rojaki pa eo 6i želeli, da bi tudi na Drsteli bila enkrat primici j a, ter so mi marsikaj za njo obljubovali, na primer neki kmet na Drsteli poleg teleta tudi »frtljak« vina, t. J. četrttinko štrtinjaka, torej 191 hi pol litra. Ko pa so videli, da me take obljube preveč ne mičejo, so mi tudi pravili, naj bom kar hočem »samo tisti dohtar ne, ki z živih ljudi kožo de- re«. Tako se govoriči o advokatih, ali pravdali so se dalje. Znali so že za pro- fesorja, ali o kakšni drugi, slovenskemu narodu potrebni inteligenci niso imeli pojma. Tako zastarelo mišljenje seveda ni bilo brez idealistične podlage, saj je bilo spoštovanje duhovnika tako veliko, da 60 ga celo oče in mati, bratje in sestre vikali in onikali (n. pr.: gospod so rekli, oni so prišli). Toda tudi naš kmet je velik realist ter ni tajil, da se po duhovniku »erba« (podeduje), po go- spodu, »ki si je iz Janke (ženskega kri- la^ naredil oltar«, pa ne Tako smo bili jaz in moja brata dolgo Jako slab pri- mer, da ni treba otrok pošiljati študi- rat, saj ni nobeden postal gospod. To mišljenje se je precej izpremenilo, ko sva Jaz in mlajši brat marsikaj žrtvo- vala za rojstno hišo in ko sem leto za letom prihajal na rodni dom ter skrbel za svojo mater, ki je doživela 83 let. Z žrtvami za dom pa, kakor se večkrat zgodi, nismo imeli sreče: bil je prodan v pijanosti in ni bilo mogoče ga rešiti niti za najbližjega sorodnika. Tako svo- jih otrok nisem mogel voditi na »svoj dom« in ga tudi na stàra leta ne morem več videti. ★ Ptuj ie bil v mojih dijaških letih na videz popolnoma nemško mesto. To obeležje so mu dajali stari meščani in novi nemški naseljenci, uradi, vojaštvo in tudi služba božja v mestni cerkvi. Vendar so tudi ptujski meščani in me- ščanke znali ali vsaj lomili slovenščino, ker Je bila potrebna na javnem trgu, v trgovinah, obrtniških prodajalnicah, krčmah in žganjarnah, ki so takrat po- sebno cvele. Slovenščina je tudi bila je- zik hlapcev in dekel. Zaradi tega so slovenski priseljenci iz bližnje in dalj- ne okolice hoteli čimprej postati Nem- ci, da se pozabi njihova preteklost. Si- novi očetov in mater, ki niso znali niti čitati niti pisati, ko so prišli v mesto, so se smatrali že za velike Nemce. V resnici ta razlika ni bila narodnostna, ampak socialna. Mnogo je k nji dopri- našalo tudi staro in vedno se ponavlja- joče nasprotje med mestom in vasjo. To nasprotje se je v dobi bujnega libe- ralizma posebno poostrilo, ker so se med meščani našli mnogi oderuhi, ki so lahkomiselnim kmetom, i^sebno v Ha- lozah, nudili posojila in jih potem silno goljufali. Tako Je na primer pobreški posestnik Leskoschegg pridobil neštete vinograde v Halozah, tako da je v enem ali drugem celo na trgatev pozabil, dokler ga ni prišel viničar opominjat. Njegov sin pa Je ûa gimnaziji dobil več trojk (ocena »popolnoma nezadostno« in je na koncu semestra pribil svoje izpričevalo na vrata konferenčne sobe profesorjem v spomin. Realno gimna- zijo je moral zapustiti tudi poznejši ptujski župan Omig. Njegov oče Je pri- šel iz Slovenskih goric in postal pek z lepo trgovino, v kateri Je sam svoje žemlje in kruh prodajal Bil Je pohle- ven in pobožen mož, tako da je moj veroučitelj Miha'Lendovšek bil neiz- merno razočaran, ko ta mož ni šel volit konzervativnega, od Slovencev podpi- ranega kandidata za neke deželne ali državne volitve. Njegov sin ni bil tako skromen, vendar boljša glavica, nego so njegovi profesorji mislili, ker Je pozneje znal organizirati gospodarsko stranko » pomočjo vseh obrtnikov in malih trgov- cev, kajti