197. St. — S. feto* Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 Din. Naročnina za kraljevino SHS Letno 130 D Mesečno 15 D inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D enostoipna mm 'vrsta /a en®*t 50 para, večkrat popust cvs-Tcsrt— isi se ne vračajo. Vpršaaii/em je priložiti znamk za odgovor. Praška konferenca male antante in Poiiske. pELEGACIJE MALE ANTANTE IN POLJSKE NASTOPIJO V ŽENEVI v NAJTESNEJŠEM sporazumu« bodoča ozka zveza male ANTANTE IN POLJSKE Beograd, 28. avg, (IzvJ Razen vprašanja zastopstva maie antante J Društvu narodov se bo praški kon-terenci brez dvoma posvečala velika Paznja avstrijskemu problemu. Razpravljalo se bo tudi o vprašanju notranjega ustrojstva male antante, ka-*j°r tudi o formalnem vprašanju gle-?e skupnega nastopa v vseh vprašanjih. Praga, 28. avg. (Izv.) Konferenca ®žav male antante se je začela v Oedeljo dne 2. t, m. dopoldne ob 10. ari- Posvetovanja so se nadaljevala ^nedeljo popoldne in v ponedeljek. -brani zastopniki držav male antante i0 razpravljali o vseh političnih ^Prašanjih, ki stoje na programu zaganja Društva narodov in ki zanihajo na konferenci udeležene drža-^ Doseženo je bilo popolno soglasje v vseh naziranjih in izdani so bili *"]epi glede skupnega nastopanja rešitve posameznih problemov. Cenjeno je bUo, da bodo pri zase- danja Društva narodov delegacije vseh štirih držav, to je maie antante in Poljske, nastopale v najtesnejšem sporazumu. Večje število vprašanj se je pridržalo za zasedanje v Ženevi, da se rešijo tam, kakor bodo zahtevale razmere. Na konferenci so razpravljali tudi o položaju v Avstriji in v Srednji Evropi, kakor tudi o medna rodnem položaju. Z ozirom na politični in gospodarski položaj v Evropi, ki so ga povzročili zadnji dogodki, se je ponovno povdariala potreba vzajemnega sodelovanja vseh na konferenci zastopanih držav, zlasti kjer so ogrožani skupni interesi. Vsa pogajanja so se vršila v duhu solidarnosti in prijateljstva. Dosegel se je popoln sporazum, ki se izraža v zagotovilu., da bodo v bodoče vse štiri države v vseh ozirih v ozki zve-2l v interesu miru Srednje Evrope m Evrope v splošnem. Pogajanja so bila zaključena 28. t. m. Ameriški oariamentaid v sMh mestih Jugoslavije. vladi vprašanje, ali je njih poset dobrodošel. Naša vlada je vzela to z veseljem na znanje ter jih prosila naj čim dalje ostanejo v naši državi. Ameriški parlamentarci nameravajo pohetiti Zagreb, Sarajevo, Ljubljano in Skoplje. Povsod so priredili njim na čast slovesen banket. Vozijo se s posebnim vlakom. Beograd, 28 avg. (Izv.) Te dni hičakujejo v Beogradu delegacijo arneriških parlamentarcev, ki priSo-^rirjejo danes medparlamentarni Konferenci na Dunaju. V Beograd bhspo prejkone 1. septembra. Med himi se nahajajo 3 senatorji in 3 poslanci s svojimi soprogami ter družni spremstvom. Stavili so naši Shopadi med Jugofaiisti in frankov«! v Senlu. Kraljeviča, 28. avg. (Izv.) Na na-j^de frankovskih življev na nadona-jjstično omladino v Senju je naciona-“Stična omladina iz vsega Primorju odgovorila s tem. da je priredila ve-hc izlet v Senj združen z manifesta-hio, kjer je manifestirala enotnost države. Frankovci v Senju so mani-festante napadli z orožjem. Prišlo je do pretepa, pri černer je bil ranjen z reVolverskim strelom Član omladln-skega kluba na Sušaku. Ranjenec je bil pripeljan z ladjo v Cirkvenico, od ondot pa v Zagteb v bolnico. Gradnja unska ieiaznice zagotovljena Split, 28. avg. (Izv.) Tu bivajoči hfaister prosvete Svetozar Pribfče-je v svojem političnem govoru hed drugim izjavil, da je zagotov- ljena gradnja unske železnice. Zvečer se je vršil njemu na čast slovesen banket, na katerem je govorilo več politikov. Svetovni medparlamentarni kongres na Dunaju. Državam s slabo valuto naj se oblačijo bremena in DOVOLIJO POSOJILA NA DALJŠE ROKE« štvu, kar se pričakuje tudi od d ha lih članov unije, Nato so se n-'čele md-torične razprave. Bivši holandski finančni minister Treub le stavil predlog, glasom katerega 9e poziv-Ijejo, posamezne skupine, da delujejo na to, da se'č.Impreje ukine u oz-ne prepovedi za neobhodno rotr bne predmete in živi jenske potrebščine kakor tudi cenene obleke, kj naj bi bile oroščene vseh carinskih ovir. Predsednik nemškega drža /noga zbora Lobe je opozoril na to, da se smatrajo predlogi za odpravo uvoznih prepovedi v državah s slabo valuto drugače nego v državah z močno valuto. Države s slabo vdalo so prisiljene prepovedati izvoz v s rrho oskrbe prebivalstva s kruhom Brez pozdravitve velikega zla, bi .z olajšanja bremen, pod katerimi ječijo države s slabo valuto in brez dovoljenja posojil na dolgi rok, ki bi omogočila obnovo/ morajo ostati v teh drž_. ah vsi ■ slični predlogi brezuspešno Govornik stavi končno dodatni predlog/ da se ustvari za države, ki trpijo na veliki devalv 'Ciji denarja ali ki so obremenjene z reparacijami, prehodni stadij, za časa katerega se omeji oziroma prepove uvoz luskuznega blaga v korist uvozu najpotrebnejših vsakdanjih predmetov. Dunaj, 28. avg. (Izv.) Di„ Ernst Plener je izjavil: V bivši avstro-ogrski monarhiji Je vladalo med vsemi deli države prosto izmenjavanje blaga. Ko pa so se ustanovile nove države, je nastalo med njimi tekmovanje in postavile so se zapreke. Govornik je obžaloval odsotnost zastopnikov Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije. Pri razpravljanju o . Dunaj, 28. avgusta. (Izv.) Pvaj-interparlamentami kongers je j/ slavnostno otvorjen danes popol-n»v v sejn* dvorani parlamenta >b ok fto polni dvorani. V zastopstva foieiega _ predsednika Weardalea je “^oril sejo baron Theodor Abessvva-Jd.ter je predlagal predsednika av~ ^iske skupine dr. Matajo za pred-r*«hka kongresa. Dr. JMiitaja je pojavil zborovanje in ugotovil, da ^Prišlo na konferenco tristo poslanci Štiriindvajsetih parlamentov »Trope, Azije in Ameriko. V toplih . seaah se je dalje spomnil umrlih anov. Omenil je, da je nov način dnarodnih običajev postal piak-- a potreba, zlasti potem, ko se je koncu svetovne vojske zaslišalo ob naj*Sn? Poslanstvo vsemu svetu, -/““ječ mene-tekei iz Moskve, ki je čilo p VesoiJnemu svetu z revolu-h^sebno mnogoštevilno je za-FWlV° Anglije in Nemčije, dr ra petkom seje je r.reds.dnik deiiJl spotočil, da so bile raz-vsebtrf r°sure z protimadžarsko PrenSP'^ ^azdelitev takih broš • • je le onno ?8* Zvezni kacelar dr. Seipl žav v da so interesi dr-zvezi twa^e-j’ naložji medsebojni la nith se 5e tako poudarja- Namen .fnniostcinost in suverenost, dej o <nogo bolje, če bi posvetil svojo j onim gospodom, ki so v imenu \ r/astopali tako teroristično. Delavske vrste pa naj pusti v miru, ker so v boju za svojo eksistenco storile vse, kar so storiti mogle, Hiidarehi shodi po stavbi. V nedeljo dopoldne 30 se vršili v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku rudarski shodi, na katerih se je poročalo rudarjem o poteku pogajanj in se jih pozvalo, da naj se podajo v pondeljek zjutraj zopet na delo. Shodom je prisostvovalo skupno kakih 6000 ljudi, ki so sicer pokazali svojo nevoljo nad nepopolnim uspehom stavke, ki pa so se vendar na koncu pomirili in izjavili, da gredo ravno tako disciplinirano na de- lo, kot so 511 disciplinirano z dela. Mi naše rudarje, ki so pokazali kljub nepopolnemu uspehu stavke tako vzorno disciplino toplo pozdravljamo in prepričani naj bodo, da še ni vseh dni konec. Pride dan, ko bo morala Trboveljska premogokopna družba dajati za svoje početje odgovor in ta ne bo lahek niti napram rudarjem niti napram javnosti Tako se ne tvori stranh. -.n Gosp. dr. Lenard Izdaja v Gornji Radgoni radikalno glasilo »Samouprava«. V tem lepem prekmurskem kraju ima seveda mnogo Časa, da razmišlja in fantazira o vseh mo-®3čih stvareh. Posebno mu ugaja .gledati slovenske razmere Iz fantastičnega radikalnega stališča. V tem .pogledu je značilno, da se je posta-yU- za vodjo »narodno-radikalne flmtedine«. Vsaj tako se glasi podnaslov njegove radgonske »Samouprave«: organ narodnoradikalne (Radine. Sedaj je izpregovoril tudi p ciljih te narodnoradikalne omladi-ne. V zadnji številki »Samouprave« proglaša, pišoč o radikalni ni napredni; mladini člančič, zadnjo modrost o slovenskem mladinskem gibanju. Najprvo pravi, da je napačna delitev našega Javnega življenja na klerikalni In napredni tabor. Ta delitev je baje po »avstrijskem vzorcu«. Radikalna omladina, ki pomeui »največjo mladinsko organizacijo v naši državi«, se ne da vpreči v dva tabora.. Naziranje o dveh edino mogočih taborih slovenskega javnega življenja se bo moralo po dr. Le-nardu porušiti. Premagati se bo moralo stališče, da kdor ni klerikalec, je zato že svobodomislec, kdor ni naprednjak, je zato že klerikalec. O. dr. Lenard, ki je katoliški duhovnik, se v nadaljnih izvajanjih svojega članka pridno izogiblje politične katoliške str&nke in razmerja niesro-ve narodnoradikalne omladhie do | katolištvu. Za;w pa natančno pove, zakaj njegova omladina ne more iti z naprednim blokom. Po dr. Lenar-du je napredni blok svobodomiseln. Radikalna omladina je proti svobodomiselstvu in verskim bojem. Ne vemo, zakaj se dr. Lenard zaganja v svobodomiselstvo, ko svobodomiselstvo še danes ni nič drugega, kakor stremljenje po popolni in neodvisni duševni svobodi v našem narodu, z drugimi besedami: zahteva po enakopravnosti vseh verskih in življenjskih nazor? - T>r te enakopravnosti vsled premoči katoliške stranke ni bilo, se je dvignila reakcija. Edino to je svobodomiselstvo. Radovedni smo, ali ni radikalna stranica nujno svobodomiselna v tem pomenu besede! Če se ta stranka, ki ima glavno oporo v pravoslavnem delu našega naroda, obrača tudi na katoliški del, mora pred poslednjim nujno - - 'dati enakopravnost in strpnost katoliške in pravoslavne vere. Vsak klerikalec bo rekel, da je to početje svobodomiselno. Nadalje trdi dr. Lenard, da je napredna mladina fašistovska. Narodno radikalna mladina pa se strogo drži kroga, ki ga je potegnilo pravo. Fašizem deluje proti pravu in torej na škodo domovine. Zdeio se pa moti dr. Lenard, ako misli, da je slovenska mladina fašistovska. Kar je spada v napredni svet In je domača, ne pa dalmatinska, je proti fašizmu in njegovemu početju. C e je borbena, je samo proti klerikalizmu kot takemu In proti opozicij onalni politiki, ki prehaja v protidržavnost. Najlepša dr. Lenardova modrost pa ni svobodomiselnost in fašizem, ampak očitek »avstroslavizmav. in »avstrijskega jugoslovenstva*, v katerem baje tava še danes napredni mladinski tabor. Ubogi dr. Lenard, kako ga plaši »avstroslavizem« naše napredne mladine.. Ko bi