22. štev.
V Ljubljani, dne 31. maja 1913.
Leto V.
Napredno kmetsko glasilo
Dopisi se naj franklrajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5.
Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina in oglasi se mj pošiljajo na nprainiitvo ..Slov. Doma" i Ljubljani
Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar.
Posamezne številke veljajo 10 vinarjev.
Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Prlvseletni Inserciji primeren popust.
Državni zbor.
Štirinajst dni že zboruje državni zbor, toda dela še ni nobenega opravil. Na vrsti je še vedno razprava o proračun, provi-zoriju, pri kateri priliki so poslale vse stranke svoje najboljše govornike, da izrazijo svoje mnenje, oziroma mnenje volil-cev, ki jih zastopajo. Pri proračunu se sme vse govoriti, kar kdo hoče, zato si pa tudi govorniki ne dajo zamašiti ust in povedo resnice, ki bi jih recimo časopisi ne smeli pisati.
V prvi vrsti so se spravili slovanski poslanci na našega zunanjega ministra ter ostro obsodili avstrijsko zunanjo politiko, ki bi kmalu celo Evropo pognala v krvavi ples vojne. Tudi socijalno - demokratični poslanci niso zaostali, zato je umestno, da saj glavne misli nekaterih govornikov objavimo v listu.
Izmed jugoslovanskih poslancev je dalmatinski naprednjak dr. C i n g r i j a prav ostro obsodil politiko zadnjih mesecev. Nadaljeval je: »Kar pa nas Jugoslovane posebno ogorča, je to, da je bila vodilna misel politike zadnjega časa tako izrazito Jugoslovanom sovražna. Vsem drugim so veljale simpatije, Turkom in Arnav-tom, še Grkom — le Srbom in Bolgarom ne. Reklo se je, da je treba protiutež! proti panslavizmu, kričalo se je, da je Srbija ruski vazal, obenem pa se je zahtevalo, da postane avstrijski.
Avstrijski Jugoslovani smo vedno izpolnjevali svoje dolžnosti napram monarhiji, nam se ima Avstrija zahvaliti, da je velesila — toda nikdar se ne ozira na naše čuvstvovanje. Ako smatrajo drugi albansko politiko naših diplomatov za pogreše-no, da, za smešno, za nas je ta politika razžaljenje.«
Poslanec K1 o f a č je poudarjal, da je postal gospodarski položaj vsled take politike takšen, da zahteva razjasnitve. Avstrija je dosegla le eno: naščuvala ni le Balkan proti sebi, temveč celo Evropo, zato pa uspeh ni izostal. Ta uspeh je zasede-nje malega otoka Ada Kaleh na Donavi. Ostro je obsodil časnikarski oddelek zu-
nanjega ministra, kateremu načeluje Madžar Kania, ki je postal v zadnjem času izredni poslanik in pooblaščeni minister. Ta literarni oddelek si je izmislil Prochazkovo in Paličevo afero ter obstreljevanje avstrijskega parnika »Skodra«. Rekel je: Kania kot vsi vodilni možje zunanjega ministrstva so Madžari. In pod vplivom teh madžarskih gospodov je bil zunanji urad avstrijski. Ta možakarska politika nam je tudi Rumunijo odtujila.
Socijalnodemokrat. poslanec Leuthner je razpravljal o zunanji politiki, o vojaških odredbah in o takozvanem časnikarskem oddeleku zunanjega minstrstva.
Kot bivši častnik je poudarjal, da je bila izvršitev mobilizacije v monarhiji popolnoma zgrešena. Avstrja je nudila naravnost smešen prizor, da so bili v Bosni in Hercegovini zbrani celi kori, dočim ni bilo na srbski strani na meji niti enega vojaka. Z vojaškega stališča je bilo to popolnoma neupravično postopanje. Načelnik generalnega štaba general Hotzendorf, ki je to vse zakrivil, zasluži, da se ga takoj požene v pokoj.
Leutner je poudarjal, da je igral Kania brezsramno igro z avstrijsko javnostjo, ter ogoljufal ves svet, da, celo cesarja samega. Iznašel je afero patra Paliča in parnika »Škodre«, izmislil si je srbska in črnogorska grozdejstva, katerih nikdar ni bilo, in ki so se odigravala samo v njegovi glavi in na papirju. Kania je, kakor se vidi, v izmišljevanju takih afer mož izrednih sposobnosti. Govornik je naglašal, da se mu ne zdi nobena beseda preostra, da označi početje tega človeka: Ta subjekt je mož, ki se je; (jbordelni atmosferi madžarske domovi-' iv Pešti navzel potrebne azijat-ske far { Aje, da je mogel iznajti Prochas-kovo airo. Njegova betjarska predrznost in njegovo brutalno nasilstvo je teroriziralo vso javno mnenje. Dalo bi se ga imenovati »kralja političnih šarlatanov«. Leuthner se je nadalje pečal s takozvano »jugoslovansko« in »albansko« korespondenco«; označil jih je kot najnevarnejše plačane reptile dunajskega zunanjega urada, ter kazal, na nemoralnost, da se gotova
merodajna mesta poslužujejo gotovih podkupljivih listov, mesto da bi si ustanovila svoje pošteno poluradno glasilo. Leuthner je končal svoja izvajanja: Pravijo, da je Prochaskova afera končana. To ni res! Ta afera bo šele končana, ko bodo tisti, ki so jo povzročili, spodeni z vseh javnih mest.
Nemški demokratični poslanec Zenker se je dotaknil jugoslovanskega vprašanja, za katero se nemški poslanci premalo brigajo in ga nepravično obsojajo s splošnimi frazami. Dvomi, da bi se dalo bodoče razmerje s Srbijo dobro in trajno urediti, dokler bo vlada napram avstrijskim Jugoslovanom postopala tako brezumno in brezglavim kakor vsa leta doslej.
Kako bo državni zbor nadalje zboroval, se prav nič ne ve. Večina poslancev je za to, da se reši finančna reforma, toda tej nasprotujejo Rusini, ki so izjavili, da jo bodo toliko časa obstruirali,dokler ne bo rešena gališka volilna reforma. O tej gališki reformi bi se dalo tudi marsikaj trpkega napisati. Večina Poljakov in Rusini so se že zedinili za sprejem novega volilnega reda, ki bi bil Rusinom pravičnejši. Toda prišli so gališki škofje in preprečili volilno reformo, da je bila vlada primorana gališki deželni zbor razpustiti in razpisati nove volitve.
Vsled tega bo tudi delovanje državnega zbora ovirano in zlasti finančna predloga ne bo rešena še v poletnem zasedanju.
Dogodki na Balkanu.
Silna napetost na Balkanu.
Položaj med Bolgari in Grki ter med Bolgari in Srbi je zelo resen in širijo se vesti, da je vojna neizogibna. Vsled tega so se velesile odločile,da prevzamejo z dovoljenjem zaveznikov razdelitev osvobojenega ozemlja v svoje roke in najbrže bo to storila konferenca veleposlanikov v Londonu.
Ako prevzame poslaniška konferenca v svoje roke razdelitev teritorija, se zatrjuje, da bo konferenca zahteve Srbije re-
♦
šila ugodno, dočim vlada za Grško neugodno razpoloženje. Zato se tudi Grška z vsemi silami upira, da bi poslaniška reunija odločevala o sporih med zavezniki.
Solun, svobodno pristanišče.
Bolgari in Grki so si nasprotni najbolj zaradi Soluna. Zato se je grška vlada odločila, da proglasi Solun s širokim pasom okoli kot svobodno pristanišče, kar se tudi v Srbiji z zadovoljstvom pozdravlja.
Turški zunanji minister napoveduje novo vojno.
Minister zunanjih del princ Said-Salim se je izrazil, da pričakuje Turčija, da se bodo velesile glede pripadnosti Egejskih otokov postavile na turško stališče, ako bi pa velesile te otoke prisodile Grški, bi Turčija bila prisiljena, da riskira novo vojno, ker bi bila v slučaju, da dobi te otoke v roke Grška, ogrožena v svoji eksistenci.
Oficijalna izjava iz Bolgarske.
Bolgarsko vladno glasilo »Mir« objavlja sledečo izjavo: »Mir mora biti v enem ali dveh dneh od vseh zaveznikov skupno podpisan. Če zavezniki ne podpišejo takoj mirovne pogodbe, tedaj bo imela bolgarska vlada popolno svobodo in popolno pravico, sprejeti predlog turške vlade, ter skleniti poseben mir. To bi brezpogojno značilo konec balkanske zveze. Vsled tega upa vlada, da se bodo zavezniki vendarle v zadnji uri k temu odločili. Glede vprašanj, ki se imajo še rešiti, je Bolgarska pripravljena, skupno s svojimi zavezniki vse storiti, da se kolikor mogoče mnogo doseže. Nadaljno zavlačevanje podpisa mirovne pogodbe pa je brezpogojno izključeno.
Boji med Bolgari in Grki.
Spopadi, ki so se dogodili v okolici Soluna in posebno pri Angisti in ki so se v zadnjem času često ponovili, so navzeli v poslednjih borbah opasen značaj vkljub pomirljivim vestem iz Sofije in Aten. Bolgari so pri Angisti koncentrirali 80.000 mož, ki so napadli pozicije, ki so jih imeli Grki že več mesecev pri Nigriti. Grki so se branili 48 ur. Na obeh straneh so vpo-rabljali tudi mitraljeze in artilerijo. Med bitko so dobili Bolgari ojačenje, potisnili Grke z nekaterih važnih pozicij in zavzeli Nigrito. Na obeh straneh je bilo baje dva-tisoč mrtvih in ranjenih. Tudi pri Selman-liju se vrše dan za dnevom boji med Bolgari in Grki. V Solunu je 25.000 grških vojakov. Vendar pa se v tukajšnjih krogih boje, da posest Soluna ni absolutno varna in da se bo mesto le težko združilo z Grško. Vendar pa so trdno odločeni, bojevati se do poslednjega moža, da ne pripuste Soluna Bolgarom. V vojaških in meščanskih krogih pa govore, da bo neka vele-vlast, ki je v prijateljski zvezi z Bolgarsko, vse poskusila, da Solun, če ne bo bolgarski, ne bo grški. Zadnja poročila pravijo, da so Bolgari svoje koncentracije pri Se-resu končali. Pregnali so baje grške duhovnike iz okolice Drame ter nastavili bol-
garske. V Damatosu so preiskali Bolgari hiše Grkov da se prepričajo, če niso v njih morda grški častniki.
Akcija Bolgarov meri, ako se tudi sedaj še ne gre za naskQk na Solun, vendar na to, da ustvari dobre predpogoje za osvojenje Soluna v slučaju večjih oboroženih spopadov med zavezniki. V belgraj-skih političnih, zlasti pa vojaških krogih, z veliko pozornostjo zasledujejo razvoj teh konfliktov, ker bi ojačenje bolgarskih pozicij pri Solunu, zlasti pa zavzetje Soluna, ogrožalo južno srbsko fronto. Če bi Bolgari Grke potisnili s teli pozicij, bi Bolgari lahko za hrbtom Srbov prodrli v Bitolj, ker je Nigrita v ravni črti oddaljena od Soluna samo 55 km. Ako so na tem ozemlju gospodarji Bolgari, je to krilo ogroženo.