med mestnimi odborniki Je imel n. pr. brivca, čistega Hrvata iz Varaždina. Tako je izpodrinil župana- advokata in sploh nemško inteligenco. Se v Gradcu sem slišal od bivših nem- ških profesorjev, kako težko so prena- šali, ko se Je župan Ornig hvalil, da so ga nekdaj iz gimnazije vrgli, sedaj pa visi v razredih njegova slika. Njegova kulturna omejenost pa se Je pokazala v tem. da se Je sin preprostega Goričana razvil v takega sovražnika Slovencev, da spada k mnogim Nem- cem, ki so morali po prevratu zapustiti svojo ožjo domovino. Treba ie seveda tudi priznati, da je sicer blovenski kmet imel prav lepo kulturo, ki se je zrcalila v njegovih narodnih pesmih, pripovedkah pregovorih in običajih Ali višja meščanska kultura je bila pri Slovencih dolgo precej slaba in omejena sprva na malo število zavednih Sloven- cev. Obrat Je prinesla duhovna in po- svetna inteligenca, ki je ostala svojemu narodu zvesta. Za dokaz se lahko na- vede to. da Je na Štajerskem nemšku- tarija v malih trgih in raznih gnezdih (n pr Sv Lovrenc na Pohorju. Vita- nje). kjer ni bilo inteligence, nadalje gospodovala Ni treba tukaj omen lati, kako važno vlogo so pri spremembi imele čitalnice, prosvetna in gospodar- ska društva Posebno važna je bila na- loga narodne pesmi in novih rodoljub- nih popevk slovenskih skladateljev Tu- di Nemd in nemškutarji so v svojih vinskih goricah s svojimi kmečkimi in mestnimi gosti popevali le slovenske zdravice In druge pesmi, in ako so pre- hajali hrvaško mejo. so se tamkaj pri vincu dali slaviti kot »brača Slovenci«. V takih veselih družbah se je zbližal s Slovenci tudi ptujski sodnijski urad- nik Miha Herman, nemški konzervati- vec. ki je postal prvi deželni poslanec in odbornik štaierskih Slovencev v Gradcu yidel sem ga že enkrat kot otrok, ko je prišel k mojemu očetu, ob- činskemu predstojniku zase ag-t^rat in pozneje še na Dunaju kot državnega poslanca, kjer sem tudi opazil da mu slovenščina ni gladko tekla (Dalje prihodnjič) Stran 4 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 16. februarja Í951 Zasedanje OLO Piuj (Nadaljevanje e 3. strani) da bi poznal njene elemente. Jasno je, da tako podjetje ni imelo prozvodnega ozir. delovnega plana in da ni moglo se- staviti pravilnega finančnega plana, ki bi naj bil kontrolor njegovega poslovanja. Finančni plani za leto 1951 morajo po- stati baza in zrcalo poslovanja podjetij. Da bo njihova realnost čim večja, je nujno potrebno: 1. Da brezpogojno prečistimo vse nor- mative v strukturi cene, p redno pristo- pimo k sami sestavj finančnega plana. S tem bomo ustvarili realno osnovo za pravilno prikazovanje stanja. 2. Izdelane f nančne plane mora pre- tresati v šje gospodarsko združenje ob prisotnosti predstavnikov samega pod- jetja. Pretres finančnega plana za 1. 1951 mora biti povezan z analizo zaključnega računa za 1. 1950. 3. Izdelani finančni plani morajo biti brezpogojno v skladu s proizvodnimi plani in se morajo v njih stalno odražati tudi vsakršne spremembe proizvodnih planov. Samo tako bo mogoče s finan- čnimi pokazatelji spremljati proizvodni proces. Važna naloga podjetij je torej pravo- časna '.zdelava bilanc za 1. 