ne vede- li, da je drugač.e, bi dr. Lenardu oprostili to ubožnost njegovega duha. Res pa je, da v našem naprednem omladinskem taboru »avstrosla-vizma prav nič ni, da ga nikdar ni bilo in da je končno priročno sredstvo radikalca dr. Lenarda, s katerim meni klevetati našo omladino. Napredni mladinski tabor naj dr. Lenard pusti le pri miru. On je čist, idealen In naroden. Take?a je lahko videl na vsesokolskem zletu. Vsekakor pa je te napredne mladine med vrstami jugosloVenskega sokolstva veliko več, kakor pa radikalne mladine. Torej prosimo gospoda dr. Lenarda, naj v bodoče ne kleveta z »avstroslavizmom« slovenske napredne mladine. S takim klevetanjem je združena velika škoda. Dr. Lenardovo »Samoupravo« čitajo radikalni ministri v Beogradu, radikalni uredniki in iz takih člankov črpajo svoje Informacije o Sloveniji in njenem javnem življenju. Prej so na sličen način klevetali demokratski mladini slovenske kulturne predstavnike, sedaj pride radikalec dr. Lenard in oblati slovensko radikalno omladino. Ali misilte, da se na ta način razširja radikalno stranko med Slovenci?, Miroslav Res. V starodavnem Devinu je umrl v 70. letu starosti Miroslav P i e s, mož, k; je bil daleč naokrog znan po svojem odkritem značaju in resničnem rotio-Jjubju. Skozi dolgo vrsto let- je Ples stal kot župan na čelu devinske občine, te na adrijanski obali najbolj na zapad potisnjene točke slovenske zemlje. Tu, na skrajni meji'"Slovenstva, "v občini, v katero so se bili že pred vojno priselili različni laški vsiljivci, je Ples tudi v najtežjih časih visoko držal slovensko zastavo. Lahi so napeli vse sile, da poitalijančijo to na prehodu slovenskega Krasa v Furlansko nižino ležečo prastaro slovensko naselbino. V to svrho so že pred leti sezidali lepo poslopje za laško šolo zloglasnega društva »Lega Nazionale« in skušali s podkupovanjem privabiti tudi slovansko deco v to raz-narodovalnico. Toda slovenski Devln-čani pod vodstvom sedaj pok. Plesa so nasproti laški šoli postavili še lepšo ln večjo zgradbo, v katero se je preselila že obstoječa slovenska šola. Svojemu ogorčenju nad laško razriarodovalnico pa so slovenski Devinčani dali duška o priliki Izgredov 1. 1898, nastalih vsled zavratnega urnora cesarice Elizabete. Za te izgube so ;$e Lahoni iz laškega Tržiča maščevali nad Plesom s tem, i da so njega in njegovi dve bčerW •: dili, češ da so oni ljudstvo nahujskan-Hčerki sta Ml oproščeni, oče Pl* P® je bil vkljub pomanjkanju dok^o*®) kr.ko direktno ali indirektno udeležb obsojen, kor so ga laške priče ozračij kot panslavističnega agitatorja in v**" telja devinskih Slovencev. Pl**®™ ugled je s tem v slivenskih’krogih 1 pridobil. Skoraj vsai^-lela.^Q...tr7.as»* ali goriška narodna društva prirej*! izlete v naš Devin in vedno je bila cuJ tem izletom gostoljubna hiša naš««* Plesa. Težki časi pa so prišli zanj ‘in ves Devin z napovedjo laške vojne-v prvih tednih je moralo vse prebival' stvo zapustiti svoje domačije: noben* hiša ni ostala nepoškodovana; star0* davni devinski grad pa je bil skoraj 'polnoma porušen. Po kobaridskem P?” razu se je Ples sicer mogel vrniti, tod* 1. 1918 je moral gledati prihod Ia5M“ »zmagovalnih« čet in naposled priklic čitev Devina k Italiji. Ples Je tudi svo* jo družino vzgojil v slovenskem duh*1. Eden njegovih sinov se Je kotdob#1 voljec boril za osvoboditev jugoslovafi* skega naroda in živi sedaj v Ljubila®: Njemu, kakor vsej rodoljubni druži® izrekamo sožalje nad izgubo drag«!* očeta., kateremu bode slovenski naro« ohranil hvaležen spomin. Adriaticu* Polnita« vesti. tamere v Hrvatskem bloku. Sil! sta že tfian Jugoslovanske Matice 7 ,1ans Heinz Ewers: Paiek. Kakor znano se je ustanovil Hrvatski blok z namenom, da zaščiti nacionalne in državnopravne zahteve hrvatskega naroda. Poslanci, združeni v Hrvatskem bloku stoje na stališču, da Je hrvatski narod enota in da sme zahtevati izpolnitev vseh samoupravnih pravic, ki pristo-Jajo narodu kot takemu. Zato so proti Vidovdanski ustavi, ki s centralizmom odpravlja samoodločbo hrvatskega naroda In temu primerno avtonomijo hrvatskega naroda kot celote, zato so prcrti razdelitvi na oblasti, ki bi izvedena pomenila nevarnost za hrvatško narodno skupnost. Pred 14 dnevi pa je obelodanil Stjepan Radič, ki sestavlja s svojimi poslanci večino Hrvatskega bloka, sklep seljaške republikanske stranke, ki se izreka proti hrvatskim »gospodskiin« strankam. Naravno. Vsled tega je nastalo med ostalimi strankami Hrvatskega bloka veliko nezadovoljstvo s Stjepanom Radičem. Kajti pretflja proti »gospod-skim« strankam je pomenila toliko, kakor da odslej naprej St. Radič ne potrebuje sodelovanja ostalih, povečini meščanskih strank Hrvatskega bloka in da bo noSitelj nadaljne borbe proti Beogradu Sam Stjepan Radič in njegova seljaška republikanska stranka. Nastala so ugibanja, kaj pravzaprav misli Radič z odklonitvijo »gospodskih« strank, ki so tudi hrvatske, kakor seljaška republikanska stranka, in ali se hoče postaviti na razredno in republikansko stališče In zavreči nacionalni program Hrvatskega bloka. Pri tem politiku so vsa izuenadeuja mogoča. Da St. Radič ni mogel pri tem misliti na razredne in republikanske vidike, se je ugibalo iz tega, ker je že odklonil sodelovanje z žemljoradniki in s srbskimi republikanci. Torej preostaja samo možnost, da hoče St. Radič razbiti Hrvatski blok in iti sam, brez skupne liste na prihodnje volitve. Proti temu so se seveda postavile ostale stranke Hrvatskega bloka, osobito Hrvatska sejednica z »0&* zorom« na čelu. Plela se je debat* sem in tja, končno Je St. Radič dal novo izjavo, v kateri Je naglasi*' da smatra prejkoslej nacionalni vprašanje za prvobitno, katero i® treba rešiti pred razrednimi, kmetij skimi. Iz te izjave črpajo hrvatsid inteligenti nado, da bo mogoče nadalje ohraniti skupnost Hrvatske* ga bloka in stopiti s skupno listo ter enotnim nacionalnim programom K prihodnjim volitvam. Seveda škodu« jejo taki pojavi ugledu Hrvatskega bioka. Hrvatski blok bo moral čim* prej razčistiti položaj in ukreniti, da Si. Radič, četudi najmočnejši y njem. ne uganja demagogije in poli* tike na lastno pest. Nove smernice naše politike. V mltroviški »Srbiji« ČItamo. o novih smernicah naše politike, kakor jih razumeva radikalni naroda1 poslanec dr. Živko Prodanovič, ki ie •bil do konca ustavotvorne skupščin® najidealnejši narodni borec. Kasneje se je vrgel bolj na praktično stran W ko mu je poslanec Mladenovič pred* bacival, da se preveč zavzema za j kapitalistične interese na škodo na* i. rodove koristi, mu je odgovorih i .»Evropa ostane kapitalistična in zato * se moramo tudi mi kapltalizirati-« ln inož se je res začel kapltalizirati na ta način, da je sprejel od nekega somborskega veleposestnika 200 tisoč dinarjev, da mil izposluje pri ntf' nistrstvu za agrarno reformo prenos nekega tujega zemljišča. Te nove smernice Imajo že tudi j-pri nas mnogo vnetih pristašev. Tiskovna svoboda. Sarajevska »Naša Pravda«, ne* zavisen list avtonomističnih tnusli* manov od 23. L m. je bila v celoti zaplenjena. Beli dan so zagledali sa« mo inserati. Kaj Je dalo povod Z3 tak krut nastop državnega cenzorja* nam še ni znano. Najbrže pa neza* dovoljstvo s sedanjim centralistih nim režimom. . -Ko se Je študent medicine Rihard Btacguemont odločil, nastaniti se v ^ malega hotela Stevenc, rue Alfred Stevens Št. 6, so se v treh zaporednih petkih obesile v tem prostoru tri osebe na okvir okna. * jPrvi je bil nek švicarski trgov-skt/potnik. Mrtveca so našli šele v Sbboto zvečer; zdravnik je konštatl-ra.I, da je nastopila smrt v petek rrted 5. in 6. uro popoldne. Obešenec Je visel na močnem klinu za obešanje*; obleke, ki je bil zabit v okvir okna. Okno je bilo zaprto, za vrv je pdrabil mrtvec vrvico zastirala. Ker Je tillo okno prav nizko zidano, so iežale noge skoraj do kolen na tleh; samomorilec je toraj moral imeti ^a ndejstvitev svojega namena prav veliko energije. Dalje je bilo dognane, da je bil oženjen in oče štirih otrok, imel je prav dobro službo in je bil živahnega, skoraj vedno veselega značaja. Našli niso ničesar, kar bi pojasnjevalo vzrok samomora, tudi testamenta ni bilo in nobeden njegovih znancev ni mogel da d kake^ pojasnila. Drugi slučij ni bil dosti d; enačen. Artist v bližini ležečega cirkusa Mčdrano, Karl Krause, angažiran kot umetnik na kolesu, se je na-“ x sobi & Z .dva dni kasneje. Ko naslednji petek ni prišel k predstavi, je poslal ravnatelj v hotel slugo, ki je našel umetnika v nezaprti sobi obešenega na oknu, in sicer v P—v istih odnošajih. Samomor je bil uganka; priljubljeni artist je Imel visoko gažo, in je kot mlad petin-201eten mož užival življenje v polnili požirkih. Tudi tukaj ni bilo najti nič pismenega, nobenih dvomljivih Izjav, Edina sorodnica Je bila njegova mati, kateri je mesečno redno pošiljal 200 mark podpore. Ta, že drugi, tako čudni smrtni slučaj, je imel za gospo Dubonnet, lastnico tega hotela, prav neprijetne posledice .Nekateri gostje so se preselili, drugi redni klijentje so Izostali. Gospa se je obrnila do osebno ji znanega komisarja devetega okraja, ki Ji je obljubil vso pomoč. Komisar ni samo poizvedoval po vzrokih obeh samomorov, temveč je poslal gospe Dubonnet uradnika, ki se je nastanil v skrivnostni sobi. Bil je to stražnik Charles-Marla Chanonič, ki se je sam ponudil za ta posel. Mornarski infanterist z enajstimi službenimi leti, je prežal ta sergeant v Tonkinu in Annamu marsikako noč na rmene vodne pl-rate. in jih pozdravil z osvežujočim strelom svoje puške. Bil je pač sposoben pregnati »strahove«, o katerih je govorila ulica Alfred Stevens. 