Iz Aten poročajo: V nedeljo zjutraj ob pol 8. so Bolgari napadli grško mornarico, ki obstoja iz oklopnice »Averov« in več torped. rušilcev in ki križari blizu Kavale, pet kilometrov oddaljena od obali. Ko so Bolgari opazili grško zastavo, so oddali več strelov iz oblegovalnih topov, nakar so začele bolgarske artilerijske baterije streljati na grške ladje, kar je delj časa trajalo. Grške ladje niso imele nikakoršne škode. Grška mornarica se je umaknila, ne da bi odgovorila na bolgarsko obstreljevanje.
Razgled po svetu
Afera poslanca Klofača.
Zemunska policija ni pustila preko meje v Belgrad državnega poslanca Vaclava Klofača, ki je hotel posredovati pri srbski vladi glede oddaje krojaških del za srbsko armado češki krojaški zadrugi. Češki narodni socijalci so radi tega vložili v parlamentu ostro interpelacijo. Kakor pa se poroča, je zemunska policija na intervencijo ministrskega predsednika grofa Stiirgkha Klofaču že v nedeljo dovolila prehod v Belgrad.
Velike svečanosti v Srbiji.
Na obletnico Vidovega dne, ko je bilo leta 1389. uničeno srbsko carstvo, pripravljajo v celi državi velike slavnosti. Teh slavnosti se udeleže vsi službeni krogi in tudi vse pokrajine, ki so bile v tej vojni Osvobojene.
Eksplozija smodnika.
V nedeljo ponoči se je na Steinfeldu pri Dunajskem Novem mestu v skladišču objekta 16 dogodila eksplozija smodnika. Vnel se je vagon, v katerem je bilo 10.000 kilogramov smodnika. Vagon je stal tik pred objektom 16., ki je bil napolnjen z granatami in ekrasitom. Ako bi se ta objekt vnel, bi bili uničeni vsi ostali objekti in najbrže bi zletelo v zrak tudi Dunajsko Novo mešto. Vzrok eksploziji ni znan, domneva pa se, da se je smodnik sam vžgal.
Svatba na nemškem dvoru.
V soboto se je v Berolinu slavila ob navzočnosti ruskega carja in angleškega kralja poroka vojvode Cumberlandskega s hčerjo nemškega cesarja Viljema, Viktorijo. Svatba se je vršila med raznimi velikimi slavnostmi. V ponedeljek se je sklenila civilna in cerkvena poroka. V dvorno kapelo je še! krasen sprevod. Na čelu sprevoda sta korakala dva plemenitaša-herol-da, za njima najvišji maršal knez fiirsten-berg s komorniki. Nato sta korakala ženin in nevesta; njeno vlečko so nesle dvorne dame. Za snubenčema so šli dvorni uradniki. Cesar je vodil vojvodinjo cumber-landsko, njeno vlečko sta nesla dva paža. Spremljali so jih generalni adjutanti, generali in admirali. Cesarico je vedel vojvoda cuinberlandski, ženinov oče. Cesarično vlečko so zopet nesle štiri dame. Za njimi je šel ruski car z angleško kraljico, angleški kralj s princesinjo-prestolonaslednico Cecilijo in ostali vladarski gostje. Pri zamenjavi prstanov je izstrelila baterija na gradu dvanajst strelov. V isti vrsti je šel sprevod iz kapele v belo dvorano, kjer so čestitali novoporočencema. Po tej ceremoniji je bila slavnostna pojedina v viteški dvorani po starodavnem ceremonialu. Najvišji stolnik knez Radolin je serviral cesarju juho, najvišji točaj vojvoda Tra-ohenberg vino. Cesarici je stregel najvišji dvorni svetnik baron Misbach, nevesti komornik Winterfeld, ženinu baron Richt-ofer. Po pojedini v beli dvorani je bil zgodovinski ples z bakljami, ki so ga plesali pruski ministri s prižganimi bakljami. Zadnja ceremonija je bilo razdeljevanje nevestine podveznice pred sobo novoporočen-cev. V Berolinu je bilo seveda vse okrašeno. Od vseh strani je prišlo ljudstvo, da vidi poroko in druge slavnostne priredbe.
Parnik se potopil.
V Smirni v Mali Aziji se je potopil parnik »Neveda« z 200 osebami, ker je zadel na podmorske mine, ki so ga pognale v zrak. Rešili so okrog 80 oseb.
Slovenija
s Nova dr. Šusteršičeva umazana afera. V krogih državnih uradnikov so izvedeli za novo umazano afero kranjskega deželnega glavarja dr. Ivana Šušteršiča. — Dr. Šušteršič je v svoji lastnosti kot državni poslanec in deželni glavar izposloval pri naučni upravi vdovi po pokojnem deželnem šolske nadzorniku in dvornem svetniku Josipu Šumanu, svoji tašči, letno sustentacijo v znesku 3000 kron, dasi uživa njegova tašča popokojnino po dvornem svetniku, in se tudi sicer nahaja financijal-no v zelo ugodni situaciji, ter so vsi njeni otroci sijajno preskrbljeni. Razkritje o tej kupčiji dr. Šušteršiča 1 vlado je izzvalo v vseh uradniških krogih veliko ogorčenje, med parlamentarci pa veliko senzacijo.
zaj nesel. Od ukradenega denarja se je dobilo le 4000 K, ki jih je Polajnko naložil v neki banki v Štutgartu. Okrog 6000 kron je porabil, 30.000 K pa pravi, da mu jih je na železnici nekdo ukradel. Zadnje je bolj manj verjetno in najbrž jih je Polajnko kam skril, da se bo po prestani kazni z njimi okoristil. Porotniki so soglasno potrdili krivdo in Polajnko je bil obsojen v šestletno težko ječo, poostreno s postom in trdim ležiščem, vsako četrtletje. Polajnko je sodbo mirno poslušal ter si izgovoril čas za pritožbo.
s Ženske — roparice. Pred dobrim letom sta dva po obrazu črno namazana moška napadla pri Čužni vasi pri Mokronogu 62letno Katarino Feletič ter je odvzela 150 kron denarja. Zenska je naznanila stvar orožnikom, toda krivcev niso mogli izslediti. Zdaj po enem letu so pa orožniki aretirali v Mirni dve ženski, 321etno Alojzijo Skušek in 181etno Marijo Koprivšek, ki sta priznali, da sta se preoblekli v moško obleko ter mamazali z ogljem po obrazu in oropali Feletičevo. Orožniki so nadalje razkrili celo žensko tatinsko bando, ki je že več let izvrševala v Mirni vasi, Mokronogu in Trebelnem predrzne tatvine, katerih niso mogli odkriti. Vsekako zelo zanimivo, da so se tudi pri nas na Kranjskem že ženske spravile na ropanje.
s Aprobacija učne knjige. Ministrstvo za bogočastje in nauk je z razpisom z dne 30. aprila 1913 št. 8003 odobrilo učno knjigo: A. Kleibl & Ivan Vole: Trgovska korespondenca. Knjiga je glasom odobrila obče pripuščena za pouk na trgovskih učnih zavodih s slovenskim učnim jezikom. Slovenci smo s tem dobili prepotrebno knjigo, ki smo jo tako dolgo pogrešali. Za naše trgovce in obrtnike je bilo doslej v resnici silno kvarno, ker niso imeli na razpolago slovenske knjige za trgovsko korespondenco. Prednost te knjige je, da je jako porabna za one, ki se hočejo sami vaditi v trgovskem spisovanju. Knjigo je spisal magistratni revident gosp. Ivan Vole, založilo pa je knjigo slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani, ki je že doslej izdalo sledeče strokovne knjige: »Menično pravo«, »Trgovsko knjigovodstvo« in »Trgovsko računstvo«. Cena novo vezane knjige znaša 3 K 50 v.
o Ljubljanska okolica o
s Kamila Theiiner je vložila tožbo zaradi razžaljenja časti proti odgovornemu uredniku »Slovenca«. Poročali smo že, kako senzacijonelna razkritja o klerikalnih voditeljih je napisala K- Theimer v »Slov. Narodu«. Klerikalci niso mogli nastopiti drugače, kakor s tem, da so na klerikalno-pčrfidni način v »Slovencu« priobčili, da je Theimerca krščena Židinja in umobolna, da si je nameravala končati življenje in take laži, ki so vredne klerikalcev. Radovedni smo, kako bo zopet »Slovenec« stisnil rep med noge in preklical laži, kakor jili je že neštevilnokrat moral. To je klerikalna morala pod škofovim patronatom!
s Kinematograf v deželnem gledališču — zaprt. Deželni odbor si je zopet nanizal novo cvetko na polju svojih krivic. Dramatično društvo v Ljubljani vzdržuje slovensko gledališče, toda stroški za vzdrževanje so tako veliki, da je društvo zabredlo v dolgove in bi moralo že lansko leto zapreti ta hram umetnosti. Da si opomore iz zadreg, je prirejalo letos po končani sezoni kinematografske predstave v deželnem gledališču, ki so nesle društvu precej dobička, in s tem denarjem bi si društvo tudi opomoglo ter nadalje vzdrževalo slovensko gledališče. V soboto dobi pa društvo nenadoma odlok deželnega glavarja dr. Šušteršiča, da se morajo takoj ustaviti kinopredstave v gledališču, češ, da se predstavljajo umazane erotične podobe. To očitanje je neutemeljeno, kajti vse podobe, ki se predstavljajo v kinematografu, morajo poprej pregledati oblasti in dovoliti njih predstavo. V Ljubljani so še posebno strogi v tem oziru, zato ni bilo povoda, da bi se tako naenkrat prepovedalo predstave, oziroma odvzelo deželno gledališče društvu. Zakaj je deželni glavar potem to storil, si ni mogoče misliti. Dramatično društvo je prišlo v veliko zadrego, ker je moralo takoj odpustiti vse uslužbence. Obenem je pa odpovedalo plačo tudi vsem igralcem, ki so zdaj vrženi na cesto. Obstoj slov. gledališča je v veliki nevarnosti, če ne sploh nemogoč. Torej edino večje gledališče, ki je imamo Slovenci, hočejo klerikalci uničiti in to umetnost zopet vreči na male odre. Doklej še, se moramo vpraševati, bo delovala ta uničevalna in pogubna klerik, stranka na Kranjskem?
s Ljubljanska realka brez strehe. Kranjska hranilnica je lastnica poslopja, v katerem je nastanjena ljubljanska realka. Najemnino plačujeta ljubljansko mesto in deželni odbor. Kranjska hranilnica je pa zdaj odpovedala najem za 1. avgust 1.1. ali pa proti zvišani najemščini letno 14.000 K. Niti mesto, niti deželni odbor nista voljna plačevati toliko, in ker se kranjska hranilnica v svoji nemčurski ošabnosti noče naravnost pogajati ne s prvim ne drugim, bo realka brez strehe ali pa bo morala na-učna oblast, kajti realka je državna, posredovati. Ko se je ustanovila v Ljubljani realka, so prevzeli stroške za nastanitev in oskrbovanje mesto, odbor in kranjska hra-
nilnica. Zdaj hoče pa poslednja dobiček delati pri tem.
s Obisk »Iirv. društva inženera i arhitekta« v Ljubljani. V soboto in nedeljo so bili v Ljubljani hrvaški inženirji in arhitekti ter obiskali svoje slovenske tovariše. Ti so jim razkazovali dela V Ljubljanici, veliko opekarno na Viču ter mestni vodovod v Klečah. V soboto zvečer je bilo predavanje rud. svetnika Strgarja v deželnem gledališču o Idriji in potem komers, na katerem se je izpregovorila marsikatera navdušena napitnica. V nedeljo so jim razkazovali mesto in priredili svečan obed. Tako se je zopet poglobilo prijateljstvo med slovenskimi in hrvaškim inženirji, ki imajo že itak skupno svoje glasilo.