1950. FINANČNA REVIZIJA r Ta je opravila na terenu mnogo dela, dosegla mnoge dobre rezultate in z od- krivanjem nepravilnost; pravočasno rre- prečila <>€ večjo gospodarsko škodo. Nje- na naloga je bila v spremljanju urejanja Tako sem nakazal osnovne finančne probleme in z niin>i povezane naloge za leto 1951, katerih izvršitev prispev^ k utrjevanju osnov našega socialističnega gospodarstva in naše gospodarske moči. Ker se bodo ravno v zvezti z izvrševa«» njem proračuna izvrševale vse nakazane m druge naloge, predlagam-odboru, da proračun sprejme tako kakor je predlo- žen. O predlogu proračuna se ie nato raz- vila diskusija. Prvi je spregovoril po- verjenik za lokalno industrijo tov. Jurica Zadravec ter seznanil odbornike OLO s k)kalnimi industrijskim] podjetji v ptuj- skem okraju ter vplivom njihove gospo- darske in finarone moči na okrajni pro- račun. Odbornik Iz Huma je govoril o prispevkih za šolo na Humu, kl io obr iskujejo tudi otroci iz sosednjih KLO. Poverjenik za prosveto in kulturo pa ie zatem podčrtal važnost zvlšanih postavk v proračunu za kritje Izdatkov za kul- turno prosvetni dvig posebno kmečkega prebivalstva, kar bo izrrßeno v kmečko nadaljevaln-h šolah, ki bodo ustanovljene v letošni jeseni. Odbornik iz Dolene je pripovedoval o problemih, ki se pojav- ljajo v njegovem kraju In o nujno po- trebni gradnji novega mosta čez Dravl- njo, odbornik Žnidarič Iz Gorišnice pa o slab'h cestah In nujne potrebe uvedbe nekajurnega poučevanja kmetijskih pred- metov v osnovnih šolah in na nižjih gimnazijah. O problemih soc. skrbstva v zvezi z okrajnim proračunom je govorila poverjenica tov. N'unčičeva, tov. Kolšek, poverjenik za zdravstvo, pa ie obrazložil odborn'kom stanje zdravstvene službe v okraju. Nato je govoril minister za kmetijstvo LRS tov. Franc Simoni č. Navedel je vzroke težav, v katerih se nahaja naša država. Te so nastale predvsem zaradi gospodarske blokade držav vzhod- nega bloka, odoovedanlh pogodb o do- bavi industrijskih naprav ter stanja, ki ga lahko Imenujemo pretnja z vojno. Kljub temu pa se jo treba ravnati po besedah tov. Tita ter delati, kot da bo sto let mir in se pripravljati, kot da bo jutri voina. Ob enotnosti vsega ljudstva v izpolnjevanju vseh državljanskih dolž- nosti bomo na najboljši nač'n varovali mirno graditev socializma v naš! državi In največ prispevali za ohranitev m'ru ne samo pri nas, temveč na svetu sploh. Minister tov. S monič ie obravnaval še razne druge probleme gospodarstva nato pa nekaterim odbornikom polasn'1 nainovelše ukrepe odkupa In drugo. Skupščina Je soglasno sprejela pred- loženi okrajni prorV-un In predlog za- ključnega računa za gospodarsko leto 1949 poverjenika za finance tov. Kola- riča. Med predloge hi sklepe Je predlagal poverienik tov. Zadravec prepustitev Mehan'čne tkalnice v Ptuju v upravno operatlvnò vodstvo MLO Ptuj, kar Je skunšč'na tudi sprejela. Tov. Ciril Ko- larič. poverjenik za kmetlistvo, ie nato pred'""Pi č'ane sveta pri poverieništv« knjigovodstva, v zasledovanju njene ažurnosti, v vodenju skrbi nad pravo- časno sestavo zaključnih računov DOP, preprečevanju izgub, analiziranju izgub po letnih zaključn h računih in v ne- opravičenih primerih zasledovanje kriv- cev. Kajti revizija se ne sme zadovoiHti z računsko ugotovitvijo izgube, ona mora analizirati vzroke njenega nastanka. To so ble njene naloge pri dosedanji Tie- todi dela, ki pa delno ostanejo v njenem novem sistemu dela. S prenosom neposrednega upravljanja proizvodnjih podjetij na delavce same, je prišlo težišče skrbi za napredek pod- jetij na delavce. Delavci sami so zain- teresirani nad uspevanjem podjetja, za- to bo vodil osnovno bitko za rentablnost podjetij, za odpravo vseh nepravilnosti in zastojev delavec sam, ne pa upravni aparat kakor poprej. Zarad; tega je na- stopil nov moment za revizijo, ki mora spremeniti sistem dela v tem, da pre- nese teži'šče svojega dela od golega knji- govodskega ugotavljanja y obrate, na delovna mesta, torej v pro zvodni proces sam. Spremeniti se mora na enj strani v dobre pomočnike in inštruktorje delav- skih svetov, pri iskanju poti v izboljša- nju dela podjetij, na drugi strani pa v dobrega kontrolorja, ki bo v interesu skupnost^ ugotavljal In odpravljal napa- ke, ki onemogočajo pravilno vključeva- nje podjetij v solidno reševanje planskih nalog. Preidem na proračun, po katerem bo razpravljala skupščina. Predlog proračuna OLO-a Ptuj za leto 1951. 