2e y nedeljo, se je nastanil jr sobi, in je legel zadovoljen v posteljo. Oosa Dubonet mu je namreč postregla z izborno večerjo. Vsako jutro In vsak večer je Chatrmle obiskal policijski revir in poročal, kako In kaj. Prve dni ni imel ničesar poročati. V sredo zvečer pa je izjavil, da je menda našel sled. Silili so ga, da naj pove več, a je prosil, da sme molčati; ne ve, če je to, kar Je odkril, v zvezi z obema obešencema. Boji se pa, blamirati se, ker se bodo potem iz njega norčevali. V četrtek je bil njegov nastop ne-slgurnejšt, tudi resnejši; vendar ni ničesar poročal. V petek zjutraj je bil precej razburjen; menil je pol resno, pol šaljivo, da ima to okno čudno privlačno silo. Vendar je še vedno trdil, da ni s samomorom nič v zvezi, In da se mu bodo smejali, ako pove več. Zvečer istega dne ni prišel več v urad pol. revirja; našli so ga obešenega na klinu v okvirju okna. Tudi tu so bile indlclje do najmanjše posameznosti iste, kot v prvih dveh slučajih: noge so visele na tleh, za vrv je bila porabljena vrvica gardine. Okno je bilo zaprto, vrata nezaklenjena; smrt je nastopila ob šesti uri popoldne. Usta mrtveca so bila široko odprta in jezik je visel ven. Tretji smrtni slučaj v sobi št 7. je pregnal vse goste iz hotela Stevens, ostal je edino nemški profesor v sobi Št. 16, ki je pa porabil priliko in znižal ceno sobe za tretjino. Bila je le majhna tolažba za gospo Dubonnet, ko se je drugi dan pripeljala pred njen hotel Mary Garden, star Komične opere, in ji je ponudila za gardinsko vrvico 200 frankov. Taka stvar prinese baje srečo — in pride tudi v časopise.::' Ce bi se pripetila ^a zgodba poleti, v juliju ali avgustu, bi dobila gospa Dubonnet gotovo trikrat toliko za vrvico In časopisi bi Imeli snov za več tednov. Tako pa, sredi sezone, volitve, Maroko, Perzija, bančni polom v Newy£orku, tri politične afere —■ res niso vedeli, kje naj dobijo prostor za; dogodke lz ulice Stevens. Tako so prinašali časopisi le kratka, stvarna poročila, in ta poročila so bila vse, kar je vedel študent Rihard Bracquemont v tej zadevi. Nekega malenkostnega dejstva ni poznal; bilo je tako malenkostno, da ga komisar časopisnim poročevalcem niti omenil ni. Sele pozneje so se spomnili na to stvar. Ko Je namreč policija snela truplo sergeanta Charles-Maria Chaumie, je prilezel iz odprtih ust mrtveca velik, črn pajek. . Hišni hlapec ga je odstranil z vzklikom'* zavet ** noSastJ* J — Pri nadaljni preiskavi —> oni, # je bila v zvezi z Bracquemontom ^ je hlapec povedal, da Je videl na rtJ mi mrtvega potnika, ko so ga so«*1 raz okna, prav takšnega pajka. ^ A Bracquemont ni vedel o tej stVtP ničesar. Priselil se Je v sobo Sele H po zadnjem samomoru, to sicer nedeljo. Kar Je v sobi doživel, “ vestno zabeležil vsak dan y svoi0 dnevniku. Dnevnik Riharda BractmemoBU študenta medicine.. Pondeljek, 28. februarja Včeraj zvečer sem se nastanil & Izpraznil sem svoji dve košari, malce uredil in legel v posteljo. SP sem izborno, ura je bila devet, 1(0 me je prebudilo trkanje na vrat* Bila je gostilničarka, ki rni Je s«®*8 prinesla zajutrek. Zdi se mi, da ** lo skrbi za mč — kajti prinesla ^ je jajca, šunko In izborno kavo. Un*** !n J1.vpfa1X^ sem se in gledaL je hišni hlapec pospravil sobo. Tako, zdaj sem torej tu. vem prav dobro ,da je vsa stvar n®* varna, a tudi vem, da sem *torjo*j mož, če se mi posreči, priti zad^ do dna. In Pariz je pač vreden, stavim malce svojega življenja vaflj: Nudi se ml dobra prilika ? *ak*J ^ Im ^ itifhfit1 \ gfranil. , Odličen steber Koalklle ., Čuvar državnih kas »jutro« me je Blagovolilo v svoji nedeljski številki ttVr-stiti med defravdante, ki si polnijo **Pe iz državnih blagajn. Če »jutro« to Kse, bo gotovo res in skoro sem že sam Sjačel verjeti, da drugače biti ne more, Meni je le žal, da se me ni od neštetih Milijonov državnega denarja, ki sem jih nosil v svojem žepu, prijela nekoliko večja vsota, za katero bi se res izplačalo biti »deiravdant«. Ker pa ne maram z neresnimi ljudmi Favno polemizirati, posebno še o zasebnih zadevah, bom pustil, naj se o tej »detravda-ciji* razpravlja pred sodiščem, Vladimir Kravos, Dnevna vesli. *- Odhod zadnjih češkoslovaških So-*Oibv» V nedeljo ob 13. ari 30 minut 5e od-**i h Ljubljane zadnji transport češkoslovaških gostov sestavljen is 40 vagonov, preko Maribora in Dunaja v svojo češko domovi-0o- Na glavnem kolodvoru se je zbralo tuno-80 občinstva, da se poslovi od dragih bra« in sester. Tik pred odhodom vlaka je ttoPil pred zbrano množico blagajnik ČOS, brat Dvofaček, in se je v kratkem, a navdušenem govoru zahvalil Ljubljani za lepi M Prisrčni sprejem, Glas se mu je tresel ga-btttja, ko je dejal: »Mi češki Sokoli ne povirno nikdar gostoljubja Slovencev'. Zdrahi Na svidenje v Pragil Na zdar!« Občin* *ho se je odzvalo z navdušenimi »Na zdar« tolsj, brat Dvofaček pa se je bratsko objel I5 Poljubil z g. inž. Ružičko ter češkoslovaškim konzulom g. dr. Beuešem, kateremu ** le tudi zahvalil za njegovo veliko požrtvovalnost Nepopisen je bil prizor, ko se je Mak začel pomikati iz kolodvora. Oči niso Miločile drugega, kakor samo miganje belih robcev in pisanih zastavic. Občinstvo se je * solznimi očmi poslavljalo od bratov če-&0V, mahalo z robci v pozdrav in jim odu-**vljeno vzklikalo* Tudi bratom in sestram * Češkega se je bralo ganutje iz obrazov, to so navdušeno mahali z robci in zastavicami in vzklikali: »Na zdar! Zdravo Jugo-®9v*ni!« Vse zbrano občinstvo je še dolgo «alo na progi in odzdravijalo z robci če* toemu vlaku, ki je izgledal kakor nepre-*l«dna množica belih in pisanih zastavic, ki ziblje veter. Kmalu se je vlak z milimi 8osti skril našim očem — gledali smo za toim uverjeni, da poneso s seboj na slovan-tot sever najlepše utise od nas. Naše misli Plavale za odhajajočimi gosti in v duši tolčemo za njimi: Zdravol Na svidenje leta v Pragil Na zdar! — Za novinarski kongres, ki se vrši v toevih 7. do 12. novembra t L v Subotici to Novem Sadu, je določen 3ledeči vzpored: ^ septembra ob 21. uri slavnostna večerja ^ hotelu »National«, 8. septembra se vrši °h devetih dop. na magistratu slovesna se-ob 13. pa banket v hotelu »Beograd«, to ga priredi mesto Subotica na čast novi-torjem. Od 15. do 19. ure se vrši na magi-*fcatu seja. Ob 17. uri je večerja in nato •tovnost v Paliču. 9. septembra ob 8.30 zo-tot seja na magistratu, ob 13. skupni obed hotelu »Janje«, ki ga priredi sekcija Su-totica. Od 14. do 19, nadaljevanje seje. Za tole novinarje in njihove dame se priredi topoldne izlet na posestvo Lelbach. Ob 20. Priredi tovarna vagonov »Fernim« no-tonarjem večerjo. 10. septembra ob 6. uri tohod v Sombor, kjer se vrši cb 11.30 uri Povešen obed, ki ga priredi mestna uprava. *L sept se vrši od 9. do 12. ure na magl-toratu seja z dnevnim redom- ustanovitev Jtodikata ih kolektivna pogodba. Ob 14. uri toiilo, popoldne izlet v Sremske Karlovce, °*> 23. uri povratek domov. — Stanovanja za obiskovalce Ifabljan- velikega semnja. Mnogi posetniki *tohovanj, ki so prijavili stanovanja za vse-to^°lski zlet, mislijo, da velja njih prijava ^ za ljubljanski veliki semenj. To je na-točno mnenje. Kdor je pripravljen dati na .jtopolago stanovanje za obiskovalce Ijub-toskega velikega semnja, se vabi, da iz-totol zopet novo prijavo. Prijave se spre-^hajo v pritličju nove palače ljubljanske ®ditne banke nasproti hotela »Slon« od 81 do 12. are in od 15. do 18. ure. . *— Pomočniški zbor Gremija trgovcev v vabi tem potom vse svoje Sane lovske nastavljence na zborovanje, ki ^ hode vršilo v četrtek, dne 31. avgusta 1 ’• ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mest- . ____________________________________ nega doma. Na sporedu je: Nadaljni ukrepi v zadevi naših zahtevkov ureditve in povišanja plač trgovskih nastavljencev, 'ker je Gremij našo zahtevo odklonil. Ker je zadeva zelo važna in nujna, se pričakuje zanesljiva in polnoštevilna udeležba. — Pobiranje trošarine m žganje. Kuhanje žganja proti plačilu trošarine se izza 1. septembra t. 1. ne prijavlja več pri davčnih uradih, temveč edino le pri oddelkih finančne kontrole. Izza ?. septembra sprejemajo davčni uradi le prijave za kuhanje žganja v onih žganjamah, ki omajo posebno dovoljenje da plačuicjo troš. za prij. kuhanje žganja šele dva meseca po prijavljenju. Kuhanje žganja se mora prijaviti vedno pri onem oddelku finančne kontrole, v katerega okolišu se bo žganje kuhalo. Prijava se mara vložiti redoma vsaj 48 ur pred pričetkom kuhanja, vendar sme starejšina oddelka finančne kontrole, ako dopušča kontrola, ta rok primerno skrajšati. Trošarina se vplača s poštno položnico, ki }0 brezplačno izda oddelek finančne kontrole, pri najbližjem poštnem uradu. Tiskovine za prijave se dobivajo pri oddelku finančne kontrole preti povrnitvi nabavne cene po 50 para za polo. — Odobrenje za nakup deviz in valut. Stranke, ki prosijo pri odborih za promet s tujimi devizami in valutami pri Narodni banici ali njenih podružnicah odobre-nja za nakup deviz in valut morajo od 1. septembra 1922 naprej brez izjeme priložiti prošnjam potrdilo pristojnih davčnih uradov o plačilu davkev za leto 1920, 1921 in 1922. Odbori za promet z devizami in valutami ne bodo od 1. septembra 1922 vp oštevali nobene prošnje, če ji ni priloženo gori navedeno potrdilo davčnih uradov in če stranke niso plačale predpisanih davkov. Davčni uradi bodo izdajali potrdila po predpisih naredbe generalnega inšpektorata ministrstva financ J br. 12.219 z dne 1. avgusta 1922. — Osiguranje valute, Generalna direkcija carine obvešča, da se ima za izvoz otrobov osigurati izvoz ravnotako kakor za druge predmete, za kater je osiguranje valute predpisano v smislu člena 6. pravilnika. — Generalna direkcija posrednih pore-za fe z aktom br. 20475 sporočila generalni direkciji carin, da je v razpisu C. br. 5077 pogrešno postavljeno, da se trošarina na bencin plača za 100 litrov, ampak se mora glasiti za 100 kilogramov in se ima tedaj v tem smislu predmetni razpis popraviti — jesenska porota. Letošnja prva jesenska porotna razprava Se razpisana na 11. septembra. — Dijaški konvikt v Novem mestu se z novim šolskim letom preustroji v serafinskl kolegij, v katerega se bo sprejelo 32 pridnih dijakov. Od teh bo polovica sprejeta z obveznostjo, da bodo vstopili v frančiškanski red kot kleriki novinci, ostalih 16 mest pa bo prostih za revnejše gimnazijce. — Osebne vesli s pošte, imenovani so: Za poštarico VI. r. privremena poštarica L r. Amalija Rober pri pošti Maribor 1 in namestnika selskih slug za slugi VI. r. Mihael Zenz pri pošti Murska Sobota in Mihael Stinge pri pošti Dolnja Lendava. Podeljeno je odpravniško mesto Planina pri Sevnici upravnici V. r. Berti Šešerko, Meža poštari-ci V. r. Tereziji Kavčič, Ralca poštarici V. r. Angeli Gorenc., Trbovlje 1 poštarici V. r. Mariji Gostič, Kočevska Reka privremeni poštarici II. r. Frančiški Seme, Bučka poštni pomočnici Tinci Karlovšek, Sv. Urban pri Ptuju poštni pomočnici Ljudmili Marinič, Ptujska gora poštni pomočnici Danici Zmrzlikar, Škofljica poštni pomočnici Mileni Perše, Zreče poštni pomočnici Mariji Mor- \ dej in Tržišče , poštni pomočnici Pavii Anžič. I Premeščeni so: Kontrolorja III. r. Maks i Saurau od pošte Maribor 1 k pošti Ma-j ribor 2 m Mijo Bajd od pošie Ljubljana 2 1 k pošti Kranj, kontrolor V. r. Hubert Jurkovič od pošte Maribor 2 k pošti Maribor j 1, upravnika IV. r. Lucijan Kovačič od pošte j Radovljica kot poštar R. r. k pošti Ljubija-' na 1, upravnica V. r. Karolina