s Odpustitev rezervistov. Vojno ministrstvo je odredilo, naj se odpuste iz vojaške službe v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji rezervni letniki 1905, nadalje vsi starejši in tudi vsi oni, ki so vzdrževatelji rodbin, posestniki in edini sinovi. Vsi ti pa naj se nadomeste z mlajšimi letniki. Odpuste pa se naj šele, ko bodo ti mlajši letniki prispeli pod zastavo.
s Nesrečna smrt vrlega moža. Dne 23. maja zvečer je umrl v starosti 46. let gosp. Franc Hrastovca n iz Leskovca. Padel je s kolesa in bil takoj mrtev. Rajnki je bil vpokojeni železniški uslužbenec. V mnirovljenem stanju je pridno dopisoval v napredne liste, ki jim je bil sam zvest naročnik, pa jih tudi vztrajno in neustrašeno širil med narodom, tako zlasti »Slovenski Dom«. Proučeval je med drugim Staro in vojno zgodovino in bil sploh samouk. Kot vnet čebelar je slovel daleč naokrog in bil v tem oziru temeljit strokovnjak. Pri zadnji državnozborski volitvi je nastopil kot samostojni kandidat na socijalno-demo-kratični podlagi. — Pred dvema letoma pa je bil obdolžen neke oskrumbe leskovške cerkve, vendar je bil pri obnovljeni razpravi končno oproščen. Zadeva je vzbujala svoj čas precej pozornosti, ker so jo izrabljali nasprotniki v politično strankarske namene. Iz njegovega peresa priobčimo v kratkem zanimivo črtico o polnočni maši.
s Polajnko, goljuf pri Zadružni zvezi, pred sodiščem. V ponedeljek je stal pred porotnim sodiščem Ivan Polajnko, ki je ogoljufal klerikalno Zadružno zvezo za
40.000	kron na ta način, da si je prisvojil čeke na »Jadransko banko«, ponaredil podpise ravnatelja in tajnika ter dvignil imenovano vsoto pri banki. Kakor znano, je Polajnko všel v Ameriko, toda so ga izsledili in moral se je vrniti nazaj v domovino v spremstvu orožnikov. Obravnava je zbudila mnogo zanimanja in tu se je dognalo, da imajo v Zadružni zvezi zelo brezskrbno upravo, ki je pustila čeke na banko nezaprte ležati, da si jih je Polajnko lahko prisvojil. Polajnko se je zagovarjal, da je imel majhno plačo in bolno ženo in da ga je zapeljalo, ko je videl, kako si lahko prisvoji denar. Poskušal je že poprej dvigniti 40.000 K, a jih je potem banki na-
lj Iz Notranjih goric. Pri nas v Goricah so taka dekleta kot nož, ki reže na dve strani. Gorje mu, na katerega se spravijo, posebno ako ga dobi Znidarjeva Franca. Sedaj se je žalibog spravila name. Prišla sem ji jaz med zobe, česar pa ne morem več trpeti. Začela se je kregati, da hočem iti peti na kor in nji prostor prevzet. Letela je, kakor sem čula, nad gosp. kaplana in gosp. učitelja, češ, da sta ta dva gospoda to odredila. Gredoč domov, dobi ženo, nad katero začne kričati, da ne pojdem jaz, podpisana, nikdar na kor pet, ker sem se
s Sokoli okrog vlačila. V odgovor pa rečem: ako je mene kdo videl kdaj na slabi poti, naj bo s Sokolom ali sploh z moškim, dobi sto kron. Če sem se kedaj pijana vlačila, kot neka pevka iz Marijne družbe, dobi tudi sto kron. Ne misli, draga Franca, da mi je to v veselje. Ne, nikoli nisem mislila iti na kor. Kar potolažena bodi! Celo do smrti bodeš lahko to veselje uživala, drugo te itak ne čaka. Vendar pa, ker ste v Marijini družbi, bi želela najbrž tudi Marija mir od vas, ne pa tako vpitje, kot da bi pri bevškem čedniku kozle pasle. Toliko za danes. Drugič pridem s tvojimi ljubim-skimi pismi na dan, da bodo bralci vedeli, kako zna Franca iz Marijine družbe človeka obrekovati celo na tuje.
Mar. Zorcova, vulgo Gračanova.
o Dolenjske novice o
d Belokranjska sokolska društva v Metliki in Črnomlju ter odseki v Gradacu, Semiču in na Vinici prirede v nedeljo dne 1. junija t. 1. popoldanski zlet z javno 'telovadbo v Gradacu. Po javni telovadbi veselica na vrtu br. Dima. Prijatelji Sokolstva, udeležite se skupnega nastopa belokranjskega Sokolstva v velikem številu.
d V Kostanjevici ima v nedeljo, 1. junija, »Pedagoško društvo v Krškem« svoje zborovanje v poslopju kostanjeviške ljudske šole.
d Od Sv. Gore nad Litijo. Več tednov se nisem oglasil, ker sem mislil, da bo pri nas zavladala miroljubnost. Od zadnje mlajeve pridige, o kateri smo že poročali, je bila zdaj v ščipu najhujša. Ta nesrečna luna tako deluje na možgane, da se ob spremembi vedno skisajo. No, pridiga o škofovem pastirskem listu je bila v znamenju ščipa in slišali smo celo Sodomo in Gomoro. Prenizkotno je, da bi vse navajal, kaj je naš prečastiti naklobasal. Opice, gorile, biki in druge psovke so padale na nas, toda še bolj pa nanj nazaj, kajti s tem ni sramotil nas naprednjakov, pač pa svojo duhovniško čast, ki jo je zopet omadeževal. Saj se vendar samega sebe sramotite, ko svoje nizkotnosti na prižnici, ki bi imela veljati kot sveti kraj, izlivate kot gnojnico po cerkvi. Poštenemu človeku se mora studiti to početje! In to naj je Kristusov namestnik!
d Vače. Slavno uredništvo lista »Slovenski Dom«. Napredno kmetsko glasilo v Ljubljani. Z ozirom na članek »Vače«, ki ste ga priobčili v svojem listu z dne 3. maja 1913. 1. v št. 18. pod zaglavjem »Dolenjske novice«, prosim, sklicujoč se na § 19. tisk. zak., da priobčite v svojem listu na istem mestu in z enakimi črkami sledeči stvarni popravek:
Ni res, da sem rekel v nedeljo v cerkvi, da so naprednjaki enkrat za vselej fer-damani, pač pa je res, da jaz tega nisem rekel. Ni res, da zelo cenim zlato vinsko kapljico in da sem rad v rožicah, pač pa je res, da sem že poldrugo leto popolen
abstinent. Ni res, da hodim v Litijo in drugam žejo gasit, pač pa je res, da hodim v Litijo in drugam po čisto drugih opravkih. Ni res, da mora hoditi k bolnikom g. župnik namesto mene, pač pa je res, da grem k bolnikom jaz, čeprav kdo g. župnika kliče. Ni res, da zanemarjam svojo službo, pač pa je res, da svojo službo opravljam s popolno vestnostjo. Ni res, da se nad vsakim ujedam, kadar imam mačka, pač pa je res, da se nad nikomur ne ujedam, ker kot popolen abstinent nimam mačka. Ni res, da bi bil na koga hud, ker vse od mene zapiše in svetu poroča, pač pa je res, da nisem zaradi tega na nikogar prav čisto nič hud. Ni res, da bi se jaz zaradi tega jezil na »Slovenski Dom«, pač pa je res, da imam za to čisto druge razloge. Ni res, da bi mi bila pijača vse možgane presu-kala, pač pa je res, da pijača na moje možgane nima nobenega učinka.
Vače, dne 21. maja 1913.
Fran Majdič, beneficijat. d Vače. Slavno uredništvo lista »Slovenski Dom«. Napredno kmetsko glasilo v Ljubljani. Z ozirom na dopis »Vače«, priobčen v Vašem listu z dne 10. maja 1913. 1. v štev. 19 pod zaglavjem »Dolenjske novice«, prosim, sklicujoč se na § 19. tisk. zak., da priobčite v svojem listu na istem mestu in z enakimi črkami sledeči stvarni popravek:
Ni res, da bi stresal jaz svojo strankarsko zagrizenost še v šoli nad otroci, pač pa je res, da jaz v šoli nad otroci ne stresam prav nikake strankarske zagrizenosti. Ni res, da morajo otroci iz naprednih hiš več znati, pa še nisem ž njimi zadovoljen, pač pa je res, da sem z vsakim otrokom toliko zadovoljen, kolikor zna. Ni res, da klerikalnih grehov ne vidim, pač pa je res, da kot dušni pastir vse grehe, tudi klerikalne, pobijam. Ni res, da bi bil jaz dajal potuho organistu, dokler mu ni njegova nevesta ušla, pač pa je res, da mu jaz nisem dajal nikdar potulje. Ni res, da mene tudi to jezi, ker imajo naprednjaki gosp. župnika radi, pač pa je nasprotno res, da mene to prav nič ne jezi.
Vače, dne 21. maja 1913.
Fran Majdič, beneficijat. d Zadruga gostilničarjev itd. v Kostanjevici je izvolila na svojem občnem zboru z dne 25. t. m. sledeče načelstvo : Lavoslav Bučar iz Kostanjevice, načelnik; Franc Dolinar iz Vel. doline, podnačelnik; odborniki: Andrej Stritar iz Sv. Križa, Franc Novosele iz Šentjerneja, Martin R a d a j iz Čerine pri Čatežu in Franc K r-ž i č n i k iz Kostanjevice št. 86. Za odbor-niška namestnika pa Anton K o s iz Kostanjevice in Ivan Kuhar iz Dol pri Kostanjevici. Za zaupnike je občni zbor imenoval gg.: Janeza Kerina star. iz Sv. Križa, Josipa Kosa iz Stranj, Franca Bukovica iz Vel. M a 1 e n e pri Čatežu in Martina Šetinca iz Jesenic ob Savi.
d Kot praktični zdravnik v Kostanjevici se je stalno naselil g. dr. Joško T a v -č a r iz Krškega.
d Iz Mokronoga. Župnik Bukowitz strelja svoje kozle naprej. Vsled »Škrni-celvereina«, o katerem je prinesel »Slovenski Narod« neko notico glede narodnih dam, ki so bile povabljene k procesiji, je župnik s prižnice bruhal ogenj in žveplo. Procesija se je vršila, a zavedne narodne dame so pustile »Škrnicelverein« v sramoti. Šle so res nekatere, ki imajo može, ki z Lampetovim protektoratom streme kvi-ško. Med procesijo so se dvema otrokoma ožgali lasje. Hofdame in tercijalke so imele pa ponesnaženo obleko od sveč. To je bila vsa »andaht«! Ko pa je procesija minula, je župnik Bukovvitz v sveti jezi zopet rohnel nad naprednjaki, se zavzemal za Avstrijo, ki je katoliška itd. Za ocvirke pa je z imenom imenoval neke gospode, ki so se udeležili procesije. To seveda mož ni mislil, da se je s to zahvalo sam osmešil ter pokazal le brihtnost svojih možganov. Višji dostojanstveniki ne rabijo javne zahvale v pričo zarukanih tercijalk; na ta okus župnik Bukowitz še ni prišel. Župnik Bukowitz bi moral z imenom tudi Vse druge imenovati, a je raje imenoval z imenom najvišje osebe, nego priprosto hribovsko tercijalko. Po zahvali posebno žaluje pobožna »Golka«, ki je letala s polo od hiše do hiše v čast »Škrnicelvereina«, a s tako slabim uspehom,da se niti procesije ni udeležila. Župnik Bukovvitz je doživel kar dve fiaski na en dan in zatorej ga bo potreba nekoliko bolje opisati. Za vse kozle, kar jih je že ustrelil, bo treba permanentno poročati, mogoče je potem, da se izseli ali pa postane korar. Nam gre za to, če komaj čaka za višjo službo, mi mu vse privoščimo, samo nekaj si želimo, in to je: Proč od nas! — Bralci »Slovenskega Dom a«.
d Od nekod. Povest kralja Romuna.