72.816.000 27,159.000 100,020,000 za kmetlistvo OLO Ptuj, tov. Flja\'ž, poverjenik za trgovino tn gostinstvo, čla- ne sveta pri istem poverieništvu; tov. Sotlar pa člane sveta pr| poverieništvu za lokalno gospodarstvo. Po spreietiu vseh teh članov se ie razv'la še razprava o skočnlni, ki bi bila končao določena na 200 din za govedo in 220 din za svinie. Br. Koristnost kolobarienia v kmetijstvu Ing. Zorcc Egon Kmetijska delovna zadruga Sobetind nam je v preteklem letu dala lep primer dobrega razvoja v smeri napredka po- ljedelske proizvodnje. Tudi druge za- druge v okraju so napredovale v tem pogledu, kljub temu, da so se v največji meri držale v pogled kmetijske proizvodnje dosedanjih izkušenj. Lahko bi pa dosegle veliko več, če bi poleg or- ganizacijske združitve zemlje izkoristile še ostale pogoje za zvišanje hektarskih donosov. Vendar brez pravilne ocenitve prednosti in nedostatkov raznih nj'ivsk-ih površin, njihove izčrpanosti in priklad- nosti za ponovno sajenje alj sejanje z odgovarjajočo vrsto rastl n in brez te- meljite preobrazbe v obdelovanju zemlje uspehi ne morejo bti boljši. Zato tudi doseženi uspeh; še od daleč ne odgovar- jajo uspehom, ki so dosegljiH Med prve temeljite spremembe v ob- delavi zemlje spada nedvomno kolobar- jenje — menjavanje rastlinskih vrst na ist h površinah. Mnogoletne izkušnje kmetovalcev so na razHčnih vrstah zem- lje ustvarile podlago za kmet jsko zna- nost, ki je danes nedvomno V veliko pomoč ljudem, ki se v kmetlîstvu ne za- dovoljujejo s slučajnimi uspehi. Žita zahtevajo za svoj razvoj druge pogoje kot n. pr. krompir, repa, pesa itd. ali strožn ce. Plitve korenine prvòh ter globoke drugih črpajo hrano iz vrl»- njih in globljih plasti zemlje. Ce bi na isti površini gojili leto za letom rastline s plitvimi koreninami, bi se v vrhnjih plasteh kmalu izčrpale rast- linske hranilne snovi. Odvzete hranilne snovi, potrebne tem vrstam rastlin, bi sicer delno nadomestili z obilnim gnoje- njem, kar bi pa ne blo rentabilno, ker spravlja deževnica mnogo gnojil in do- datniih hranilnih snovi v spodnjo globljo plast, do katere ne segajo korenine ome- njenih rastlin. Tako bi se tudi veliko gno- jil izgubio. Te rastlinske snovi pa do- bro izrabimo, če sejemo ali sadimo za rastlinamsi s plitvim; koreninami rastli- ne, ki imajo daljše kojen ne in obratno. Z rednim letnim menjavanjem rastlin s plitvimi koreninami z rastlmamñ, ki ima- jo globoke korenine, pravilno izkorišča- mo osnovna dodatna gnojila in sploh v zemlji, kjer smo gojili rastline s plitvimi snovi. Obe rastlnski skupini potrebu- jeta različne količine raznih hranilreih snovi. Z-ita rabijo več fosforne kisline, okop avine pa več kalija in duš'ka. Ce bi gojilj isto vrsto rastlin več let zapo- redoma, bi zemljo enostransko izčrpali, nekatera gnojila pa bi se nekoristno uve- ljavila. So pa še drugi momenti, ki so odlo- čilni za razmerje med rastlino in zemljo ter obratno. To je predvsem večja ali manjša možnost dostopa sončnih žarkov na zemeljsko