Prijatelj cd ‘ pošte Tržišče kot poštarica III. r, k oolti j Ljubljana 1, poštar V,, r, Ciril Havliček od | pošte Rečica na Paki k pošti Celje, poštarji I VL.r. Franjo Brumec od pošie Zeče k posti Rogatec, Angela Fazzini od pošte Konjice k pošti Ljubljana i in Pavla Uršič od pošte Ljubljana I k pošti Ljubljana 2 in sluga IV, r. Avgust Divjak od čekovnega zavoda Zagreb k pošti Maribor 1. Poštni službi se It odpovedala poštarica VL r. Valburga Ver* bajs od pošte Ljubljana 2. Službene pogodbe so obvezani poštni odpravnik Franc Marinič pri pošti Sv. Urban pri Ptuju in poštni odpravnici Ivanka Teržan pri pošti Bučka in Gizela Dšuban pošti Križevci, Prekmurje. Začasno sta upokojena: upravnica V. r. Ana Viher pri pbšti Vuzenica in poštar V. r. Martin Grobelnik pri pošti Raka. Trajno sta upokojena: Kontrolor II. r. Franc Legat pri pošti Ljubljana 1 in poduradnik IV, r. Anton Stanič pri pošti Ljubljana 1. Iz državne službe so odpuščeni; privremena poštarica Regina Tolentino v področju poštne direkcije Split, privremeni poštar IL r. Budimir Markovič, progovni nadziratelj VI. r. To-dor Stojkovič in uradnik VI. r. Lazar Jellčič v področju poštne direkcije Beograd in sluga Sret Budimirovič v področju poštne direkcije Zagreb. — Tržnina, avoznina. Z dnem 28. t m. je pričela mestna občina ljubljanska pobirati novi davščini, t j. tržnino in uvoznino. Tržnlno morajo plačevati vsi producentk sploh vsak, kdor postavi na javnem prostoru, v barakah, lopah, na stojnicah, itd, svoje blago na prodajo. Tržnina znaša za stojnice, barake, lope itd. od prostora do 5 kvadratnih metrov Din 1.—, do 10 kvadratnih metrov Din 2.— nad 10 kvadratnih metrov Din 3.— za vsak dan. Od male perutnine se bo pobiralo Din —.25, od velike perutnine pa Din —-50 za vsako glavo. Za drugo blago znaša tarifa pri jerbasih, košarah Din —35, pri ročnih vozičkih Din —-50, pri vozovih z enim konjem Din. 1.—, pri vozovih z dvema konjema Din 2.—. Uvoznina se bo pobirala od vsega blaga, ki se uvaža v mesto. Biago v teži do 50 kg je uvoznine prosto. Pri teži nad 50 kg bo plačati; do 500 kg od živil « 1000 « « « « 2000 « « « « 2500 « « < 'j:r' « 3500 « « « od vagona « « do 500 kg od drugega blaga * 1000 « « « « « 2000 « < « t* « 2500 « < * rk a « 3500 « « « f* od vagona « « * Vsak avtomobil, osebni in tovorni, plača ob vstopu v mesto Din. 2.— če pa je naložen, plača uvo2nino po predstoječi tarifi. Pozor čebelarji! Izkaznice za obiskovalce razstave ob južni železnici so se razposlale. Državna železnica pa dotične prošnje še ni rešila. Vsekako pa pričakujemo ugodne rešitve in bomo skrbeli, da jih priglašenci prejmejo pravočasno. Izkaznice veljajo samo za vozno olajšavo, ne pa kot vstopnice na razstavo. Vstopnice se bodo dobile pri blagajni Vstop h kongresu je vsakomur prost Delegati podružnic dobe izkaznice za polovično vožnjo pri svojih podružnicah, pooblastila naj jim izstavijo podružnice. Rok za prijavo za razstavo je sicer potekel. Kljub temu pa lahko še vsakdor razstavi brez prijave. Vsi predmeti naj bodo najkasneje do 1. septembra v Ljubljani (glej okrožnico). Vsem podružnicam smo danes razposiali plakate za razstavo. Prosimo, da se takoj kolkovani s kolkom po 5 para nabijejo. Dne 8. septembra bo na razstavišču semenj za med in vosek. Čebelarji, ki imajo med na prodaj naj prineso vzorce. Interesente, ki žele kupiti med in vosek, vabimo, Din I-— r: « 1.50 -:f. « 2.— « 2.50 « 3.— rž * 10.— Din 3.— 4* 5»— 41 8.— 4 12.— 41 24.—“ 4 60-— so bili tudi drugi tako pa-‘rfIU- Nič manj nego sedemindvaj-oseb se je trudilo — deloma pri da Sv-, deloma pri gospodinji — Jdooijo Sobo; med temi so bile tri 5 a T' ie dovolj konkurence; 1 ^0 menda vsi taki reveži kot jaz. kfclo i?2 sem imel največ s*eče. Za-J sem bil edini, ki je pri- ^vedaC- 2 »idejo«. Lepa ideja! Ti a sam° pretveza. Učili iIaporti so namenjeni tudi po-dom"me> povedati gospo-£eS'flil začetku, da sem jih »po kel; sivi? komisar pameten, bo re-^etDom J^L vsled tega je Brac- Sici Jj05?0bet^ Pozneje le 1)8 vseeno, kaj reče In 2di 3 sem **■ *e mi ie ™d°br° znamenje, da tekniti, do gospode tako po- ttonnet ?ri sospej Du revir Sl edL°slala ** Policij-* okrog vedno cn SW? se Pilikal £“>=0 ri0 j°- r™Es Pušk” . 3!13 konkurentov je *hu2 v koruzo «S5i ^ W<0 imeli časa, čakati y straž* nici cele ure; komisarja je moja trdovratnost že jezila. Naposled mi je rekel kategorično, da ni potreba več hoditi. Hvaležen mi je za mojo dobro voljo, a da diletantov-la j iko v ne more uporabiti. Ce bi imel izdelan operacijski načrt — Tu sem mu rekel, da imam tak načrt. Seveda nisem imel ničesar ir povedati bi mu ne mogel niti besede. A rekel sem mu, da mu \ azodenem svoj načrt — ki je prav nevaren in ima lahko konec kot delovanje stražnika — le tedaj, če mi s častno besedo zagotovi, da ga bo sam izpeljal. Zahvalil se je zato in rekel, da za take stvari pač nima časa. A jaz sem videl, da dobivam premoč, ko mo je vprašal, če mu ne morem dati vsaj par migljajev... Dal sem mu jih... Pripovedoval sem mu strašno nesmisel, o kateri sam pred tr'enutki nisem imel pojma; sam ne vem, odkod mi je naenkrat prišla ta čudna misel. Pravil sem komisarju, da je izmed vseh tedenskih ur ena, ki Ima skrivnosti« poln, čudovit vpliv. To je ura, ko je Kristus izginil iz svojega groba, da gre v pekel: šesta večerna ura zadnjega dne judovskega tedna. Spomni naj se, da so se v. tej uri, v petek med 5. in 6. uro, zgodili vsi trije samomori. Več mu sedaj ne morem povedati, a ga opomnim na razodetje sv. Janeza. Komisar je delal obraz, kot da je razumel; zahvalil se je in mi naročil, naj zvečer zopet pridem. Točno sem vstopil v pisarno; pred njim na mizi je ležala »Nova Zaveza«. Tudi jaz sem prečital med tem časom razodetje — a nisem razumel ne besede. Mogoče je bil komisar inteligentnejši nego jaz, rekel mi je namreč, da me deloma razume. Storil bo vse po moji želji in vso stvar pospešil. Priznati moram, da mi je v resnici pomagal. Dogovoril se je z gospodinjo, da bom imel ves čas svojega bivanja v hotelu vse prosto. Dal mi je izvrsten samokres in policijsko piščal; službujoči stražniki so imeli nalog, prekoračiti kolikorkrat mogoče malo celico Alfreda Ste-vensa In paziti na. moje najmanjše znamenje. Glavna stvar pa je, da mi je nabavil mal mizni telefon, s katerim sem v direktni zvezi s policijskim revirjem. Ker je ta oddaljen komaj štiri do pet^ minut, imam lahko vedno najhitrejšo pomoč. Vendar pravzaprav ne vem, česa naj se (Dalje prih.) da se v velikem števHa tega seumja »deleže. Za časa IL Ljubljanskega velesejma se bode vsak veder vršilo na vrtu hotela Tivoli predstave gledališča velikega semnja, (va-riete-ja), E>od naslovom »Deveta dežela« pod vodstvom g- B. Putjate. — Ime g. Putja. te nam Jamči za originalnost in prvovrstnosi točk, ki se bodo predvajale. Iz repertoira zaenkrat izdamo samo sledeče »šlagerje«: »Gospodična Li« ali kitajska ljubezen, »Don Pascuale« ali kaka je španska zvestoba, »Taš, taš, taš«, slika iz Kavkaza, »Vous dan* cez marquise« ali polnoč na francoskem gradu, »Horovod«, kmetijske igre na Ruskem, »Je sains que Čtes jolie« ali mačji smeh !n mišje solze, »12 bratov zajcev«, salonski zbor iz sedmerih oseb (nastop v nezaslišanih operah »peijai se ‘e kmet po cesti«, »bil je pop imel ]e kužkas Pa nekaj drugih enako nezaslišanih), »Ljubezniška delniška družba«, resna zabava, »Ah zakaj ta-le noč«, tenkočutna romanca v vojaškem vozu, »Kar postite«, in tako dalje, in tako naprej, in tako dalje. Spored se vedno menja. Osebe: Pevci in igralci: ge. ge. De Spil ar (sopranl-stinja), Šleger (mezzosopranistinja), Kar-tacci (alfistinja), g. Veron (baritonist), Ct-gankov (basist). Plesalci in igralci: ge. ge. Korjakina, Nikolajeva, Turgenjeva, g. g. Golovin, Lebedinski, Strešnev. Mešan zbor 20 oseb, pevovodja g. Boldirev. Zbor bratov zajcev — 8 oseb. Med posameznimi prizori atrakcija: Ga. Edit in g. Gaillard — moderni ekscentriki plesalci. »Conferencier« g. Danilo. Režišer g. Putjata. Slikar ga. Zaharova. Zastopnik uprave g. Latur. pozor kmetovalci Škofjeloškega okraja! Iz Škofje Loke nam pišejo: »Deželne in okrajne ceste v našem sodnem okraju so v obupnem stanju. Temu smo krivi mi vaščani in kmetje sami, ker se ne pobrigamo za pravično prispevanje. Glavno korist od naših cest imajo veliki trgovci, posebno lesni trgovci, ki imajo dnevno do 2000 težko naloženih voz do postaje, a trgovci, ki nam razorjejo ve ceste, ne plačujejo večjega prispevka za ceste, kakor vaški kmetič, ki je le parkrat na cesti s svojim lahko naloženim vozičkom. Ako morajo plačevati avtomobilske družbe poseben davek, zakaj se tega oproščeni bogati lesni trgovci? Km e o e celega okraja naj nastopijo potom svojega poslanca, da se izposluje red in pravično obdačenje in zdrievanje cest. Obenem le treba doseči da se cestar plača odgovarjajoče današnji draginji, ker za sedanjo plačo pač ne moremo zahtevati da bo ves dan na cesti Zato se pušča bla*o na cesti voda nima odtoka, a ceste se nasipavajo s prstenim. gramozom, ki ga prvi dež spremeni v blato .Zganimo se sami, združimo se za naše skupne pravice! — Požar. V torek, 22. t m. je izbruhnil požar na posestvu Roze Brenčič v Rogoznici pri Ptuju. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal. Uničeno je tudi precej mrve in slame. 