Bral sem povest o kralju Romunu, ki je rekel, da so vsi kmetje, obdelovalci zemlje in davkoplačevalci liberalci; duhovniki in vsi, ki k duhovščini spadajo in imajo v cerkvah opravila, so pa klerikalci. Taki ljudje, ki pa nimajo nič svoje zemlje in so le delavci, so pa socijalni demokratje. Z eno besedo: kmetje so liberalci, duhovniki klerikalci, delavci in dninarji pa socijalni demokrati. To-le prosim, pojasnite bralcem »Slov. Doma«. Jaz mislim, da se bodo še katerim zabitim kmetom oči odprle, da bodo vedeli, kdo je kmet, ki mora s kmetom držati, pa ne z duhovnikom, ker jih ti samo farbajo, da jim bisago napolnjujejo. Tisti kmetje, ki z duhovniki držijo, so pa popolnoma slepi, ker se ne spomnijo, da duhovščina le za sebe dela, ne pa za ubogega kmeta. Zatorej, ljubi kmetje, ker morate dandanes tako velike davke plačevati, ne dajte se zapeljivcem farbati! Kaj počenjajo pri volitvah; naj si bo pri občinskih ali državno in deželnozborskih! Ko bi bili oni krščanski duhovniki, bi jim volitve
ne bile nič mar, ker nimajo sploh pri volitvah prav nič opraviti. Imajo samo krščansko vero poučevati! Ljubi kmetje, vprašam, če je dandanes kdo slišal od duhovnika v cerkvi drugo, kakor politiko in grdo zmerjanje na prižnici in v spovednici. To je namesto krščanskega nauka. Z eno besedo: nekdaj so bile cerkve hiše božje, zdaj pa so jih duhovniki spremenili v jamo razbojnikov. Ko bi zdaj Kristus na svet prišel, bi ne vzel biča, ampak železen drog in bi vse farje ven iztiral. Še nekaj moram omeniti od ljubljanskega škofa Jegliča. Rad bi ga vprašal, če je on v kateri fari zvonove in pokopališča kupil, ker je v tistem grdem in pohujšljivem listu pisal, da nihče, ki bere »Slov. Dom«, »Zarjo«, »Slov. Narod« itd. ne bo na blagoslovljeno pokopališče pokopan in mu ne bo zvonilo in ne bo za botra sprejet. Jaz sem kristjan in na katoliško vero držim. Rad sem tudi hodil k mašam in pridigam, ali zdaj skoraj ni več v cerkev hoditi, ker ne slišim nič več lepega. Temu je kriv škof sam, ker je on vodja vsega. Kakšne bukve je bil pred par leti izdal, da je sramota jih brati. Jaz imam še tiste lepe njegove bukvice, če hoče, mu jih pokažem, kako lepo je noter napisal. On sam hodi z lepim zgledom naprej, zakaj bi bili njegovi namestniki boljši! — Za danes dovolj; drugič več!
d Iz Preloke. Na Sv. Rešnjega Telesa dan je bila pri nas že ob 6. uri maša, ker je moral pozneje naš župnik Kadunc iti pomagat hrvaškemu župniku. Ta mu bo pa zopet drugič pomagal. Torej pri pridigi je bral župnik pastirski list škofov, ki obsoja napredne liste, najbolj pa »Slov. Dom«. Ta je najbolj pregrešen list in kdor ga čita, je največji grešnik. Toda jaz sem si mislil: če ga sme prevzvišeni brati, tudi mene kmeta trpina ne bo hudič vzel, ko vidim, da nam »Slov. Dom« resnico pove, še bolj pa duhovnikom pove, kakšne so njih dolžnosti. Zato pa, gosp. župnik Kadunc, učite nas ljubezni do bližnjega, učite nas božje besede in ljubite farane, potem bo mir med nami. Ce nas boste pa še krmili s politiko, potem bomo zahtevali drugače pravice, ki naj bi bila samo za vaše podrepnike.
d Iz Št. Lamberta ob Savi. Gotovo si že mislite, da pri nas v Št. Lambertu spimo. Seveda smo spali in še zdaj mnogi spe, ali mnogo nas je, ki smo se že prebudili in izpregledali, kaj se po svetu godi. Spoznali smo, da ni vse zlato, kar se sveti. Zagledali smo tudi, da se svet obrača po teku časa, zato pa tudi mi nočemo zaostati. Pogumno hočemo korakati za zastavo napredne stranke, kajti tudi Šentlamber-čani želimo napredovati, a ne zaostajati, akoravno si duhovščina na vse kriplje prizadeva nas oslepiti in potisniti nazaj v srednjeveške čase. Tudi naš gospod župni upravitelj vedno napeljava vodo na svoj mlin. Dragi gospodič, zastonj je tvoje vpitje raz prižnico skoro vsako nedeljo. Kar si jih izgubil iz tvojih vrst, se ne povrnejo, pa magari da se na glavo postaviš. Med
drugim vedno zabavljaš čez napredne časopise, kako so pregrešni, da se piše v njih čez vero in bogsigavedi, kaj še vse. Pa mi itak vemo, odkod in zakaj to vpitje čez take liste, ki obelodanijo dotične osebe, ki boljšega ne zaslužijo, da svet izve, po čem diše. Gradiva imamo še mnogo, a za danes zadostuje. Drugič kaj več. — Eden od fare.
d Iz Vel. Poljan pri Ribnici. Kadar jo maham iz Dobrepolja na Poljanske hribe mi pride v spomin, kolikrat je naš poslanec Jaklič to pot premeril, ko je na Velikih Poljanah učil in je hodil v Dobrepolje k svoji najboljši. Vselej je vzdihoval čez to pot. Ko bi bilo v njegovi moči, bi jo speljal gor, kar bi bilo velikega pomena. Zdaj je pa vse pozabil! Veš, Jaklič, obljuba dela dolgove! Kje so pa sejmi na Poljanah? Kmalu bodo spet volitve, daj, da kaj pokažeš, ne samo, da nas kmete farbaš. — Še nekaj moram omeniti. Na dan sv. Rešnjega telesa sem bil v cerkvi in župnik je na prižnici oznanil, da bosta le dva evangelija pri procesiji. Premišljeval sem, zakaj to. Ko gremo s procesijo, sem videl sredi vasi jako lepo kapelico. Notri je Mati božja vsa okrašena s cvetlicami. Ko nese župnik najsvetejše mimo, še ne pogleda noter. Ljudstvo je bilo vse razburjeno. Še Mariji ni hotel edinorojenega sina na oltar postaviti. V nji je pokojni župnik dolgo vrsto let bral mašo, za tega župnika pa je kapelica liberalna. Pa zakaj to nasprot-stvo? Lastnika I. N. in A. A. sta se župniku zamerila. Prvi I. N. ni hotel dajati mleka boksarju, pardon Antonu Lavrenčiču, drugi A. A. pa ni hotel 121etnega cerkniškega kaplana voliti v šolski odbor. Prihodnjič opišem vojsko neke gospodične in oltar sv. Antona. — Vedež in v i -d e ž.
d Iz Št. Jerneja. Gospod urednik, pri nas je vse muzikalično.Samo letošnji čred-nik ne kaže nobenega veselja do svojega roženega inštrumenta. Luzar je bil svoj čas vse bolj vnet za to umetnost ter nam napravil časih še celo Radeckymarš. Čuki napihujejo svoje inštrumente, da je — žalost. Mene že vse trga po udih. Drugi zopet poskušajo svojo virtuoznost na čukar-skih plečih, a čuki kažejo malo posluha tudi za tako muziko. Prenočujejo kar v občinski hiši. »Ta luštkan Janezek« je nastopil solo na prižnici kot junaški tenor, čigar refrem je bil: »Šentjernejske barabe«. Šentjernejski fantje pa, ki imajo tudi svojo godbo, ki dela nevarno konkurenco ču-karski bandi, dasi so njihovi inštrumenti razen harmonike pristno domače industrije, s takimi refreni niso zadovoljni in so pozvali solo - tenorista na odgovor pred sodišče. Ker imamo kot moderni Šentjer-nejci tudi takozvani »posredovalni urad«, je bila že tu prva »obravnava«. V nadi, da ne pride nihče iz strahu tožencev, kakor prič zraven, so pripombo na pozivnih listkih: »Sicer vas zadenejo postavni nasledki«, (če bi se namreč povabilu ne odzvali)
povsod velikodušno črtali. S tem so menda očitno hoteli pokazati, da so postave samo, kadar gre za liberalce, ne pa tudi za njihove pristaše. Iz tega namena je tudi občinski sluga Škof pestil ter pretil krčmarici Jenškovič, da bo strogo pazil nanjo ter naznanil vsak prestopek, ako pride njena sestra kot priča k zaslišanju ter s terorizmom res dosegel, da ni bilo nobene priče blzu. Jerinček se je pa pridušal, da so od občine že tako »naprej dali«, da ne bo nič iz tega. Sedaj smo res radovedni,ali znajo ti naši »občinski funkeijonarji« z njihovim tajnikom na čelu tako imenitno opravljati svoje uradne posle, da so morda kar enostavno nalagali sodišče, da bi to res dalje ne postopalo. Kaplan je pri tej priliki obljubil, dati fantom, ako se poravnajo z njim, za — bralno društvo v Št. Jerneju 20 K. Ker pa bralnega društva v Št. Jerneju sploh ni, ampak jih je hotel kaplan še predrzno potegniti ter pri tem mislil tukajšnje klerikalno izobraževalno društvo, je bilo seveda vsake nadaljne poravnave konec. Občinski perovodja, neko slabo dišeče blago, znan izza prečenske afere, vabi ob takih prilikah svoje prijatelje in prijateljice v sosedno cerkovnikovo sobo, iz katere vodi okno pod stropom naravpost v občinsko pisarno, kamor se torej vse natančno sliši in torej lahko nevidno pase »firbec«. Tudi pri tej priliki je bilo zbranih precej skritih poslušalcev in poslušalk v sosedni sobi. Sploh vlada taka korupcija pri tukajšnjem občinskem uradu, da ni možno imeti nobenega zaupanja v kako uradno resnobo in nepristranost. Uradne zadeve se raznašajo in obirajo po privatnih hišah. Hujska se drug na drugega ter intrigira vsevprek. Župana že sploh tako-rekoč nimamo več. Namestuje ga v sili podžupan Krhin. Županuje pa pravzaprav tajnik sam, ki je prestal generalno pre-skušnjo o »spretnem« občinskem poslovanju že v prečinski občini. Naš očka župan so moder mož in kar lepo molče. Tudi na našo vsestransko pohvalo, vem, da ne porečejo ne bev ne mev. Kljub temu imajo g. župnik že izbranega župana za prihodnje volitve, česar pa Rapsel že grozno težko čaka.