površino, ki je odvisna od velkosti in števila listov rastlin. Na zemlji, ker smo gojili rastline s plitvin« koreninami Uita imajo male in ozke li- ste), voda bitro izhlapeva. Zemlja posta- ne trda. Deževne kaplje stolcejQ drobne zemeljske delce v trdno skorjo. Sončni žarki, ki obsevajo zemljo, vzpodbujajo rast škodljivega plevela. Ta odvzema rastlinam hranilne snovi in vlago, V nezasenčeni zemlji un'či sončna svetloba koristne talne bakterije, ki sodelujejo pr| razkrajanju rastlinskih hranilnih snovi v stanje, v katerem ga lahko vsrkavajo koreninice. Škodljivi vpliv rastlin z ma- loštevilnimi in ozkimi list; odstranimo, če sejemo ali sadimo za njimi rastline ki zasenčujejo zemljo, n. pr. z okopavi- nami ali stročnicami. Te preprečujejo direktno obsevanje zemlje s svojim ši- rokimi listi in izpa revan je vla'ge. To ima zlasti v sušnih letih, kot je bilo n, pr. lansko leto, velik pomen. Pomanjkanje svetlobe omejuje razvoj škodljivega ple- vela, zasenčenje z listi pa izravnava to- ploto zemlje in omejuje njeno izžareva- nje. Na š'rokih listih se nabira mnogo rose, ki je rastlinam v veliki suš' 'često edini vir vlage. S temi rastlinami se iz- boljša plodnost zemlje. Način kolobarjenja določajo podnebne razmere, lega zemljišča, vrsta zemlje in gospodarske potrebe. Kolobarjenja ne smemo uvajati šablonsko, ker je za vsa- ko gospodarsko enoto potreben drug kolobar. Najboljš- tip kolobarja pred- stavlja vsekakor štiriletni povr.atek oko- pavin, jarih žit. detelje in ozimine na isti površini. Uporaben plodored ie takozvani se- demletni plodored s travno deteljo, ki je v velikem interesu naše živinoreje. Največja proizvodnja hranilnih snovi na hektarju je tesno povezana s poljsko obdelavo zemlj'išč. rentabilnost te obde- lave Pa zavisi od možnosti in obsega mehan'zaciie dela. Za vse to so potrel>- ni razumni gospodarski in tehnični ukre- pi, katerih prvi in osnovni je ustrezen plodored. S pravilno uporabo izkušenj Iz kmetij- stva bodo kmetijske delovne zadruge dokazale, da streme k dvigu hektarskih donosov, Fna izmed poti do tega cilja je uvedba kolobarja. Če Vam še nî Driznana pokoînîna Minister la socialno skrbstvo LRS je na podlagi določila toč. 35 Navodila za izvajanje uredbe o prevedbi pokojnin, rent in podpor (Ur, list FLRJ št. 4/51) določil, da se začne priznavanje pokoj- nin po čl. 13, 14 in 15 omenjene uredbe 6 15. II. 1951. Uredba o prevedbi pokojnin, rent in podpor, določenih po prejšnjih predpisih in o priznanju pravice do pokojnine osebam, ki nieo pridobile te pravice po prejšnjih predpisih (Ur. list FLRJ 69'.50) določa, da Imajo osebe, ki po prejšnjih predpisih niso pridobile pravice do po- kojnine, od 1. januarja 1951 dalje pra- vico do pokojnine, če eo do 16. II. 1950 izpohiile pogoje za pokojnino (oeebno ali druiineko) po novem zakonu o so- cialnem zavarovanju delavcev in usluž- bncev in njihoviih dlružin. Tem osebam ee prizna pokojnina v teh-le primerih 1. tistim, ki po 9. maju 1945 niso bili več v delovnem (uslužbenskem) razmer- ju, se prizna pokojnina, če so dopolnili delovno dobo 35 let (moški) oziroma 30 let (ženske) In če eo dopolnili do 16. II. 1950 najmanj 55 let (moški) oziroma 50 let starosti (ženske). 