2ivino se jim je posrečilo rešiti Brenčičeva je bila zavarovana za 12 tisoč kron, skupna škoda se pa ceni okrog 600 tisoč kron. Zažgali so otroci Ogromna poneverba. V »Hrvatskl kreditni banki« v Zagrebu je nekdo poneveril več milijonov kron. Poneverbe je osumljen ravnatelj dotičnega zavoda Josip Kostial-Zivkovič in njegov sin, proti kateremu je izdana tiralica. — Od doma fe izginila 20 letna Frančiška Vrabič, hči mizarja A, Vrabiča v Skalah pri Velenju. — Nehvaležna ženska. Iv. Jamnik in L Puštrek iz Semiča sta vzela na voz neznano žensko, ki je jokala, da nima denarja, da bi prišla domov V Tržič. Ko se je ženska, ki sta jo moža še pogostila, hvaležno poslovila, je Jamnik pogrešal uro z verižico. — Tatvina. V Zerovskem vrhu je bilo posestniku VaL Kavčiču ukradenih iz škri-nje za 18.000 K bankovcev po 400 K- — Grozna avijatična nesreča v Indijk Kakor javljajo londonski listi iz Lahore, ponesrečila sta se te dni dva letalca — častnika na naravnost strašen način. Dvignila sta se v aeroplanu, napolnjenim z bombami da bombardirata dva velika tabora indijskih vstašev. Naenkrat se je aparat iz neznanega vzroka užgal, nakar je ves eksplozivni materijal eksplodiral v zraku. Se predno so ostanki aeroplana padli na zemljo, sta bila ob častnika raztrgna na drobne kosce. — Rekord zločinov. Po Statistiki ameriških listov dogaja se največ zločinov v Ameriki Lansko leto je umrlo tam 9500 ljudi nasilne smrti, bodisi od strela, noža ali strupa. — Visoka starost. Pred kratkim je umrla v Padovi neka Elizabeta Pinton, vdova v star. 102 let. Starka v svojem življenju ni bila nikoli bolna in je še dan pred svojo smrtjo delala kakor po navadi. Imela fe sedem sinov od katerih živi samo še eden. Zato pa ostavlja ženica 140 vnukov ta pravnukov. Spominjala se je še vedno raznih dogodkov iz svoje prve mladosti — Igralci in starost. Opaža se, da se gledališki igralci ne starajo tako hitro kot drugi ljudje. Ta okolnost se pripisuje načinu življenja, katero je sicer polno skrbi, vendar vedno veselo in zabavno. Tako n. pr. Sara Bernhard vkljub svoji visoki starosti še vedno nastopa na odru. V francoski komediji v Parizu je pred nekaj leti igrala 80-lefna Virginija Dejazet z živahnostjo mlade devojke. Kakor poročajo pariški listi, je znani Igralec Baron še s svojimi 70 leti igral ljubimske vloge z velikim uspehom. V nekaj dneh bo v gledišču v Amsterdamu praznovala svoj 70. rojstni dan igralka Mina Buderman, katera še vedno s prav mla- deniškim ognjem poje ta pleše prv% viofgfr v opereti ter je še vedno ljubimka 0Dčta” stva, Ta pevka je tako dobrega zdravja, da se njeni oboževalci nadejalo, da bo zamaši* še na odru praznovati svoj 100. rojstni dan, — Prepovedmi ženski Usti v Franciji* Pariški časopisi poročajo, da je trancosk* vlada prepovedala razpošiljanje nemškega! »Modejournala«, ker Nemci navadno r tem; listu propagirajo, naj se ekonomsko ravnotežje doseže z zmanjšanjem porodov. Fran-razpošiv Cšfkrzčinvvrdgov umihw bumsflc coska vlada je pa namreč nasprotna izdala zakon po katerem se imajo nagrditi matere, ki rode mnogo otrok tei jamči družinam s številnimi, otroci posebne davčne ugodnosti. — Rektorat ženevskega vseučilišča !•. odločil da revni dijaki iz naše kraljevine, ki bi posečali omenjeno vseučilšče, lahko, plačujejo vse pristojbine za kolegnino, seminarje, laboratorije itd. s kurzom dinar ai pari švic. franku (1 dinar, 1 švic. frank), to, pa samo oni dijaki ki bi imeli v to svrho. priporočilo katerega našega vseučilišča ali druge visoke šole, da so po študijskih uspe-hih ali po gmotnem položaju vredni takega popusta. viži — Delavske zbornice. Minister za soc^ politiko je pozval sve začesne zbornice, da mu predlože predlog za odobrenje posojila in pobiranja doklad, da bo čimpreje m<*' goče konstituirati delavske komore. Brez potrdila ministra posojila niso veljavna — Za zavarovanje zoper nezgode ta o določitvi nevarnostne tabele je izišia obširna uredba osrednje vlade v Uradnem tastu štev. 88. Zdravniška služba prt okrožnem urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Odbpf zveze Blagajničnih zdravnikov je imel dne 11. L m. sejo. Za okrožni urad se je sej« udeležil šef-zdravnik Dr. Bleiweis, zdravnike Mariborske oblastil je zastopal okrožni zdravnik dr. Tavčar. Med zastopnikom O. a. ta Z. B. Z. se je dosegel glede kolektivne pogodbe sporazum. Nova pogodba bo temeljila na sledečih principih: 1. Splošna določa* ostanejo v bistvu taka, kakor jih je preii* lagala Z. B. Z. 2. Voiarinski pavšal se poviša za 100%, honorar za obiske pa ostane dosedanji 3. Glede nameščenega pavšala se po zagrebškem vzorcu upelje 20 skupin, v, katerih se znižuje mesečni pavšal po števi-Zdravniku, ki ima nakazanih do 50 članov se zviša pavšal do 150% itd. Nova pogodba bo v prvi vrsti ščitila okrožne zdravnice, ki imajo manjše število zavarovancev. A Honorar za posebna zdravniška opTaViia st zviša za 100%. 5. Za male obveze se določi honorar po 10 Din. Za večje obveze na trupu in okončinah in mavca foo znašal* odškodnina 50 Din. 6. Novi prejemki zdrav« nikov se bodo izplačevali od l. julija 1922 dalje. O novi pogodbi bo še razpravljal Upravni odbor okrožnega urada v Ljubljani odobriti jo bo pa moral Središnji aiad v Zagrebu. JV — Mednarodni shod trgovcev s poštnimi znamkami se bo vršil na praškem jesenskem velesejmu. Rečeni shod bodo. sklicali češki trgovci z znamkami. Povabljeni bodo trgovci s poštnimi znamkami vsega sveta. V grafičnem paviljonu velesejma se bo priredila razstava poštnih znamk, ki so namenjene za izvoz. Za prvo mednarodno borzo poštnih znamk je prišlo že mnogo prijav. — Tobak se podraži? Monopofsk* uprava računa letos s slabo letino za tobak., zato ga je hotela nakupiti v Aižiru, kjer pa so nas že Francozi prehiteli ki so pokupili ves letošnji pridelek. Naši monopolski upravi ni torej preostalo drugega* kakor d*-se je zatekla na Holandsko ter nakupila thm 3 milijone kg tobaka. Holandski tobak pa bo zelo drag, ker stoji holandska valuta žs-redno visoko. Holandski tobak se bo pomešal z našim domačim, kar bo dalo dobro mešanico, kakor so pokazali poskusi, le cene bo treba zopet zvišati — Oddaja premoženja na Madžarskem. Na Madžarskem so imeli že drugo prisilno oddajo premoženja. Do konca meseca maja je prišlo iz tega v državno blagajno G in pol milijard K, iztirjati je le še 998 milijonov. — Petrolej se podraži Monopolska uprava je zvišala pristojbine na petrolej od 300 na 400 Din pri 100 kg; Posledica temu bo brez dvoma podraženje petroleja, — Na Nemškem omejujejo delo po tv*)-nicah. Vobče se je doslej mislilo, da je brezposelnost mogoča samo v deželah p dobro valuto. Ampak kakor poroča »Berilcer Tagblatt«, so začele tudi nekatere tekstilni? tvornice na Nemškem omejevati delovno dobo, zakaj visoki dolarski kurz ne dopušča nakupovanja sirovim — Iz Nemška hodijo na Dunaj študirat — bankerot. Občinski zastop mesta Kolina nad Renom je poslal petčlansko proučeval-no komisijo na Dunaj, da bi tam proučevala draginjske odnošaje, zakaj nemške razmere se približujejo avstrijskim. Studijska komisija Ima dognati kaj vse je ukrenila dunaj- -ska vlada, da bi zadržala padanje valute, kakšne uspehe je pri tem imela ta končno kakšne napake je napravila- • t _ Prebivalstvo Poljske. Po najnovej-šem štetju ima republika Poljska 27 milijo*, nov prebivalcev, torej pride na vsak kvadratni kilometer 70 prebivalcev. — Pretirana draginja živilom je tudi na Češkem, Plzenski listi pišejo namreč? ;i. neupravičeno visoko se vzdržujejo cene živilom, je videti posebno na krompirju. Krompirja je dosti vse trgovine imajo bogate zaloge, pridelek je sijajen, ali prodajal se pa še vedno kg po 1.60 Kč, skoraj raku »m* ie kakor laški krompir, da si m pri Itetn opoitevajo tndl prevozni stroškL Tudi ®* n» strinja visoka krompirjeva cena s ce-osna drugih živil, zlastni ne s ceno pie* ničn® in ržene moke. Moka Je bila vedno Približno sedemkrat dražja od krompirja, Jffi po krompirjevi ceni trt morala biti za ffaS kakor 100 odstotkov dražja. Tudi mle-ta ne manjka; dosti na je posebno na Moravskem, pa tudi v Cehih, Slovaški in Šle« *ki ga Je čez potrebo, ali nikjer ni opaziti, da M cene mleku padale- Mleko je Izborna človeška hrana. Ali pri sedanjih visokih cenah si Jo srednji sloli in delavci le s teža*- ■ »0 prvoščijo. — Ženitve bančnih uradnikov in nam«* ščencev na Češkem. »C. S.« poroča: Banka čehoslovašklh legij ▼ Pragi Je poslala vsem svojim fllijalkam ln ekspozituram naslednjo okrožnico: »Naznanjam vam, da sklepanje porok bančnih uradnikov ln nameščencev do konca t L splošno ne bo dovoljeno. Tudi je upravni svet sklenil na svoji zadnji seji, ki se je vršila 21. junija t U da se službena doba prosilčeva za dovoljenje ženitve podaljša z 1 leta na 2 leti ln ua mora bit uradnik najmanj 30 let star, ko stopi v zakonski stan. Sicer se bodo ženitve od slučaja do slučaja dovolile, ali uradnik ali nameščenec ne bo dobil nobenih doklad za ženo ali otroke.« —• Pariz za tujce najdražje mesto. Pariški listi prinašajo statistiko o izpremebah sen živjenskim potrebščinam do začetka letošnjega leta in ugotavljajo veliko padanje cen od L 1920. naprei. Ob koncu L 1921. so padle živilom cene nasproti 1920. 1. za 30 odstotkov, obrtni izdelki so cenejši za 38%, tekstilni pa za 48%. Pri cenah na drobno v Parizu, ako vzamemo za temelj 100 za Julij 1914, so poskočile cene na 426 v listo-padu 1920, je minimum 306 v Juliju 1921, a V decembru Istega leta so spet narastle na 123, a v prvem četrtletju 1922. je 291. Teom padanju pa nikakor ne ustrezajo cene obedom po pariških restavracijah, ki so ettalenepremične na Isti višini; cene za prenočišča so pa celo v stalnem dviganju. Za tujce Je danes Pariz najdražje mesto, ne ttvzemšl Amerik«. Ljubljana. *» Ljubljanski velesemenj in naša carinarnica. Priprave za drugi ljubljanski vele-semenj so v najlepšero tiru. In kakor v bajka rastejo hišice m paviljoni kar čez noč & tal Vse se giblje, vse Je na delu, le nafta carinarnica se ne zgane. Po cele mesece Čakajo trgovci na blago, ki leži v zaplombiranih vagonih in čaka »rešitve*. Reklama, cje pri carinami ne Izdajo nič: »Počakajte da pride na vrsto!« je odgovor ustmen ali pismen. Blago pa ne vrlde na vrsta In trgovci, ki so vložili ogromne vsote v blago trpijo škodo in jih skrbi, če bodo blago sploh dobili pravočasno. Kje tiči urrok tolike počasnosti? Merodajni faktorji zganite »e! In to takoj, ker je zadeva nujna. ®= Prodaja konj. V sredo, 30. t m. bode komisija za prodajo živine dobljene na račun vojne odškodnine prodala ob 10. dopoldne na Javni dražbi v Ljubljani v NuSa-kovl vojašnici v Trnovem 49 konj, došlih Iz Nemčije. Pogoji se razglase ob pričmku dražbe. = Umrla Je pretečeno soboto gdč. Ema Žerjavova, mestna učiteljica v Ljubljani Pokojnica Je bila sestra g ministra Žerjava. Blag Ji spomini «• Smrtna koaa. V Slškl Je umrla v 80. letu svoje starosti gospa Marija Prešeren. Pogreb Je bil v nedelja Naj v miru poflva. «b Izgubila se je ali pa Je bila ukradena pred 8 dnevi srebrna cigaretna doza * monogrambm »L. P.