d Iz Velike Loke. Pred tremi tedni me je naprosil moj brat, naj bi bil za botra njegovemu novorojenčku. Njegovi prošnji sem drage volje ustregel in šel z otrokom v župno cerkev v Št. Lovrenc. Ko smo okrog 5. popoldne pripeljali otroka v Št. Lovrenc in vprašali po župniku, da bi krstil otroka, — ga ni bilo doma. Reklo se nam je, da se je odpeljal že zjutraj v Ljubljano. Ker smo od Št. Lovrenca precej oddaljeni in smo se bali za otroka, da se mu kaj ne pripeti, če bi ga vedno prepeljavali, smo sklenili, počakati župnika, da se vrne z večernim vlakom in to tem bolj, ker se mi je lansko leto prigodil enak slučaj, ko sem bil tudi za botra otroku svojega brata. Takrat smo tudi morali z otrokom domu, ker ima naš župnik vedno toliko opraviti
drugod, da je le redko doma v fari, kjer bi se lahko marsikaj pripetilo med tem časom, ko je odsoten. Počakdli smo torej župnika, ki se je vrnil z večernim vlakom ob 10. zvečer v spremstvu štirih žensk. Ko sem izvedel, da je prišel, sem šel v župnišče, kjer sem ga dobil, ko je šel ravno v kuhinjo, kjer sem videl več lepih mladih deklet. Nato je šel z menoj v pisarno, kjer sem mu povedal, koliko časa ga že čakamo. Vprašal me je, čigav otrok je in kdo mu bo boter in botra. Ko mu povem, da jaz, me vpraša: »Lojze, ali ste oddali velikonočni listek?« — Jaz mu rečem, da ga sicer nisem oddal, a če se hoče prepričati, ga mu lahko prinesem, ker imam spravljenega doma. On nato:	»Ali	ste
opravili spoved?« — Ko mu pritrdim, pravi, da je to že dobro. Nato je pričel pisati v krstno knjigo. Med pisanjem pa me postrani pogleda in me vpraša, če berem »Slovenski Dom«. — Jaz sem mu po pravici povedal, da ga berem in da sem naročen nanj in na »Slovenski Narod«. Nato pa pravi, da me zato, ker berem te liste, ne sprejme za botra. Jaz ga vprašam, kaj bomo počeli sedaj z otrokom, ko smo že toliko časa čakali. On pa mi je rekel: »Mi ga bomo vseeno krstili, samo vi ne boste šli v cerkev.« Jaz pa mu povem, da če ne smem v cerkev, tudi za botra ne bom in če me je že zapisal, se mora to takoj izbrisati. Nato sem šel. Spodaj je čakala botra in sem ji rekel, naj gre gori z otrokom, jaz pa sem se napotil proti bližnji gostilni. Med potoma pa se premislim, da nisem prav storil, če pustim otroka kar tako krstiti, da bi zmagala župnikova trma in sem zato počakal, da so prišli doli. Ko sem videl, da so zavili proti cerkvi, sem zaklical: postojte!« Župnik me* ali ni slišal, ali pa ni hotel slišati. Zato sem ponovno zahteval, naj počakajo, ter rekel potem, da kot boter ne pustim otroka drugače krstiti, kakor če sem jaz za botra. Nato pa mi je župnik zaklical: »Ti, Lojze, ne boš nikoli za botra!« — Jaz pa sem rekel:	»Vi, gospod
župnik, pa otroka nocoj krstili ne boste, ker ga je izročil oče meni in sem jaz odgovoren za vse in ne vi drugi!« Nato se je župnik obrnil in šel v kuhinjo, menda k dekletom hladit svojo sveto jezo. Mi pa smo se odpeljali domov. — Iz povedanega se vidi, kako je naš župnik zagrizen in obenem tudi sirov. Preje me je še vikal, a v svoji jezi me je začel tikati, dasiravno mu še nisem nikdar pomagal njegovih pra-scev pasti, do katerih ima menda ve.čjo ljubezen, kakor do novorojenčka, ki čaka krsta. Čudno se mi pa zdi, da me je pustil lani za botra in da pripušča za botre tudi veliko drugih naročnikov »Slovenskega Doma«, ki je v naši fari zelo razširjen in se bo še bolj širil, ker bo letos pri nas birma in se s tem najlažje izognemo sitnemu botrinstvu. Do mene pa ima župnik menda posebno sovraštvo, prav po svetopisemskem ukazu, da treba ljubiti tudi sovražnike. Piko ima pa name zato, ker nisem ho-
tel pristopiti k njegovemu umazanemu koritu, ko me je pred leti nagovarjal, naj bi prišel v Št. Lovrenc in bi tam imela neko skupno trgovino. Ko sem mu rekel, da je tam že tako dovolj trgovin, je dejal, da bova midva vse lahko zatrla. Jaz pa nisem hotel drugim škodovati, ker nisem tako škodoželjen, kakor je on. Potem je pa začel sam neko barantijo z žitom. Ko sem prišel nekoč domov in sem bil ravno poprej izvedel za njegovo barantijo, sem ga dobil v kleti pri rajnci materi, ko je pil naše sladko vince. Jaz sem bil hud in sem rekel, da ga bom, če še drugič pride, s cepcem nagnal. Od takrat pa ima tako strašno piko name in je zdaj dal duška svoji jezi. — To je verna slika, kako pašuje naš župnik. Njemu so bolj pri srcu njegovi pujski, mlekarna itd., kakor pa njegova dolžnost. Odžene celo botre, ki so ga čakali pozno v noč, hoteč izvršiti svojo cerkveno dolžnost. Če boste tako delali, boste v naši fari morali biti kmalu sami za botra vsem otrobom. Seveda, če bi ga bil jaz lepo ponižno prosil in odrinil nekaj svitlih krone, bi bil pa gotovo dober botr-ček. Tega pa žal nisem hotel storiti kot vaš zaveden faran. — Koprivčev d Romar po topliški fari. V nedeljo jutro sem dejal sam pri sebi: Veš kaj, zdaj, ko se toliko potnikov klati po novomeški okolici, da nekateri med njimi kar kozolce preobračajo in ko toliko vernih duš roma doli v naš »Novi Lurd«, zakaj tie bi ti malo poromal na kakšno božjo pot. Rad bi bil šel z novomeškimi Sokoli gori na glasovi-to božjo pot Zaplaz, ali na Čatež, že ker vem, da je tamošnji trgovec in gostilničar gosp.'Urbančič narodnjak, ki naj bi služil marsikateremu naših polovičarjev za vzgled in ravno tako tudi tamošnji učitelj, pred katerega odločnostjo je treba sneti klobuk z glave. Toda, ker v svoje očitno kesanje priznam, da nisem Sokol, povabljen pa tudi nisem bil, Sem se odločil, da grem na božjo pot v topliško faro. Spotoma sem si pa domislil,kaj, ko bi šel poprej še v Sotesko, saj imajo Soteščani še bolj znamenito božjo pot, kot Topličani. Res jo uberem najpreje proti Soteski. Ker pa tudi romarji ne žive od same božje besede, sem se spotoma ustavil v dobro znani gostilni, da s svojim starim znancem kaj pokramljam, kako kaj kažejo trte, kakšno vreme bo zdaj, ko so v bližnjih Toplicah razpustili občinski odbor in seveda tudi, kako se kaj drugače počuti. Pa o jej, naletel sem na slabo vreme! Če bo pri prihodnjih občinskih volitvah za nas romarje tudi takšno vreme, bo slaba, slaba. Časi na Dolenjskem so se začeli po Ameriki izpremi-njati, čim dalje več žensk že na deželi, nosi hlače, romarja, če tudi je komaj dobro uro daleč doma, se smatra kot tujca, slovenska gostoljubnost se je preselila čez »veliko lužo« — skratka, slabi časi »gredo notri« za romarje. Zastonj sem se kot pu-ščavnik v samoti oziral po sobi, da zagledam kakšen romarski listi, kakor jih imajo
razobešene vsi tisti, ki so odločni možje in ki svojega naprednega prepričanja v srcu ne skrivajo pod klobukom. Minulo me je vse veselje do romanja v Sotesko, pa sem jo raje mahnil na Toplice. Spotoma me sreča tudi nekakšen romar tam iz okolice, ki mi je pojasnil »spremenjeni položaj« onokraj Krke. To so čudne homatije, je dejal, vse se suče samo okrog imena bodoče nove občine. Obračajo se na Jarca možje, ki so doslej jarce imeli za koštrune, ej, čudne reči se pletejo pri nas, je tedaj moj romarski tovariš iz okolice. Mnogo sva se pomenila, marsikaj mi je postalo jasno, o čemer sem si dotlej zastonj belil glavo. In tako sva prišla na Toplice, pa postojim na trgu pred »župnim dvorcem«. Jaz bi rad, sem dejal tovarišu, svoj romarski potni list dal potrditi pri slavnem županstvu, da me kakšen konjederec ne vzame. — Prijatelj, potem morate iti v farovž, mi pravi moj tovariš. — Kaj vraga, v fa^ rovž. Kaj me briga farovž, jaz hočem k županstvu in ne v farovž. — No ja, saj bo prav tako- Se Vam vidi, da ste tujec v našem Jeruzalemu, če še tega ne veste, da je naš župnik zdaj tudi naš — župan. — Kaj, župnik, pa župan, o sveta Pomagav-ka, reši me, da me ne zadene srčna kap!
d Iz Prečine. Odkar so slavni potomci Mala-Ritušovega plemena spremenili svoj položaj in so si privoščili ta špas, kakor to le visoki gospodje delajo, da so namreč in-cognito (pod tujim imenom) potovali po raznih deželah naše obširne države Pre-čina, je bil po »Domoljubu« tak lep mir, da smo mislili, da nas »Domoljub« sploh več ne obrajta. Prosili smo sv. Elijo, ki ga je naš Tone pregnal tjagori nekam v Kačjo ndo, naj bi se ta dolgočasni položaj vendar zopet kako spremenil. In glejte, naše prošnje so bile vslišane. Zadnji »Domoljub« se je nas po dolgem času vsaj malo spomnil. Nekakšen popotnik je bil v Gor. Straži, kjer je zvedel strašno novico, da so »liberalci silno potrti in da jim je — pomislite, ljudje božji, kakšna sreča — zelo obraz upadel, ker niso dobili župana na svojo stran.« Strašno! Strašno! Pa uren je ta popotnik po Gor. Straži. Že je pol leta, odkar so občinske volitve minile, in so Tonetovi kimavci dobili »na svojo stran« župana, ki je že tolikokrat pokazal, kako se razume na paragrafe kot zajec na boben, in ta »Domoljubovec« izve še le zdaj v Gornji Straži, da so liberalci silno potrti, ker niso dobili na svojo stran takega župana, brihtnega kot je n. pr. Turk. In ker tem revežem že kar obraz vpada od same te žalosti, jih tolaži »neki Kačarjev«. Torej vendar vsaj nekaj, da jih same žalosti vrag ne vzame, kakor bi znal potipati »Domoljubovega« popotnika, če se hitro ne spokori in uredništvu »Domoljubu« ne izpove vseh svojih grehov, zlasti pa tistega velikega smrtnega greha, kod vse povsod je med tem časom potoval, včasi celo v družbi popotnika in zvestega pristaša »Slov. Doma«. Ne kaže drugega, treba bo spretne-
niti položaj in sicer tako, da bodo tudi — slepci videli.