2. Tistim, ki so bllî v delovnem raz- merju tudi po 10. maju 1945, se prizna starostna aH invalidska pokojiina, če 60 dopolnili vsaj osnovno delovno dobo, in sicer: a) invalidska popokjnina — če je po- polna nezmožnost za delo (nad 75%) na- stopila pred 16. II. 1950 in če je izpol- njena delovna doba najmanj 5 let za osebe do 50 let starosti, oziroma delov- na doba najmanj 10 let za osebe nad 50 let starosti» b) starostna pokojnina — če je pro- silec izpolnil do 16. II. 1950 najmani 15 let delovne dobe in 65 let (moški) ozi- roma 55 let starosti (ženske), ali pa de- lovno dobo 35 let in 55 let starosti (mo- ški) oziroma delovno dobo 30 let in 50 let starosti (ženske). 3. Drxizinskim članom oseb, ki so umrle pred 16. II. 1950, se prizna dru- žinska pokojnina po novih predpisih, če je umrla oseba na dan smrti izpolnje- vala pogoje za priznanje osebne pokoj- nine po toč. 1 ali 2. 4. Družinskim članom tistih zavaro- vancev, ki So bili v delovnem razmerju po 10. maju 1945, pa eo umrli pred 16 П. 1950, se prizna pokojnina v primenh, ko po prejšnjih predpisih ta pravica nI bila priznana, ker niso izpolnjevali ne- kih posebnih pogojev po prejšnjih pred- prisih, ki pa jih novi zakon o socialnem zavarovanju ne postavlja več. N. pr.: a) če je umrl uživalec rente, katerega delovna zmožnost je bila zmanjšana nad 50%, smrt pa ni bila posledica nesreče pri deluî b) če zakonec zavarovanca ni prido- bil pravice do pokojnine zato, ker je bil z umrlim zavarovancem manj kakor eno leto v zakonu, ali pa zato. ker je sklenil zakon z osebo, ki ie ob sklenitvi zakona že uživala pokojninoj c) starši, ki eo po prejšnjih oredoit^ib predeli odrravnino namesto pokojnine oziroma, če staršem ni bila priznana pravica do družinske pokojnine zato, ker niso izpolnjevali posebnih pvogojev za pokojnino, ali pa zato, ker po prejš- njih predpisih sploh niso Imeli pravice do družinske pokojnine. Le-ti imajo pravico do družinske pokojnine, če jih je zavarovanec preživljal in če je na dan smrti zavarovanca imela mati več kot 45 let, oče več kot 60 let ali pa če so bili trajno ali za več kot 1 leto po- popolnoma nezmožn^i za delo. 5. Tistim, ki so postali nezmožni za delo zaradi poškodb, zadobljenih pred 10. majem 1945 v bo1u z reakcionarnimi In protiljudskimi režimi ali zaradi po- sledic bolezni, zadobljeniih zaradi od- vzema prostosti, grdega ravnanja ali preganjanja zaradi sodelovanja v tem boju, se prizna invalidska pokojnina, če so te osebe izpolnile najmanjšo delovno dobo (5 oziroma 10 let), kadarkoli v svo" jem življenju in ne glede na prekinitve med posameznimi zaposlitvami, 6. Prav tako gre pokojnina tudi dru- žinam oseb, iz prednje točke, ki so bile ubite, ali pa so umrle za zadobllenimi poškodbami ali boleznimi. Družinska pokojnina se prizna v primeru, če je tmirli dopolnil delovno dobo najmanj 5 let. 7. Družinam delavcev in uslužbencev, ki so umrli zaradi posledic nesreče pri delu. ki ee je pripetila po 8. maju 1945» katerim pokojnina ali renta nj bila pri- znana zaradi tega, ker je bila zoper de- lavca ali uslužbenca podana katera iz- med okoliščin iz čl. 2 zakona o ugo- tovitvi pravice do pokojnine in o upo- kojitvi državnih uslužbencev (negativna karakteristika), se prizna družinska po- kojnina. če 60 na dan smrti zavarovan- ca izpolnjevale pogoje, ki jih predpi- suje novi zakon o socialnem zavarova- nju. 8. Osebam, ki so postale popolnoma nezmožne za delo, zaradi posledic ne- sreče pri delu, ki se je pripetila po 10. maju 1945, katerim pa pokojnina ni bila priznana zaradi negativne karakte- ristike, se prizna Invalidska pokojnina ne glede na delovno dobo v FLRJ. 9. Osebe, ki po prejšnjih predpisih nieo pridobile ali niso m<^le pridobiti pravice do osebne pokojnine zato, ker je zoper nje bila podana katera izmed okoliščin iz čl. 2 zakona o ugotvitvi pravice do osebne pokojnine, če so bile v