« Pošteni najditelj se proti naj Jo odda proti dobri nagradi r upravi lista, d zlatarje se »vari pred na-kipom. * Ponarejevalci znamk pod kljaiem. Zadnje čase so razni nepridipravi ponarejali v Blaznikov! tiskarni na Bregu vsako-mtne i»5tne znamke In Jih prodajali fila« teRstortv Ker pa Ima policija dober nos, J* (Vidi te ptičke kmalu zavohala ln polovila. V kletki se nahajo do sedaj: Josip Padevec Radoslav Sattler, Ivan Jurca In Maks 51-raončič. Prva dva sta litografa, druga dva pa trgovca. KedaJ bodo tl ptički spuščeni na svobodo, bo določilo sodišče. =* Policijske vesti V Dalmatinovi utici .e bilo nekaterim delavcem pokradenega Mapa v vrednosti 780 kron. — Policijski organi so v zadnjih dneh aretirali več nevarnih zločincev. Maribor. Hlovo Cehoslovakov iz Jugoslaviji■■ ..kšne triumfalne odbodnice, kakor so Jo taeB bratje Cehoslovaki v nedeljo zvečer v Mariboru ni bilo tako kmalu. Na kolodvoru se Je zbralo vse Sokolstvo Maribora In Prijatelji Sokolstva in Cehov, žel. pevsko društvo »Drava« s svojim neumornim pevovodjo Premrouom in železničarska godba. Ko je ob 18. uri prisopihal dolgi vlak z osebnim! In tovornimi vozovi, napolnjenimi z bratskimi Cehoslovaki, je zaoril no prostranem kolodvoru bratski pozdrav in godba Je zaigrala — bil Je trenotek bratskega sulde-nja, kakoršnega človek vsa svoie življenje ne pozabi. Cehi so se razkropili po postaji, pomešali med domačini, kupovali časopise, cigarete, sadje, grozdje. Med tem je pev-tko društvo »Drava« ven .tntr prepevalo razne slovenske, češke in -.bvmrske skladbe. Med odmori je igrata godba. Ko se Je Dllžal odhod Je starosta COS. Praga, br. Dvofok navdušeno pozdravil brate Jugoslo- vane, posebno Slovence in se z iskrenimi navdušenimi izrazi poslovil od nas ter nazdravil naši lepi Jugoslaviji Njegov govor Je bil vihamo aklamiran. Br. Dvofak in br. JulČe Novak, načelnik mariborskega »Kolo jahača« sta se bratski objela in poljubila. V Imenu mariborskega Sokola je odhajajoče v češkem Jaziku pozdravil br. JulČe Novak v daljšem govoru. Omenil Je, da Je škotia, ker ne moremo pokazati tudi našo slovanske Reke, Trsta, Oorice, k)er ječi pod tujim robstvom preko 600.000 tiajza-vednejših Slovanov. Povdarjal je, kako so bili Slovenci v Mariboru tlačeni, ko se niso smeli Sokoli do prevrata niti pokazati v mestu. 2elel je bratom, najboljšim ln naj-Ijubšlm bratom, srečno pot ter Jih prosil, naj povedo doma, kako jih Imamo res radi, kako jih ljubimo. Pozdravil Je Češkoslovaško republiko in njenega dičnega prezldenta Masafyka, kar so pozdravili tudi vsi navzoči z viharnimi klici. Za njim Je govoril še mariborski Ceh g. Bureš v imenu jugoslo-venskh Cehov. — Nato so peli vsi navzoči z odkritimi glavami češke in jugoslovanske državne ln narodne himne, plesali »Kolo«, roko v roki Cehi, Slovenke, Hrvatje, Čehinje, Srbi, Slovenci z našimi vojaki. Bilo je pravo pobratmsko rajanje, nepopisno veselje. Prehitro je prišel čas odhoda, ob 20. uri 10 minut Je zabrnela piščalka, mili bratje ln sestre so v hipu bili v vozeh, kakor vojaki, vlak se je začel pomikati —■ godba je zaigrala in množica rok je mahala za slovo v pozdrav med glasnimi vzkliki: Na zdar! 2lvio! Zdravo! Našim dopisnikom. Ponovno opozarjamo vse naše cenjene dopisnike, kakor tudi ostalo občinstvo nato, da ne moremo priobčiti nobenega dopisa, ki ni podpisan s polnim imenom to na katerem ni zabeležen tudi točen naslov dopisnika. Vsak dopis, ki ne odgovarja tej zahtevi, roma brez pardona v koš- Dr. Kukovec hoče prekvasirt celo Slovenija Njegovo Ime se blesti vsak dan v vseh demokratskih listih. Za »prekvasenje« sl Je posebno Izbral svojo ožjo dotnorino, zeleno Štajersko. Tu Je osredotočil vse svoje moči !n upa, da bo uspel Zborovanje za zborovanjem, shod za shodom Ima In v »Taboru« veže dolge Članke, kjer prodaja navadno pred shodom svojo modrost Za četrtek Je sklical poseben shod, n.i katerega Je vabil tudi pristaše drugih struok, najbrž, da bi bil shod dobro oMskan. Prišlo Je res še precej radovednežev drugih strank, ker drogače bi bila tudi mala dvorani Narodni, ga doma prevelika. O. Kukovec Je povedal svoje mnenje o mariborski oblasti, o kaali-dll Itd-, pozval pričujoče, naj M s« otvorl-la diskusija, za kar pa ni Imel nobeden veselja, čeravno Je bilo mnogo pristašev drugih strank, ki bi lahko posegli vmes. Le dr. PIpuš 5e čutil potrebo bodriti omahujoče, da bo le morda šlo v kakšno koallajo. Par rok Je zaploskalo in •— komedije js bilo konec. Ogenj. V petek dopoldne Je bruhnil ogenj v Pobrežju pri posestnik« K rbanerja na Zakovskl cesti Upepelil je vse gospodarsko poslopje, v katerem so bili spravljeni vsi poljski pridelki In krma. rešili so le živino. Na pomoč «ta prihiteli pobrežka In mariborska požarna bramba. — V četrtek zvečer se Je vsled neprevidnega ravnanja s petrolejko užgala v Tatenbachovl ulici sobna oprava. Ogenj so kmalu stanovalci in ognjegascl pogasili. Priprava za III. umetniško razstavo kluba »Grohar« v Mariboru so v najlepšem teku. Umetnine, ki bodo razstavljene od 8. do 17. septembra v dekliški ljudski in meščanski šoli v Cankarjevi ulici, so bile večinoma že dostavljene razstavnemu odboru ter jih bo to dni pregledala posebna Jury, ki bo sestavljena večinoma iz ljubljanskih umetnikov. IH. umetniška razstava Kluba »Grosar« v Maribora. Mladi in agilni slovenski umetniški klub »Grohar« v Mariboru priredi letos od 8. do 17. septembra, o priliki Pokrajinske obrtne razstavo in v zvezi z njo, »vejo IIL umetniško razstavo v telovadnici dekliške ljudske In meščanske šole v Cankarjevi ulici v Mariboru. Razstave se udeleži krog 15 umetnikov Iz Maribora In Mariborske oblasti, tako da bo nudila v vsakem oziru popoln vpogled v stanje upodabljajoče umetnosti v našem severnem ozemlju. Priporočati b! bilo, da bi se za to važno kulturno prireditev ob meji zanimala tudi širša jugoslovenska Javnost ter Jo po-setlla v čim lepšem številu. Kolesarska dirka za prvenstvo Maribora. V nedeljo, 20. t m. se je vršila med slovenskim kolesarskim društvom »Pertm« ter »Delavskim kolesarskim društvom« na 50 lan dolgi progi Vuzenica-Maribor kolesarska dirka za prvenstvo Maribora. Prvenstvo sl je priboril član »Penina« g. Franjo Kumerc, ključavničarski mojster, ki je prevozil določeno progo v 1 uri 43 minut In ■15 sekund. Drugo mesto in s tem tudi drugo nagrado je dobil g. Ivan Vesenjak, mizar, član »Delavskega kolesarskega društva«, ki Je dospe na cilj v 1 uri 44 minutah in 6 sekundah. Tretje mesto In tretje darilo Je dosegel v 1 url 50 minutah in 45 sekundah g. Ernst Pahor, trgovec, član »Peruna«. Mlademu slovenskemu kolesarskemu društvu »Perun« moramo le častltatl na tako lepem In častnem uspehu. Zanimiva tlhotcpka. V soboto zjutraj Pri brzovlaku je ukazal službujoči carinik Rup, da Je preiskala preiskovalka žensk tudi neko usmiljenko. Rezultat Je bfl nepriča-j kovan, senzacljonelen. Usmiljenka s. Pela-■ glja žonkar Iz Lichtenturnovega zavoda je { unela okoli sebe čez 20 sukna (8.7 kg), 8 kg saharina in 12 paketov tobaka m nosljani«. Saharin Je imela okoli sebe, v novih čevljih in v 3 termos steklenicah. — Na kolodvor« v Ljubljani je čakala sestro aiuga ses-Ka. j ko Je izvedela z*, nesrečo lo je podirala j sama domov, Tlhotapko so isti dan prepo- 1 ljali v Maribor na lastne stroške, ker spada pred forum mariborske carinarnice. Prišli so posredovat fir. Leskovar in dve drugi sestri, ki so bili o dogodku menda obveščen! iz Ljubljane, a ni pomagalo in ne bo pomagalo menda nič, ker tihotapstvo je ostro kaznjivo in carina ne pozna nobenih izjem. Sestra Pelagija je najbrž že večkrat opravljala ta posel, ker glasom njenega potnega lista Je bila že v kratkem šestkrat v Avstriji. — Topot bo plačala za vse prejšnje poti. Same kazni bo 56.000 Din, razen tega pa zapor, kamor je romala v nedeljo popoldne. Pozor pred sleparju Naše kmete opozarjamo, naj ne sedajo na limanice vsakemu sleparju. Na dan sejma je neki slepar z raznimi lažnjivlmi besedami pregovoril nekega ubogega viničarja pred mestom, da mu je prodal kravo po smešni ceni. Ker se taki sleparji večkrat klatijo okrog, opozarj-tmo naše viničarje In kmete, naj bodo previdni. Čudna morala. V časopisu je bilo pred kratkim javljeno, kako Je neki carinski agent hotel ogoljufati carino radi Iztlhotapljcnja zlatnikov nekega Amerikanca ter bil od policijske straže aretiran. Vkljub dokazanemu tihotapstvu je dotični agent še vedno v službi in preiskuje potnike. — Kus, čudna morala vlada pri carinarnici v Maribora. Nov hotel Na mestu dosedanjega hotela Stadt Wien«, ki je popolnoma zasteni-čen in zanemarjen, se zgradi velik, moderen hotel Požar. Na Zlkovski cesti v Pobrežju Je uničil požar posestniku Kimbauerju gospodarsko poslopje z vsemi polj. pridelki in krmo. Celje. Zgtasitev vojnih obvezancev letnikov J872 do 1899, ki niso služili v Jugoslaviji in so pristojni v mesto Celje. Mestni magistrat celjski razglaša na podlagi obvestilo komande vojnega okrožja Celje sledeče: Vsi vojni obv. letnikov 1872 do 1899, ki niso služili v Jugoslaviji, ampak so samo odslužili njih kadrovski rok v bivši avstro-ogrški armadi bodisi, da so bili spoznani nesposobnim, ali pa oproščeni, se imajo zglasiti pri svojih pristojnih občinah. V mesto Celje pristojni letniki 1872 do 1899, ki niso služili v Jugoslaviji, se Imajo zglasiti pri mestnem magstratu v sobi št 9 med uradnimi urami od 9. do 12. ure dop. In sicer letnik 1899 do 1891 od 23. do 2b. av-iusta, 1890 do 1883 od 28. do 31. avgusta, 1882 do 1872 od 1. do 4. septembra. Odsotne obveznike morajo prijaviti starišl til sploh sorodniki. Kdor bo prijavo opustil, bo strogo kaz~ ZK,van. Ali smo še v pravni državi? V soboto se Je v Celju dogodil sledeči neverjetni slučaj: V mestni hiši Na okopih št 9 je stanoval doslel polkovnik Kerhelich, ki je bil spomladi premeščen iz Celja. Njegova družina se Je minulo soboto izselila iz Celja. To stanovanje je bilo od stanovanjskega urada v Celja že pred par meseci nakazano podžupanu g. 2abkarju, kateri se je v soboto hotel vseliti V Celju ima srpska pravoslavna cerkvena občina svojega svečenika v osebi dr. Periča. Gospod Perič je vedel da se bo to stanovanje izpraznilo in Je Že preje večkrat soprogi g- polkovnika naročil, naj izroči ključe njemu, kadar bo stanovanje prazno. Ce bi se pa hotel vseliti g. 2abkar, pa bo on to preprečil z vojaško sila V soboto je res pripeljal s seboj vojaško patrolo ln zastražil stanovanje ter tako preprečil g. 2abkarju vselitev. G. 2abkar Je prepeljal tja že vse pohištvo, moral pa je istega odpeljati zopet v svoje staro stanovanje. Vse Intervencije od strani župana, prtsednikov stanovanjske oblasti pri komandi mesta, g. polkovniku Naurao-viču. itd so bile brezuspešne. G. Perič se je spozabil celo tako daleč, da je Insultiral g. župana kot uradno osebo. G. polkovnik Naumovlč je na proteste, da Je tako ravnanje protizakonito, za katerega nima vojaška oblast od nikoder dovoljenja in upravičenosti odgovoril, da on ščiti samo svojega člnovnika. Na vprašanje, kdo Je dal dr. Periču na razpolago patrulo, tudi ni dal nobenega odgovora. Ker vse ni nič pomagalo in so vojaki stražili stanovanje, je prišlo do tega, da so stanovanje uradno zapečatili in bo stvar rešena od višje Instance. — Pri tem neverjetnem dogodku moramo vprašati, odkod Ima vojaška oblast