d Iz Daljnega vrha. Zadnjič smo obljubili širši javnosti, razkriti krščansko srce našega občinskega odbornika Franceta Možeta, ali moža na katoliški podlagi. Da nam pa klerikalci ne bodo očitali, da smo poredni, svetujemo za to pot še Francetu Možetu, da se kot kristjan spokori in popravi vso storjeno krivico in obžaluje, da jo je zagrešil. Može, še imaš priliko, da pokažeš, da si mož, ki zasluži, da žena zanj žrtvuje sto krone. Saj mislim, da se razumemo?
d Iz Mirne peči. Ravno v zadnji številki »Dol. Kovic« berem dopis od tukaj, ki govori o zgradbi nove cerkve. V tem dopisu zapazim tudi, da dopisnik o župniku govori kakor največji zarukanec, pravi namreč: župnik so brali. Je malenkostno to samo na sebi, ampak na drugi strani pa ravno taka malenkost kaže na veliko duševno suženjstvo našega ljudstva. Ce se tako duhovnik še dandanes nagovarja od strani na duhu revnih, jim tega človek še ne zameri. Ampak da kaj takega tiska slovenski list v kulturi 20. stoletja, to je malo odveč. Kdaj ste še slišali, da bi bil kdo o Kristusu rekel: Kristus so šli in učili. Ali ne molimo že v očenašu: Oče naš, ki si v nebesih, in ne: Oče naš, ki so v nebesih. Ali pa je tak-le župnik morda več kakor Kristus, kakor sam Oče nebeški? Kakšen je ta naš »dobri pastir« do revežev ob zadnji uri, o tem sem že zadnjič obljubil kaj več pisati. Za danes bi župnika le vprašal, če nima morda on sam do sebe tako velikanskega spoštovanja, da sam o sebi po »Dol. Novicah« piše, kako so naš preč. župnik v cerkvi brali prepis od visokega ministrstva? Stvar prav tako diši, da je župnik to sam pisal. Sicer pa, kdor je tudi, naj se pri županu zglasi za ubožno spričevalo na — duhu.
o Gorenjske novice o
g Iz škofjeloške okolice. Novo cesto so vendar pričeli delati te dni. Dose-daj je došlo kakih 20 delavcev, a jih še pride kot se čuje okoli 150. Tedaj smo vendar enkrat dočakali čas, da se je cesta pričela graditi. Da bi bila le kmalu gotova. — S 1 a n a je dne 21. t. m. tudi v naši okolici pustila svoje sledove in sicer na fižolu. Vendar mu ni napravila posebne škode, ker je poparila samo zgornje liste. — P o -ljaint ravniki kažejo sedaj pri nas tako lepo, kakor le malokje. Kakor vse kaže, bomo pridelali letos dosti krme, ako ne bode zopet kake nesreče.
g Iz Šenčurja. Dne 19. t. m. zjutraj je prihrumela velika množica družbarskih otrok postavljat Koporčeve mlaje. Vojsko je vodil svetnik, oče Krašovec, pomagali so pa celo oženjeni možje. Popoldne jih je dež nažgal, da so bili popolnoma mokri, zlasti pa Iglejev Lojze pod farovškim zidom. Ml^je so darovali, toda počakati niso mogli postavljalci, da bi jih poprej podrli,
ampak prodali so jih takoj očetu Koporcu za 205 K. Napredni fantje nismo tega nič vedeli, toda imeli smo svoje mlaje, ne pa Koporčevih. Kaplan Kreč je pridno hodil gledat, kako se dela. Drugi dan so popili še sodček piva pod cerkveno škarpo. Naše gorenjske fante vodi degrediran frajtar, ki jih ima zelo pod komando. Čudno se nam zdi, da se dajo od njega tako komandirati. Ali ni med domačini nobenega takega, ki bi bil toliko vreden?	Iščite	ga.
o Notranjske novice o
n Dolenji Logatec. Nekateri naši klerikalci so na svoj konsum jako ponosni. — Ustanovil jim ga je bivši socijalni demokrat Vidmar. Zadovoljni s konsumom so le Vidmar in njemu enake osebe. Večje število domišljavih članov je že odstopilo in od ostalih je tudi že prav dosti nezadovoljnih in posebno se nekaterim ne dopa-de, da Jože v konsumu dan za dnem le ta boljšega pije, če ga tudi plača, to je njegova stvar. Pravijo tudi, da Jože, predno ni postal konsumni upravitelj, ni tako nobel hodil. Vidmar je hotel za vsako ceno konsum. Najprej ga je poskusil ustanoviti pri svojih sodrugih v Logatcu, pa mu njegovi sodrugi niso hoteli na lim. Tako je postal iz socijalnega demokrata klerikalec, samo da je do konsuma prišel. Mi, ki poznamo Vidmarja in konsume, mu svetujemo, naj bo previden, naj se nikar ne brani, dobiti avtomatično blagajno v konsum in naj pomisli, kaj se je dogodilo njegovemu sodru-gu pri konsumu v Idriji. Glede popivanja v konsumu bodo pa že pristojne oblasti nastopile. Da pa vas, g. Vidmar, pri klerikalcih čaka še mnogo boljše plačilo, kot so ga dali Urbasu in Vilarju za njih dela in agitacije, to vqm je tako gotovo, kot je amen v očenašu.
n Iz Postojne. »Ni treba nič kihati in kašljati, da boste vedeli, da je pod smrtnim grehom prepovedano brati te časopise,« tako se je odrezal predzadnjo nedeljo pri prvi maši postojnski dekan na prižnici, ko je bral škofov, od sv. duha navdahnjeni pastirski list. Od začetka so ljudje po cerkvi dremali in zdehali, ko pa je začel razpravljati o velikanskih grehih, če kdo bere napredne časopise, posebno pa »Slovenski Dom«, je naenkrat začelo neko sumljivo kihanje in kašljanje. Gospodje, le prepovedujte napredne liste in priporočajte svoje, vsaj uspeha bo dovolj. N. pr. procesija na Telovo je bila v Postojni vedno sijajna; pa letos! Postojnski fantje niti bandera niso hoteli iz cerkve nesti. Procesija je obstojala le iz otrok, kakih 8 Marijinih devie (kojih pa je skoro polovica med 40. do 80. letom), 4 tercijalk a la Katra, uradništva in nekaj starejših okoličanov. Meščani bi bil lahko na prste seštel. Ako bi godbe ne bilo poleg, bi sploh ne bilo nič. Če bo še nekaj takih pastirskih listov, potem se ne bo treba dekanu kregati, da ljudje kihajo, ker nobenega v cerkev ne bo. Kaj bi še ti sveti
možje in različni Toneti proglasili vse za greh, če bi jim kdo verjel! Nam se pa vendar zdi, da ima Kristus naše časopise tako malo za mar, ko mi lanski sneg. Ja, ja, gospodje — žegnani ali nežegnani — se bojijo resnice; to je vse! Mi pa bomo brali časopise, ki pišejo resnico, naj še bo tako velik greh.
n Postojna. Za »Sokolski dom« v Postojni je darovala slavna »Notranjska posojilnica« v Postojni 20 K; br. Avgust Kafol, nabral v veseli družbi 3 K 70 vin. Bodi izrečena tem potom slavni »Notranjski posojilnici« kar najiskrenejša zahvala, proseč jo tudi nadaljne blagonaklonjenosti; enako srčna zahvala nabiratelju. Na zdar! — Dolgo časa je potrebovalo, da so se odpravili pri jamski upravi nemški napisi na prvem mestu ter nadomestili z novimi, na katerih ima naš jezik prvo mesto. V zadnjem času pa, odkar ima jamsko upravo le poljedelsko ministrstvo v rokah, oziroma gosp. A. Giovanni Perko, so jeli dvojezični napisi izginjati in v jami ter pred jamo se blišče zopet samonemški napisi, oziroma naša materinščina na drugem mestu. Tako vidimo »Grottenverwal-tung« pred jamo, v jami pa so se začeli transparenti, ki jih je za jamo velezaslužni vladni svetnik pl. Globočnik postavil in na katerih je slovenščina na prvem mestu, polagoma kasirati. Najbrže bodejo ti napisi g. Perkota in dr. Willnerja v oči, toda zapomnita naj si, da si Postojna ne pusti gospodovati od raznih riži - bižitov et con-sortes, ampak da bomo proti temu početju odločno nastopili in protestirali. Mestno županstvo pa poživljamo, da prepreči tako zapostavljanje našega materinega jezika pri jamski upravi. Sicer pa ima edino občina pravico odločevati o javnih napisih v mestu, a pri nas se preveč spi v škodo marsičem. Prosimo nujne ureditve tega nedostatka. — Postojnčan.
n Črni vrh nad Idrijo. V nedeljo so naši božji namestniki brezplačno na božjem mestu delali lepo reklamo za »Slovenski Dom«. Že davno ni bilo toliko povpraševanja po »Slovenskem Domu«, kakor je prav ta teden. Še oni, ki so imeli dosedaj kake dvome v poštenost tega lista, jih je želja prijela, čitati »Slovenski Dom«. Prav je tako, vsak naj se sam prepriča o vsebini lista. Gospodu župniku se pa izreka srčna zahvala za njegovo požrtvovalnost v imenu vseh tukajšnjih prijateljev »Slovenskega Doma«. Pa naj še kdo reče, da je naš župnik Abram sebičen in da nič brezplačno ne stori.
o Zagorske novice o
zg Zagorje. V nedeljo, dne 1. junija se vrši občni zbor, oziroma volitev za kon-sumno društvo v Zagorju. Delavci, obrtniki, kmetje, ki ste člani tega društva, pridite vsi do zadnjega na volišče in pokažite, da se ne strinjate s tem, da bi imela samo ena oseba besedo.