delovnem (uslužbenskem) razmerju po 9. maju 1945 ter izpopolnjujejo po za- poslitvi v FLRJ osnovno delovno dobo za starostno ali invalidsko pokojnino. Ce taka oseba nima potrebne delovne dobe, dopolnjene z zaposlitvijo v FLRJ, se ji prizna od delovne dobe pred 9. majem 1945 toliko, kolikor je treba, da se dopolni osnovna delovna doba za osebno pokojnino. Kot diopolnilna de- lovna doba se ne more vzeti čas, prebit na delu, zaradi katerega je bil zavaro- vanec proglašen za sodelavca okupatorja. Vse osebe, na katere se nanaša ta po- ziv, naj vložijo prošnjo za priznanje pokojnine na pristojnem okrajnem ljud- skem odboru (uprava za soc. zavarova- nje). Prošnji je treba priložiti kazila. PRESKRBA Na živilske nakaznice za mesec fe- bruar 1951 se bodo delile kavovine po sledečih kategorijah in obrokih: R-la jamski, R-la, R-b, R-il, R-Ž2 in R-š po 500 gramov Î R-1, Rs-1, R-2, Rs-2, R-3. Rs-3, So-1. So-2, PO in D-3 po 250 gramov; proti odvzemu odrezka republiške dopolnilne preskrbe štev, 4 februarj D-2 po 250 gramov, proti od- vzemu odrezka republiške dopolnilne preskrbe štev, 2 februar. Z delitvijo ka- vovine bomo takoj pričeli, ko prejme- mo dovoljne količine. Opozarjamo vso maloprodajno mrežo, vse izventržne koristnike ter potrošnike na zagotovljeni preskrbi, da se delitev prehrambenih artiklov na živilske na- kaznice meseca februarja vrši do vključ- no dne 25, 'ebr. 1951 ter se po navede- nem datumu ne bodo izdajali nobeni artikli. Zato si naj potrošniki v mreži naba- vijo pripa-đajoče količine, izventržni ko- ristniki pa dvignejo v skladišču Okraj- nega magazina nakazane kontingente. KLO pa 6 tem v zvezi opozarjamo na takojšnjo razdelitev živilskih nakaznic. Pomotoma je bilo objavljeno v prejš- nji številki, da potrošniki od 2—7 leta prejmejo četrt litra mleka, mora pa biti, da prejmejo omenjeni potrošniki pol li- tra mleka dnevno. Na odrezke za sladkor bo niOKOČe kupovati tudi razne izdelke, ki vsebuje sladkor Potrošniki v zagotovljena preskrbi lahko kupujejo na odirezke za sladkor potrošniških nakaznic tudi druge indu- strijske Izdelke, ki vsebujejo sladkor, in sicer v naslednjem razmerju: name- sto 100 g sladkorja 190 g marmelade la kakovosti ali Ž20g marmelade IIa ka- kovosti ali 320 g komoota la kakovosti ali 400 g kompota IIa kakovosti, all 1 kg mezge, ali 160 g »sladkega« all 160 g džema, all 160 g oslajenega slad- nega sirupa, ali 120 g ratluka ali 180 g čokolade. Potrošniki ei nabavijo lahko samo količine, ki so po razdelitvenem planu na razpolago za prodajo pa nižjih enotnih cenah. Čokolada se l^bko kupi namesto slad- korja na potrošniške nakaznice kate- gorije D-1, D-2 in D-3. Poverjeništvo za trg. in gostinstvo Ptuj /iof vst tidic Liič v Vičancih Nekda so meli večji kmetovje cilindr- co, lili kočari pa fiitko, čeglih smo vsi žgali fetrJoL No, od sobote 3. februara Pa te le mamo električno liič. ki nam vsem gUh sveti, keri jo mamo mpelano. Pri napelavaji elektrike smo le vUlU, kaj da odbor najprej sebi Шс napelati, kda pa sfali material še za driige, te pa vsaki odbornik reče, kaj je bija zadosti dugo poleg. Brez botrine Dugo sen ne verva. kaj so tudi babice lehko krive, da se zgodi kaki ženski nesreča. Na to so v Varejah najpred gor prt šli. Sprahova Micka je bila zlo smilečna. Ce je kera ženska rekla, kaj je široka, je hitro dobla karte, ^prahova je davala potrdila, Fegušova Micka pa karte. Žen* ske so doble vse botrine pa le ni blo. Kak bi le blo. če bi Šprahova babica dala taka potrdila tudi moškim. Ce bi že eden ali driigi doba