dovoljenje s silo rekvlrlratl civilna stanovanja In povrhu tega še za ljudi, ki niso z vojaštvom v nlkakl zvezi Pri tem slučaju nam ne gre za osebo gospoda Žabkarja. Gre nam tukaj za to, da se ta zadeva razjasni In prepreči vbodoče tako postopanje. Zna se namreč zgoditi da bo vbodoče vojaška oblast za svoje oficirje kratkomalo rekvirirala civilna stanovanja. (Cujerno namreč, da se za bodoče zopet pripravlja en tak slučaj.) To bi bilo popolnoma protizakonita nasilje ln poseganje vojaške oblasti v uradovanje In delovanje stanovanjskih oblasti. AH s* vojaška oblast ne zaveda, da s tem poglablja že Itak globoko mržnjo nezavednega ljudstva proti Srbom. Culi smo namreč pri tem dogodku na licu mesta opazke kakor: »To smo sedal dočakali, da se nam deli taka pravica od Srbov« ln še razne druge, ki gotovo ne vstvarjajo državnega čuta med našim narodom. Vojaštvo naj se ne smatra pti rras za privilegirano kas*© in naj v bo- J doče ne nastopa na tak način, ki )t- v Škodo ! državnemu Čutu naroda m vzbuja nezaepa- j nje in nepotrebno sovraštvo Oskrbnina v celjski državnt bolnici znaša. od 1. septembra t. I dnevno z« m razred 18 Din, H. razred 70 Din In za I. razred 100 Din. Za inozerrice dvojna oskrbnina, — ! V L in II. razredu je plačati poleg dnevne oskrbnine še enkratno pristojbino za uporabo operacijske dvorane in tastrumentacl-jo v znesku 100 Din, za zdravila, obvezila, rOntgenske preiskave in slike, električne kopeli in solnčenje pa faktične režijske stroške, zvišane za 20 odstotkov za uporabo aparatov in drugih predmetov. Bele make fine vrste, katere je zadnje dni v Celju primanjkovalo. Je sedaj zopet na razpolago. Cena pa se ji je dvignila y, par dneh od 30 na 33 kron za kg. Službo obratovodje je oddati prt celjski mestni elektrarni. V poštev pridejo pro- silci, ki imajo elektrotehnično teoretično predizobrazbo in večletno prakso. Prošnje je vložiti do 10. sept pri mestnem magistratu v Celju. Vlak je v Štorah povozil in težko poškodoval 12 letnega sina radarja Jazbeca. Deček se je Igral s kamenjem na progi ko je privozil vlak. Težko poškodovanega so spravili v celjsko bolnico. K samomoru Furdrata. Te dni se je v Celju raznesla vest da se je neki občinski revež, »Furdrat« Iz obupnosti radi lakote obesil. Ta mestni ubožec je bil pri magistratu kot hišnik in je prejemal petdeset kron mesečne nagrade. Tako se ni torej čuditi, da si je starček-ubcžec radi pomanjkanja in bede končal življenje. Tem bolj žalostno, a ob enem sramotno pa je, da podpira in vzdržuje mestna občina s tako smešno nizkimi zneski svoje reveže. Sicer ni to edini slučaj. Pred javno bonico sedi čestokrat duševno zaostali ubožec, ki Je bosonog in raz katerega vise umazane cape ta Je po obnašanju sodeč poln mrčesa. Takih revežev, ki so v tako desclatnem stanju, ne manjka v tuk, okraju, tako da mora biti celjski okraj »unikum« v tem oziru, kajti Se nikjer nisem opazil takšnih usmiljenja vrednih revežev. Ob tej priliki moram vprašati kaj je pravzaprav s tistim volilom menda 100.000 K, ki ga je pokojni trgovec g. Kolenc zapustil mestnim revežem. Apeliramo na poklicane, da napravijo v tem oziru čim preje red in da se iz Imenovanega tfcožnega zaklada naklonijo Sn delijo izdatne podpore potrebnim mestnim revežem, da ne bo Sadati nih obžalovanja vrednih žrtev. Obrtna razstava v Celju Je bila zadnji dan v torek tudi dobro obiskana. Razstavljale! s sklenjenimi kupčijami prav zadovoljni Cuje, se, da se bode takoj zopet pričelo z novim delom, da se otvori razstava zopet prihodnje leto v še večjem obsegu. Celjsko in drugo obrtništvo, ki se Je razstave udeležilo, lahko s ponosom zre na to prvo slovensko razstavo ta na njen uspeh. Z novimi močmi na delo, da bomo ob prihodnji razstavi videli še večji napredek našega, marljivega obrtništva, Ptuj. Socijalen škandal Pri hranilnem in posojilnem društvu v Ptuju je bil uslužben kot sluga nad 24 let g Kociperč. Društvo rnu Je plačevalo zadnjte dve leti mesečno beri in piši tristo kron Kako naj se s tako plačo izhaja, to vedo edino gospodje odborniki tega društva — sami demokrati — kateri vedno j na vse grlo kričijo, da so oni edini tisti, ki se brigajo in skrbijo za bedni položaj nameščencev. Vkljub ponovnim prošnjam ua zvišanje, kakor tudi na pismeno intervencijo kTaj. organizacije NSS »o ostali gluhi, še pošteno so ga ozmerjali češ, da je predrzen ter ga še bolj šikanirali Poleg svojega delg v pisarni ie moral opravljati še »gratia« različne posle pri »Kmetijskem društvu«. — Konec temu trpljenju je storil neki njegov daljši sorodnik — uradnik v Ljubljani, ki se je starčka usmilil ln ga vzel k sebi. Pokojnine od društva ne dobi po 24 letnem službovanju nobene. Taki so naši »narodni« kapitalisti, ki poznajo samo svoj žep, četudi na račun brata! Mestna mesna stojnica, ki posluje pred magistratom,, razpeča dnevno precejšno množino mesa, vkljub srditi konkurenčni jezi drugih mesarjev. 2ivina, ki jo je nakupila mestna občina na zadnjem sejmu, je povprečno dobre kakovosti, gotovo pa ne slabša, kakor mršave krave, ki jih koljejo drugi mesarji. Navzlic temu, da Je mestna občina nastopila mesu za tretjino nižjo ceno t j. od 64—60 K na 44 K za 1 kg, kakor so jo Imeli do sedaj drugi mesarji, ima še vedno primeren dobiček. Se večji dobiček bi pa bil ako bi mesarja vsaj nekoliko kontrolirali. Ako Ima mesar Wagrandel dobiček pri mesu, ki ga daje vojaški garanciji po 36 K za 1 kg, zakaj M ga ne Imela občina, ki prodaja meso po 44 K? Cujejo se pa zopet glasovi da delajo mesarji na vse pretege na to, da bi mestno mesno stojnico mestna občina opustila ln dala tako mesarjem zopet proste roke, oziroma izročila uboge prebivalce Izkoriščevanju mesarjev. Mesarji se poslužujejo vseh sredstev, tudi proti mesarju, ki upravlja mestno stojnico. Govori se, da so baje že pridobili za od- pravo mesne stojnice samega župana kot tovariša obrtnika na svojo stran. Ali tega o župana socljallstu, ki je bil Izvoljen s proletarskimi glasovi, ne moremo verjeti ter pričakujemo, da bo spoštoval svoj zakon In bo tudi svojem Obratu trpeljal fn Isto | ukazal drugim pekom — tehtanje kruha. I Ubogi delavec ali nameščenec mora prino- sto za kruti natančno prešteti denar, * manjkati mti pare m zaksj ne bi , Vlate* nji vasi pri Prestranka, Dva aretirana fašista. V Gori;l so ar** tirali voditolja fašistov inž. UUivlerl!*. * Trstu pa sašista Morigi Iz Ravene. Prvi W dal druge-nu zaboj eksplozivnih srcJste^ * katerimi r>l fašisti nekatere objekte v Kav* ni pognali v zrak Goriški in tržaški fašist* delajo s polno paro, da oba tovariša iz zaporov, kar se jim to gotovo tndi Vf srečilo. Prekmurje. Za prehrano Prekmurja. V Prefc* murju je do 20.000 delavcev, ki delajo poleti na raznih veleposestvih na barskem, da si zaslužijo živila za zi Dosedaj pa so morali od prisluženef* žita plačevati carino. Sedaj je dobil* carinama v Murski Soboti iz Beograd* naročilo, da je carina za te vrste lit* odpravljena. Železniška zveza z Madžarsko ob* novijena. Na obmejni postaji HodtfJ popravljajo železniško progo, ki je V* čivala od leta 1919. S tem dobi Preit' murje prvo železniško zvezo iz Mur Sobote na Kemadin z Madžarsko. Za' časno se bo po tej železnici dovažal le madžarski premog za našo prog0 Murska Sobota — Hodoš pozneje pa 9® upostavi redni promet z Madžarsko. Pokrajina. Vel Lašče. Klerikalna lahkomlšlfeno* radi konjske smrkavosti, »Slovenec« z do« 15. t. bcu prinaša dopis, iz katerega se cedi zavist, škodoželjnost Sn obrekovanj*! oblednem pa tudi skrb za splošno zdravi«-Po »Slovenčevem« dopisu bi človek da Je smrkavost razširjena po celem tnf* VeL Lašče, kar pa ni resnica. Res Je namt«* le, da se le pojavila ta kužna bolezen le y mojem hlevu, nakar sem takoj favtt pristojni oblasti, ki Je odredila, da »e morajo v*l štirje konji pobiti, kar se Je tudi zgodilo t*r s tem bolezem deloma omejila. Po odredOM živlnozdravnikov sem moral takoj prepove* dati vhod v hlev in dvorišče in to na način* da sem označil na dveh tablicah kužno bol** zen ter prepovedal vhod na dvorišče. »Slo* venčevo« doplsunče pa zavija celo stvar ter trdi, da sva jaz ta moja žena kontumaclrf* na, da sploh nama ni dovoljeno zapustiti hiše ter riše g. ministra Puclja kot atentatorja na kralja, češ, g minister Je postavil mene in mojo ženo z otroci vred pred kr** • lja, kar je bilo smrtno nevarno. Mislil si preje, da ima kralj svoje zdravnike 8* branitelje samo v Beogradu — ali glej " še v Laščah skrbijo predobri ljudje okra* »Slovenca« za zdravje'njegovo, tembolj P* želijo smrt g. ministru Pucllu. Tudi se lezen ni prenesla na ljudi, kakor to trdi & bode verjel, da se mu zboljša gmoten po-*°*»i z nagradami, katere je pripraven tetiv. š. svet zaslužnim delavcem »v okvirit razpoložljivih sredstev,« kako* se zatr-kfle v okrožnici? Saj vsi vemo, l:?!:o daleč *teajo ta razp^ožijiva sredstva in koliko 18 »me računiti nanje. Kdo pojde službovat te eksponirano mejo iz udobnega kraja, če te mu »obeta« pozneje dobro mesto v ozadju? v. 5. svet namreč priporoča ofcr šol. •tetam, naj ti pridobijo z obetanjem po-tetjših bojših most sposobno učiteljstvo za *težbovanje na meji! Se ko bi. v. š. svet sam ** zagotovilo za taka mesta, bi ne izdalo 4o»ti — ali pa nič pri sedanjih razmerah 7* kaj bode pa zaleglo »obetanje* okrajnih »Vetov, katerim je nedavno vzel v, š svet te tisto bore malo samostojnosti in pravic, * »o jih imeli preje, si lahko mislimo. Na ta način, gospodja, ne boste po-teagali, še manj pa rešili našega obmejno-J* šolstva, za katero ste se začeli zanimati po štirih letih 1 Da je prišlo z našim obmejnim šolstvom teko daleč, temu Je v prvi vrsti kriv brezobzirni centralizem, ki hoče ustvariti vs in brežiških vinogradnikov v svrho razstave raznih vin iz teh krajev. V ta namen si postavijo trajen, obsežen in praktičen paviljon z moderno ameriško kletjo za 250 hi vina. Taka klet je, čeprav popolnoma nad zemljo, po leti prav hladna, po zimi pa gorka. Ta paviljon bo tvoril gotovo veliko privlačno silo, ker ne bo nudil samo namiznih rdečih in belih bizeljskih in dolenjskih (tudi metliških in semiških) vin, marveč tudi raznovrstna najfinejša buteljska vina iz najpoznanejših in najslovečih brežiških in dolenjskih goric.Posebne reklame se ne bo delalo, vabijo se pa vljudno vsi interesenti in ljubitelji dobre kapljice na ogled in poslcu-šnjo razstavljenih vin. Prepričani srno, da bo letošma priredba vsem bolje ugajala od lanske, ker pri letošnji razstavi bo postrežen vsak po svoji želji ter bo ra-zun tega imel priliko stopiti v prijazen stik direktno s producentom ter skleniti z njim eventualno kupčijo. Zastopani pa bodo tudi še drugi štajerski kraji s posebnimi paviljoni tako da bodo imeli obiskovalci uvodno priliko seznaniti se z raznimi vini iz cele Slovenije. ■se enem kopitu in ne pripušča nobene individualnosti. In samo v tem oziru te Ljub-dteia veliko grešila. Prisvojila si je vso telast in seda) odločuje sama v vprašanjih, teterih niti z daleku ne pozna. Najlepši dote Je samo naše obmejno šolstvo. Pri iz-za y. š. nadzornika Je svoj čas prišla v Poštev politično strankarska situacija, ue *te krajevne razmere. In tako je prišel na to te**to mož — ki je sic« vesten in ima do-teo voljo — ki je služboval pred več kot leti par let v Savinjski dolini in seveda te pozna fazmer na naši severni meji. Sate5 «o občutili, da tako ne pojde. Razmere ® kraje Je treba le poznati, če se odločuje ^nJIh. Zato se je nekaj časa govorilo, da tetanovj posebno mesto referenta za seštel del Slovenije pri v. š. svetu. Po ddl-”te odlašanju so pridelili kot pisarniško • d k v. š. sveto nekega učitelja rodom Jte^iančana, ki je preje služboval v ptuj-te® okraju. O tem možu, ki je bi! vse le nego zaveden narodnjak, in ki so mu n ^^rnejrrl kraji hi razmere deveta briga, bomo izgubljali besed. Značilno pa je, 0 e ta človek dajal morebitne Informacije -prednostnih in drugih razmerah y bivši *l*rski, torej tudi ob meji. ln tako imamo seveda pri tej važni kor-naš*Ci^ 131110 raesi8 člana, ki res pozna ljB.