Ostali slovenski kraji
s Občinske volitve v Trstu se bodo v kratkem vršile. Slovenci se izborno pripravljajo za te volitve, in kakor se vidi, imajo Italijani tak strah pred Slovenci, da so se združili z Nemci, ki jih bodo podpirali. Junaško naprej, Slovenci, če bo slovenska reč v Trstu tako napredovala kakor je zadnjih deset let, se lahko zgodi, da postanemo gospodarji tega največjega primorskega mesta.
s Deželnozborske volitve na Goriškem se bližajo in dolžnost vsakega Slovenca je, da pogleda v volilne imenike, če je vpisan. Volilni imeniki so razpoloženi pri županstvih in je treba tudi tukaj reklamirati, če je kdo izpuščen. Volitve so važne za Slovence in zadnji čas je, da se stre premoč Italijanov v deželi, v kateri prebiva dvetretjini Slovencev.
s Nadomestna deželnozborska volitev v Pulju. — Poraz laške kamore v Pulju. V nedeljo se je vršila ožja volitev med soci-jalnodemokratičnim kandidatom Lirussi-jem in med laško kamoraškim kandidatom dr. Devescovijem. Kakor smo že poročali, so odločali pri ožji volitvi Slovenci in Hrvati, ki so sklenili voliti s socijalnimi demokrati proti brezvestni kamori. Lahi so delal na vse pretege, spravili so na volišče vse, kar so mogli, vendar so sijajno propadli. Socialnodemokratski kandidat Li-russi je dobil s pomočjo Slovencev in Hrvatov 1619 glasov, laški kamorist dr. De-vescavi pa 1366 glasov.
o V Štorjah pri Sežani je umrla pretečeni teden vdova po pok. Josipu Suša, gospa Terezija Suša,63 let stara, mati znanega c. in kr. stotnika Frana Suša, ki je bil tudi več let v Ljubljani, in pa učiteljice go-spice Zofije Suša, ki službuje na Kranjskem. — N. v m. p.!
o Iz Tržaščine. Goriški »Novi Cas« se v zadnji številki peča z ljubljanskim kne-zoškofom in liberalnim časopisjem. Med drugim opaža uredništvo, da je »Slovenski Dom« pravi bratec »Soče« in »Primorca«. No, to naposled ni nič slabega, samo da ni bratec jezikavega »Novega Časa«, kateri se zaganja celo v klerikalni tednik »Primorski list«, kako bi se potem v napredno kmetsko glasilo »Slov. Dom« ne, katero je lahko ponosno na to, da ga list a la »Novi Cas« zavrača- Nadalje posnema ta listič iz »Škofijskega lista« ljubljanskega, da »Slovenski Dom« nosi izredno predrzne in hudobno zasukane članke, kjer naravnost pobije in taji vse verske resnice itd. Mi smo povsem drugačnega mnenja: Verske resnice zasukavajo taki duhovniki, ki se ne ravnajo po Kristusovem nauku, temveč se pečajo le s politiko in se noč in dan potijo ter tuhtajo, kako bi si osvojili kraljestvo tega sveta, kako bi si pridobili kar največ posvetne veljave. Verske resnice zasukavajo oni klerikalni mogotci, ki v dno svoje duše sovražijo svoje politične nasprotnike
in jim ne odrajtujejo tega, kar jim gre. (Kranjski deželni uradniki!) Verske resnice zasukavajo tudi oni, ki bi radi, da bi jim revež (kmet) makari vse svoje skupaj znesel, samo da bi oni udobno živeli pri bogato obloženih mizah. Vse to in še mnogo, mnogo drugega, kar počenjajo nekateri duhovniki, je torej v diamentralnem nasprotju s tem, kar je učil Kristus, ki je rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta, ki je molil za svoje nasprot. na trdem lesu sv. križa in rekel o neki priliki, da prijatelje ljubiti ni nič posebnega, ker to delajo tudi pagani, ki je rekel, da ne skrbeti za jed in pijačo, ker Oče nebeški že ve, kaj je posameznemu potrebno, in kar je še več takih, res lepih in vzvišenih naukov. Vprašanje nastane, kdo zasukava verske resnice? — Zato, nazaj h Kristusu Kralju, in na videz krivo zasukane verske resnice postanejo ravne. — V Trstu in v okolici do sedaj še ni hudega v tem oziru, ali kakor se sliši, že brusijo meče nekateri bojaželjni iz Istre sem dospeli duhovniki. V tržaških krogih, v kavarnah, se govori, da hoče klerikalizem zlasti na Proseku in Konto-velju pričeti s svojimi eksperimenti. Koliko je resnice na tem, pokaže bližnja bodočnost. Za Prosek je bil namreč pred kratkim imenovan za župnika g. Aleksander Martelanc. Na svojem prejšnjem mestu — v Ospu — je bil klerikalec v pravem pomenu besede, in nič se menda ne jočejo po njem, ker imajo sedaj drugega duhovnika, ki se v politiko ne vtika mnogo. Prose-čani so pa imeli dolgo, dolgo vrsto let vzglednega,miroljubnega in le za svoj poklic živečega župnika, ki se je pa umaknil v zasluženi pokoj. — Na Kontovelju je pa že zdavnej tozadevno izginil pravi mir, kateri je vlada v tej prijetni vasi od pam-tiveka. Kak bo konec, vedo samo bogovi.
— Vederemo...!
o V Gradež pride — kakor poročajo — prihodnji mesec soproga zunanjega ministra grofa Berchtolda se kopat. Kasneje pride tudi soprog.
o V Čepovanu na Goriškem je bil obsojen župnik g. Valentin Pirc pri okrajni sodniji v Gorici na 48 ur zapora, ker je go-spico učiteljico Ljudmilo Mlekuš podil iz zakristije brez vsakega vzroka. — Zares, lep namestnik božji je ta Valentin Pirc!
o Z Goriškega. V zadnjem »Slov. Domu« je nek dopisnik poročal, da se gradi v Stivanu pri Devinu ob morju kolosalna stavba »Adria Werke«, ki bode res nekaj posebnega. Dotična notica pa ni bila točna, kar se tiče velikosti te stavbe. Ta bodoča tovarna bode namreč 48 m — ne 25
— visoka, 90 m dolga in 70 m široka. Imela bo 5 visokih nadstropij. V tej tovarni se bodo izdelovali razni kemični izdelki, barvila i. dr. Tu bodo imele svoj prostor tudi fužine kakor v Skednju pri Trstu. Zidajo se zraven tudi hiše za uslužbence. Vse bode torej nekaj velikanskega, kar je vredno, da si človek ogleda, ako ga slučajno pelje pot tu mimo.
o Jenej Lind Ark., Amerika. Ker se je
še malo bralo v našem vrlem »Slovenskem Domu« od tukajšnjega kraja, hočem zopet poročati, v kakih razmerah živimo tukajšnji Slovenci. V premokopu št. 17 smo počivali cel mesec z delom, ker se je bil pokvaril električni stroj. Sedaj pa se zopet še dosti redno dela. Toda zaslužek je postal majhen. Vzrok temu je dvojen: preveliko izseljevanje iz Evrope v Ameriko, drugič sta pa tukajšnja rova že stara, da se s težavo in počasi spravi skopani premog na dan. Sedaj bi ne svetoval tistim, ki niso primorani iti v Ameriko, sem hoditi. Tudi v Ameriki ne bo nihče vsega dosegel. Tukaj so nastopili že vroči dnevi in zraven tega je še nezdravo podnebje. Posebno Slovence zelo rada nadleguje bolezen mrzlica. Kakor se čita, tudi po drugih krajih Amerike ni dosti boljši zaslužek. Nadalje sporočam, da smo tukajšnji Slovenci z veselim srcem obhajali prvi maj v našem slovenskem narodno-naprednem društvenem domu. Tu se je vršila zopet veselica v korist naši delavski stranki, ki se je prav dobro obnesla, ker nas je že lepo število članov. Na 1. maj so si delavci priborili osemurno delo in skupno unijo. Med zelenim drevjem se je razlegal glas naše godbe po širni planjavi. Po godbi pa smo zapeli ludi par slovenskih pesmi. H koncu vsem Slovencem iskren pozdrav, posebno pa či-tateljem »Slov. Doma«.
Karel Cirar. o Butt Mont. East Park. Ljubljenemu
»Slovenskemu Domu« moram malo opisati svoje trikratno potovanje v Ameriko. Iz Ljubljane sem se odpeljal čez Gorenjsko, toda že od Jesenic naprej se mi je m?lo storilo, ko nisem na Koroškem nič več videl slovenskih napisov, ampak samo »Ausgang«, »Frauen«, »Herren« itd. Pa sem prišel na sever naše monarhije in sem zopet videl slovanske napise na kolodvorih. S sprevodnikom sem se prav dobro razumel in v restavraciji sem lahko po slovensko naročil pivo in jed. Češki narod je res žilav narod, da ga Nemci niso ponemčili. Tudi mi Slovenci se moramo bolj združiti,če hočemo imeti moč. V vsaki hiši bi moral biti »Slovenski Dom«, na cesto bi pa morali vreči »Lažiljub«, v prvi vrsti naši kmečki gospodarji. V njem sem bral, kako naj se mleko posname, da se dobi in proda smetana. Seveda, za kmeta naj bo dobro posneto mleko, gospod naj pa je smetano. Na Nemškem sem videl povsod dimnik pri dimniku, tovarno zraven tovarne, na Avstrijskem pa zvonik zraven zvonika. Zato pa zaslužijo ljudje denar, kjer so tovarne, pri nas pa pravijo: Moli in delaj in za cerkev dajej. Ustanove kvečjemu kako mlekarno, toda je li to prav? Mleko je najbolj redilna jed in to naj kmet proda? Kaj bodo pa otroci jedli, ko nimajo nič drugega tako redilnega? Če je človek v Ameriki, mu pridejo primere s staro domovino na misel, in tudi vidi, kakšen revež je naš kmet, ki je vedno pod
fajmoštrovo komando. Poslušajte torej svoj »Slovenski Dom« in pridno ga berite. — Pošiljam 1 dolar za ta moj ljubi list, ki mi prinaša novice in tolažbo iz mile stare domovine. Pozdravljam vse bralce in bralke, ostanite zdravi! — J. B.
i-------------—---------------—-== ■
| LISTEK.
g 	------------:— ....... ....-s
Indijski glumači.
Spisal F. Ko r o š e c.
(Dalje.)
Frabang je pomignil in nato so njegova žena, služabnik in bobnar potegnili voziček s kletko bolj v našo sredo. Iz notranjosti kletke, ki je bila pokrita s težko usnjeno odejo, se je zamolklo čulo panterjevo rjovenje. Obenem smo culi, kako se je zver zaganjala ob železno ograjo in ob lesena tla. Dame so se malo ustrašile, toda vseeno so ostale pri nas, ker jih je Frabang v angleški mešanici pomiril: »Panter ne more iz kletke!« Mali dečko je brez strahu stal poleg bobnarja. Na vsak udarec na boben je odgovorjalo zamolklo rjovenje iz kletke. Nato so glumači potegnili težko odejo s kletke in zdaj smo videli panterja v nji. Zelene, napol zaprte oči so se vražje svetile iz črnega okvirja. Panter se je od bliščeče plinove luči umaknil v skrajni kot kletke in udarjal z repom na lesena tla. Videli smo, kako se mu je telo napenjalo in odnehavalo.
Cela kletka je bila kakih sedem čevljev visoka, da je panter lahko tudi v višino skakal. Pregraja je delila kletko v večjo polovico, skoro devet čevljev dolgo in v manjši predprostor kakih treh čevljev dolžine. Obe usnjeni odeji sta viseli na zgornjem koncu pregraje na vsako stran in zdelo se je, da tvorita le eno odejo.
Zdaj je Frabang odprl majhna premikajoča se vratca na prednji strani predprostora in naglo kakor maček je splezal mali dečko v predprostor. Panter ga ni še mogel videti, kajti pregraja je bila iz močne železne pločevine, vendar je najbrž duhal dečka ali je pa že iz prejšnjih predstav vedel, da se je človek splazil v kletko. Prav natančno smo videli panterja v večjem prostorni in dečka v malem predprostoru. Zdaj je Frabang zopet pokril kletko in razločno smo lahko videli, da je pregraja imela na zgornjem koncu dva daljša železna drega na vsakem koncu in na drogih železna obroča, s katerima se je pregraja lahko dvignila. Frabang je prijel dolg lesen drog ter ga porinil skozi obroča- Nato so pristavili na obeh koncih visoke stole in Frabang ter njegova žena ta stopila nanje ter prijela na obeh koncih za drog, da dvigneta ograjo. Jasno je bilo, da potem ni več stene med pantrom in predprostorom.