zastonj karte, brez botrine pa le vena nidri nebi ostalo. Dober znanec Ce mate koga v žlahti na resti, se vam lehko zgodi, kaj de vas priša obiskat kaki znanec, ki de vam poveda. . kake zveze ma. no kaj lehko spravi na rest d nar, jesti no gvant, Pa še kaj driige ga. Pred kak te mu vervali, zračiinte, kejko je vredno, kaj mu mislite dati. kaj te potu vedli, za kejko vas je toti »zna^ nec* nabrisa. Tajniku v Moškajncih Liibi tajnik, ne zameri, kaj te motim pri piivaji koče. Bija sen v kancliji. pa te tam zm-etno najdem. Ce duma plane razdevavleš, mej pasko, kaj neboš name pozaba. Sej nede niše veda. Če boš malo skoz prste pogledna. Tebi nede nič ddj šlo. Ce neboš doba plače, de ti že kdo drguč peneze posoda. Koristne izkušnje Da se izognemo izroditvi krompirja, moramo saditi krompir z dovoljnim šte- vilom očes ter z zadostno zalogo hra- nilnih sno\< Z rezanjem krompirja tega ne dosežemo. Tako dobimo ^semei s premajhnim številom očes in nezadostno zalogo hranilnih snovi. Šibke rastline in slab pridelek sta dokaz tako nastajajoče škode. Sadno drevje po obrezovanju ne trpi Škode, če pravilno obreZete sunr, potam' Ijene, pregaste veje. vodene poganjke, roparje ki koreninske izrastke, očistite deblo mahu in lišaja ter nato pobelite drevje z zmesjo apna in ilovice kolikor mogoče visoko v kr^no. Starši se upravičeno boje za zdravje svojih hčer in sinov. Vendar sama bor jazen ne zadošča. Treba jim je pomagati. Dajte jim čitati brošuro *Nekaj o spol- nih boleznih*, ki jo je napisal dr. Pertl Eman iz Maribora, pa bodo znali sami čuvati svoje zdravje. •k Mastne madeže spravimo iz papirja, če ga položimo med dva dobra pivnika ter zlikamo z vročim likalnikom. * Zarjavele vijake lažje odvijemo, če spustimo na glave nekaj kapljic terpen- tinovega olja. Naslednji dan bomo vijake lahko odvili. * Apnena voda povzroča v očesu pekočo bolečino. Ta pa hitro preneha, če spu" stimo v oko par kapljic vode, v kateri smo razpustili malo sladkorja. Okrajno 0edališče v Ptuju Sobota, 17. februar,ia ob 20. uri: B. Nušič: »Žalujoči ostali«, komedija v treh dejanjih. Zadnjič za Ptuj in oko- lico. Nedelja, 18. februarja ob I."?, uri: Fr. 2lžek: »Miklova Zala«. Sestindvajsetič. Sreda 21. februarja ob 15. uni: Fr. Žižek: »iMlklova Zala«, sedemindvajsetič. — Zaključena predstava za Markovci, Novo vas, Bukovci in Stojncl. Sobota 24. februarja ob 20. uri: F. S. Finžgar: »Razvaline žlvljenla«, šestič. — Slavnostna predstava v proslavo pisateljeve 80-letn'ce in 30-letnice prve uprizoritve te drame. O jubilantu ¿n njegovem delu bo govoril režiser Geg- ner Vladislav. Nedelja 25. februarja ob 15. urh Fr. Žižek: ».Miklova Zala«, osemindvajsetič. Predprodaja vstopnic pri gledaMski blagajni od 14. do 16. ure in v nede- ljo od 9. do 11. ure. MALI OGLASI Okrajni obrtni servis v Ptuju, Jadran- ska ulica št. 5, obvešča obrtništvo držav- nega, zadružnega in privatnega sektoria, da Ima v prodaji razni material In su- rovine. OPOZORILO Opozarjamo stranke, da sprejemamo predmete v barvanje, čiiščenje in apre- turo vsak dan od 8.—12. ure. Usluge izvršujemo v roku od 10 do 14 dni. Naprošamo stranke, da svoje, nam v barvanje ali čiščenje dane pred- mete pravočasno dvigajo. Mestna barvarna in kemična čistilnica Ptuj. Uredništvo in uprava: Ptuj, Prešernova ul'ca 6 — Telefon štev. 156 — Čekov ni račun pri Narodni banki Ptuj št 643-РП.т^-з — Urejujejo uredniški odbor — Odgovorni urednik Vrabl Jože — Rokopisov ne vračamo — Naročnina 156Jin za leto 1951 se plača vnaprej. — Tiska Mariborska tiskarna, Maribor.