Ko sta se Farbang in njegova žena pripravila, da dvigneta ograjo, sta Angležinji
zakričali: »Ne, ne, ne storite tega!« Glumača se nista zmenila za to, ampak sta dvignila pregrajo kake tri čevlje nad kletko. V istem hipu smo začuli silovit skok, gromu podobno tulenje, strahovit človeški krič — in nato grozno borenje v kletki. Vsi smo pri prvem skoku pantra,ki smo ga v duhu skoro videli, poskočili, in priznati moram, da smo bili tudi moški nepopisno razburjeni. Dame so zakričale: »Pomagajte, pomagajte!« Ce bi nas Frabang ne gledal s tako nepremičnim obrazom ali če bi njegova žena kazala le najmanjše razburjenje, ne vem, kaj bi z njima počeli. Francoz je pa zaklical, čeprav je bil tudi razburjen: »Le pustite, saj ni nič; vse je le prevara!« Otročji krik je v kletki ponehal, slišali smo le še sunkoma zamolklo rjovenje, potem šum, kakor bi se močni zobje zadevali drug ob drugega, kakor bi škripale kosti in, mlaskal jezik, in zdaj, groza, sapa nam je zastala — razločno je kapljala iz predprostora kri na kamniti tlak dvorišča.
To vse je pa le presegalo meje gluma-štva, tu se je najbrž zgodila prevara, najbrž strahovita nesreča! Zgrabil sem Fra-banga za golo ramo in ga vprašal: »Kaj je z dečkom?« Obraz se mu je zarežal in rekel je: »Vse dobro!« Dame so zbežale v najskrajneši kot dvorišča in nič več niso hotele priti bližje. Gotovo je preteklo pet minut, odkar sta glumača dvignila pregrajo. Zdaj sta naju še enkrat vprašujoče pogledala in potem naenkrat spustila pregrajo. Glasno in jezno je panter zarjovel in iz kletke je še vedno kapala kri. Počasi sta zdaj služabnika potegnila odejo raz kletko in videli smo panterja v večjem prostoru, kako je z repom udarjal ob tla in kako so se mu sovražno bliskale zelene oči. Mali dečko je pa popolnima nepoškodovan čepel v predprostoru in grizel jabolka. Krvi ni bilo videti ne v kletki, ne na tleh in tudi kapala ni več. Vsi smo se zave-selili pri pogledu na dečka, in ko se nam je ta še nasmehljal, smo se nekateri morali nehote zasmejati.
Ko se je Frabang pripravljal za novo predstavo, smo vsi rekli: »Toda nič več krvavega!« Frabang je razumel in je rekel: »Ne, samo veselo!« Kletko s pantar-jem so porinili v ozadje in pokrili z odejo. Frabang je pa snel s kletke razne drogove in jih položil pred se. Bilo je več precej debelih bambusovih palic. Iz treh takih palic, ki so bile na koncu votle in so se druga v drugo vtaknile, je napravil en sam drog v dolgosti šestinpol metra. Dolžino smo na njegovo željo sami zmerili. Zakaj smo morali to dognati, nam je bilo šele pozneje jasno. Frabang je z eno roko dvignil dolg in ne lahek drog pokonci in debelejši del vtaknil v gubo svojega širokega pasu. Postavil se je ravno v sredo dvorišča, ko je to mesto z očmi premeril. Konec droga je segal skoro do pričetka tretjega nadstropja, kajti hiše okrog dvorišča so imele pet nadstropij. Po mojem mnenju je bilo od
drogovega konca najmanj še petindvajset čevljev do strehe. Razdalja od drogovega vrha do hiše je znašala na vsako stran kakih petnajst čevljev v vodoravni smeri, v poševni smeri do strehe pa najmanj trideset čevljev.
Frabang je nato kratko in ostro kriknil in mali dečko se je zaletel od spodaj, zgrabil čez Frabangovo glavo z obema rokama drog ter oprijemajoč se le z rokami v par sekundah splezal do vrha. To vse se je tako presenetljivo hitro odigralo, da je deček že dospel do vrha ter napol sedel gori držeč se z eno nogo in eno roko, pred-no smo še vedeli, kaj se je zgodilo. Takoj nato smo videli, kako je deček potegnil izza pasa dve pištoli, se samo z nogami oprijel droga, obe roki s pištolami iztegnil v zrak ter sprožil. Počilo je izredno močno in gost smodnikov dim je zakril cfrogov vrh. Ko se je dim po nekoliko sekundah razkadil, je deček brez sledu izginil, kakor bi samega sebe v zrak ustrelil. Strmeli smo še vedno na smodnikov oblak, ki se je razkadil na vse strani, strmeli v frrazni drogov vrh, osupnjeni od tega'prizork, ko nas je zopet nekaj novega presenetilo. Kriče in smejoč se, je pritekel glumaški deček s ceste skozi velika dvoriščna vrata na dvorišče ter priskakal v našo sredo. Priklonil se je, držeč v vsaki roki pištolo, na vse strani, ter se razposajeno smejal.
Francoz je zopet trdil, da je vse to nekaj naravnega. Rekel je, da je deček skozi smodnikov dim skočil v eno odprtih oken ali pa celo na streho. Toda temu smo vsi ugovarjali. Ni mogoče, da bi sploh kdo mogel z droga vodoravno skočiti petnajst čevljev daleč natanko v okno ali pa celo trideset čevljev navzgor. Toda tudi če bi bilo to mogoče, kako bi mogel potem deček v par sekundah med nas dospeti z okna ali celo s strehe na cesto in skozi zapahnjena vrata na dvorišče? To se nam je še najmanj umljivo zdelo. -1*-
Bili smo še vsi zelo razburjeni, kb je Frabang pričel z novo igro. Bambusov drog je imel še vedno za pasom vtaknjen in stal je raven in nepremično v našem krogu in deček je skakal okrog njega.
(Konec prih.)
»     -'-^==«
Razno
J—   ..........................    —..................
* Eksplozija na vojni ladji. Iz San
Diega (Kalifornija) poročajo: Pri poskuš-nji glede hitrosti je eksplodiral na torpednem rušilcu »Steward« cilinder stroja. Tri osebe so bile ubite, ena pa smrtnonevarno ranjena.
* Ameriški milijardar, sovražnik žensk.
Vincent Astor je mlad, lep mož v Ameriki, in kar je glavno, silno bogat. Pred kratkim so ga hoteli operirati na vratu, a ker se je bolezen zboljšala, so to opustili. Vsi listi so o njem pisali, kako se počuti, kam hodi, kaj uživa itd., prav kakor o kaki kronani
^~=========........... —	.==	n*IH	_	_
j 1®F* Priporočamo našim Kolinsko cikorijo i
x x gospodinjam * * iz €2>lpf€ slovenske tovarne v Cjubljani.
glavi. Ko se je po bolezni prikazal na ulici, zbralo se je neštevilno ljudi, posebno žensk in gospodičen ter so mu prirejale burne ovacije in mu čestitale na ozdravljenju. Zlasti mlade gospodične so silile v njega in ga poljubovale ter božkale in se mu dobrikale; pa tudi radi tega je bil tako oboževan, ker je njegov oče utonil, ko se je vozil s parnikom »Titanik«. .Mlademu Astorju je bilo tega dobrikanja preveč, zato je vzkliknil; »18 let sem že star, pa delate z menoj kakor z otrokom! Vi mislite, da bom eno ali drugo izmed vas vzel v zakon? Ali motite se! Jaz ostanem vedno samec, ker žensk ne moreni in ne morem trpeti!«
Nobena tajnost ni, da se da najboljša kava napraviti samo s pomočjo Kolinske kavne primesi, ki se je med vsemi kavnimi pridatki našim gospodinjam zaradi svoje kakovosti najbolj priljubila. A ne samo izvstna kakovost, tudi to, da je edino pristno domače blago te vrste, ji je zagotovilo odlično mesto med našimi domačimi izdelki. Pazite pri nakupovanju na znamko »Sokol«!
Za zabavo.
Sodišče je malopridnega fanta zaradi težke telesne poškodbe obsodilo na več mesecev zapora. Pri obravnavi je navzo-čen tudi malopridnežev oče. Ko je sodni dvor razglasil obsodbo, se je oče obrnil k svojemu sinu:
Zdaj si iztaknil, kar si iskal! Vedno sem te svaril. A ti nisi poslušal. Samo kvartal si, ženske lovil, popival in se pretepal. Zdaj pa poglej okrog sebe v kakšno družbo si prišel.
*
* * lz nravnostnega poročila kranjskega župana na sodišče:
Jože Klada, 62 let star, rojen v Sprednjih Dupljah, je bil leta 1866. v vojni in sta mu bili obe nogi popolnoma odstreljeni. Dasi se mora po tleh premikati po svetu, dasi je na jetrih in pljučih bolan, vendar ne živi kakor se spodobi. Ukrade kar more in kadar je pijan, zmerja ves svet. Lahko se o njem reče, da je z eno nogo v grobu, z drugo pa v kriminalu.
# *
❖
Gospod Jazbec razlaga svojemu sinku obširno in natančno bistvo elektrike in ga končno vpraša:
— Torej, povej mi zdaj, kakšen razloček je med bliskom in med električno lučjo?
= Da za blisk ni treba nič plačati.
Lesni trgovec Hlod je bahal v krčmi, da dobi negova hči 30.000 kron dote. Zakotni agent Lisica je to zvedel in se oglasil pri Hlodu.
— Gospod Hlod — za izvrstno kupčijo vem. 15.000 lahko zaslužite.
= Kakšna kupčija je to?
— Vi ste namenjeni dati svoji hčeri
30.000	kron dote.
= Da!
— Jaz jo vzamem, če ji daste le 15 tisoč kron.
❖	>•{
*
— Ljuba prijateljica, to vam pa povem, pri naši sosedi je vse tako nesnažno, da je groza. Nič reda v hiši, še prahu ne obrišejo.
= Ni mogoče!
— Res je! V nedeljo se je moj mož pri sosedi vsedel na staro skrinjo in — pomislite! danes, v petek, ima hlače še zmerom umazane!
* *	*
*
— Ti prijatelj, ali nisi ti enkrat stanoval pri gospe Korenjčevi? Jaz bi rad pri njej sobo najel. Kakšna pa je ta ženska?
— Strašna! Zmerja te, kar se da, surova je in skrajno brezobzirna ...
— Izvrstno! Takoj vzamem sobo. Veš, krojač in čevljar prihajata namreč po trikrat na teden nad me ...
Mila pisarna naroino-napitdne stranke.
Vodstvo narodno-napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za po-popolnoma brezplačni pouk o vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravde.
Pisarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakoršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10vinarsko znamko za odgovor (ako se želi odgovor v priporočenem pismu, pa 35vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke v Ljubljani, Wo!fova ulica 10.
Ob sebi umevno je, da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Listnica uredništva.
G. Gorenjski:	Prosim,	pošljite
svoj natančni naslov, da Vam pismeno sporočim glede »Sl. N.«.
G. Slavko Slavič: »Dolenjsko pismo« prihodnjič!
Loterijske številke.
Dvignjene v soboto, dne 24. maja 1913.
Dunaj: 83, 63, 56, 70, 31. Dvignjene v sredo, dne 28. maja 1913. Brno: 10,	4, 30, 50, 26.
Gradec: 65, 30, 62, 72, 33.