° teverno mejo, to je g. dr. Poljanec. A roč) ° SoIstvo ne spada v njegovo pod-delot °n lma dovolj Posla In dela v svojem oo * I'0iru- Zato ni čuda, če je naše obmej-*H š 0 prlš5° v tak mučen položaj in e sedaj obravnava na tak način, ki ne 8 Prav nič uspeha. °dprt °^rnei'no šolstvo Je Še danes glavna Qem ^ in *CTvaveča rana na našem narod-r#ne državnem telesu. So pa še drage D»sl n,e*^ ® 5e treba nujno zdraviti, kaj z* že Pozno, vendar se da še mursi- da Se f,u5enega popraviti. Ako pa pustimo, toku k- w° raztnere ot) rrtejt razvijale v tem kmalu č °r 56 ra2vl5a5° s64535* P°ter'i pride zdravi- ^ lco ne bode pomagalo nobeno Ako h’, b0de vse Prepozno. Pa prjrt„ °,n^ ne taore do zdravnika, naj ttc« m«/ 'ravn0s do njega in pogleda na meSta’ ie«a je potreba. ta MUk sin na UuoljonsMem uelesemnju. 2tirnentjeC J^blj?nski.in druSi kon-Pet seznaniln«'lh kra5'ih teteA.sw?3SS«.ufia Fobljanje draginje in po^šsnie državne trošarine. Iz optimističnega s+ališča presojam st ver, .oda ni mi mogoče priti do jasnega zaključka; izpod enega peresa — nared-ba za zvišanje državne trošarine na sladkor, kavo pivo in bencin; ravno od iste strani pa zopet — posvetovanje za pobijanje draginje. — To sta dva ekstrema, ki se po talci metodi nikdar no moreta zbližati. — Pri nas je že navada, da se z podraže-njern enega samega predmeta \z katerihkoli življenskih potrebščin podražijo kar zaporedoma vsi drugi predmeti, če tudi ni to j opravičeno, ker se pri tem naši trgovci skii- | cujejo aa vse nazaj do Adatna, tako, da jim j naTsezadnje že moraš dati prav. — Najlepši j povod za navijanje ew pa Jim je povišanje j državne trošarine. V sako novo povlš^anje j državne trošarine na razne trošarinske j predmete je nov napredek veriiniškega vi- : jaka. — Spominjam sc, ko so še pred krat- j kim prodale vžigalice Skatljicu 1.40 K, a pev 1 šla je ta blažena trošarina povišana za s i 9 para na škatljico, t. j. 30 vinarjev je torej j 1.40 + 30 =* 1.76, toda trgovci so nato po- j skočili na 2 K Sn nekateri še več. Torej tro- j šarina jim je prinesla pri škatljici še 24 v j zraven prejšnjega dobička in nekateri še j več. S tem se pa je tudi vse drugo ppdra- j žilo, ker so žMjenske potrebščine v talci | medsebojni zvezi, da se z enim sumim po- j dražijo tud! vse druge. Pri tem pa »mata do- j biček država in trgovci, konsumeut pa pla- j ča vse. Menim, da je v državi vuč konsu-mentov kot pa vladajočih ta trgovcev. Na tak način padejo vse atmosvere draginje na maso iiadstva. Gg., tako se ne dela za ljudstvo, ki vas Je izvolilo v nadi, da mu bodete pošteno vladali! / Včeraj mi je zopet po dolgem času prišel list v roke, ki sem ga že težko pričakoval, toda ko sem čital v njem vesti o ministrskem posvetovanju o bodočih ukrepih in metodah za pobijanje draginje, sem ga zopet vrgel v kot in niti zanimivih notic nisem hotel več dalje zasledovati, ker mi ni dala miru zavest, da sem še utrujen od dolge hoje iz hribov, kjer sem pobiral nanovo povišano trošarino. — Zato ml Je torej nejasno, čemu pobijanje draginje prt repu,, če jo pri glavi dotičnik sam dela Država s! torej z vsakim povišanjem drž. trošarine opomore v finančnem ozira in pa 5% trgovskih parasitov. Vlada torej s tem pritegne gotove množine denarja v blagajna, da potem ialfko razpolaga z istfm denarjem v sicer potrebne, mnogokrat tudi v nepotrebne svrhe. Med tem ko se jih 10 nasiti, ostaja jih 90 lačnih. — Po poročilih časopisov Je italijanska vlada v pretečenem letu trpela nad 3 milijarde škode, da je dajala v svrho cenejše nabave kruha za ljudstvo. Nimam sicer povoda zagovarjati italijansko vlado, ker nisem odštel slabih njenih lastnosti od dobrih, vendar pa v tem oziru poklon pred tako vlado, ki ne pomišlja na rezultat proračuna, če gre za blagor milijonov državljanov. Danes vidimo v Italiji, da pri vsem letnem deficitu proračuna, kaže barometer državnih razmer — valuta — vedno bolje kot pa pri nas, kjer znajo ljudje praktično računati in šteditt za posebne »potrebne* svrhe. Nisem potitik, niti ne strokovnjak v teh zadevah, da bi globlje segal v razmotrivanje o tej stvari, toda, če viditn, da je stena bela, ne bom in ne morem trditi, da je črna.—- Draginja se že pobija od 1919. leta vedno z raznimi komisijami po različnih metodah, toda Salamona ni bilo še nikjer vmes, zato je danes rezultat pobijanja draginje tako žalosten, da fe že vsaka stvar 3 do 5-krat dražja kqf pa v 1919. letu. Ce sem kaj napačnega povedal, naj se oglasi kdo drugi s stvarnimi protiargumenti, jaz pa odstopim takoj od svojega »napačnega« mnenja, ker sicer nisem trgal hlač po vseučiliških klopeh, zato mi menda tudi nikdo ne zameri, kot učenim in praktičnim ministrom, ki po eni strani pobijalo draginjo, po drugi strani pa izvršujejo državno trošarino* !Cdo nai živi osi obliub? k orožniških krogov nam poročajo; »2e kakih 12 do 14 mescev se orožništvu od raznih predpostavljenih obljubuje, da se toru bodo plače in sploh pristojbine izboljšale, pa od nikogar nič, sam n obljube. Kredit 40 milijonov dinarjev, če ga je še kaj, je bil že zdavnaj odobren in se ga je tudi takoj pričelo pošteno Izrabljati, seveda ne za moštvo, pač pa za g. oficirje. 2e celo 'eto ni bilo nikogar na pregled postaj, ko so jim pa za prepotovanja postaj pričeli izplačevati -- mastne dnevnice, pa halo, vse na prepo-tovanje, dokler je kredita kaj. Značilno je pač to, da je bilo g. oficirjem, dokler jim niso bile nakazane dnevnice, dano na svobodo, ako hoče kateri vršiti službo, jo lahko vrši, ako ne, pa vseeno dobro. Iz tega je razvidno, kako zelo je potrebno tako veliko število oficirjev kot jih je ravno pri orož-ništvu. Moštva se seveda ne vpraša, če hoče iti v službo ali ne, zunanje službe je predpisane za moža 8 ur dnevno in ta se mora točno izvršiti, pa naj ima orožnik para v žepu ali ne, o kakih dnevnicah pa ni niti govora. Razen tega pa mora mož, ko se povrne iz zunanje službe še povrh doma reševati akte, ki jih Je imel s seboj ter izdelovati razne ovadbe itd., ta pisarniška dela se pa seveda nič ne računajo za službo, ker se menda odtegujejo za obljube. Rudarji Trboveljske premogOkopne družbe so živeli od obljub takih 6 mescev, no sedaj živijo od stavke. Kake posledice bodo nastale iz tega, naj javnost prešo5'’ sama —. Mi orožniki živimo od obljub že eno leto, ali sedaj ne gre več dalje. »Svaka sila do vremena.« Mi sicer ne moremo stavkati, ker smo voj-niki, službi se pa lahko odpovemo, in to se vrši že sedčj, ta ne v malem številu. Prošnje za povišanje pristojbin ne zaležejo nič, ker pri naših predpostavi j enih gre vse v koš. Sedaj pr. vprašamo še vas gosp. vladni predstavniki, ko.j porečete vi k našim dbupnim razmeram? Storite vašo dolžnost, ! ker ste od nas odnosno od naše službe od-I visita' Vaši uradi nam nemoteno pošiljajo razne ukaze ta pozive, katere Km tudi precizno rešujemo. Ako pa ne bo v kratkem odpomoči, bo v najkrajšem času orcžnUtva konec ta na postaje dobite namesto orožnikov neizkušene vctalke, saj to obljubujejo že sedaj oni gosp, v Beogradu, ki nimajo o pravi iandarmerifl nikakega povrtr Rako se bo potem služba vršila in kakšna bode javna varnost, pomislite si sedaj, dokler je še čas, da se to prepreči, zakaj potom bo prepozno. — Orožniki po poklicu. zentančnun igralcem. V B moštvu je neka! prav dobrih posameznikov, žal,, da zahteva reprenzentančno lucštvo tudi vigraoosti in medsebojnega pczre.nia, ki Je pri A moštvo že podano. Tako ta ga sestavo podsavezne reprezentance prtsio v glavnem A moštvo v poštev, irpopolnjetro z igralcema Pur-Schmidom ta Schailckerjem. V napadalni vrsti pa bi se izpolnila vrzel Pleša. Sodnik g. Vodišek je bil vsied rane na nogi zadržan slediti igri od blizu. Radi tega le prezrl nekaj off side položajev in foulov. Drugače je sodil točno. Prihodnja odborova seja S. K. Primorje se vrši v petek ob 8. url zvečer pri Novem svetu. S. K. Rapid-Oradianski, Zagreb 2:2 (2:1). Iz Zagreba prihaja vest, da je igral v nedeljo Gradjanski proti Rapidu z Dunaja neodločno 2:2. S tem Izidom je dokazal Gradjanski, da pripada k mednarodnemu prvemu razredu. S. K. Slovan, Ljubljana—S. K, Olimpija, Karlovec 0:3 (0:1). V nedeljo se je odigrala v Karlovcu prvovrstni nogometna tekma med ljubijansk. Slovanom in karlovško Olimpijo. Kluba se lahko imenujeta enakovredna in ui rezultat pravi izraz moči. Karovčanom ie bilo v dobro iastno igrišče, ki je veliko ožje kot bi moralo pravilno biti. Igra je bila fair. Prvi polčas ie bila Olimpija v premoči, v d:ugi polovici 11 je postal Slovan enakovreden protivnik in v zadnjih 10 minutah celo v očividm premoči. Siovan je igral v svoji dobri zadnji forint pri Olimpiji pa st* se izkazala zlasti srednji krilec in desni branilce. Sodnik je Ml deber, samo v offsidih je aekolino nesiguren-— Želeti bi bilo, da sc ta dva kluba kmalu reVanflrata •/ :-jur: ni. Izšla j? 13. številka ugledne slovenske športne revije »Spori«. Poleg službenih objav prinaša zanimive članke d tehniki lah-koatletičirih vaj, o ustanovitvi jugoslovanskega veslaškega In zimskošportnega save-za, o plavalnih prvenstvenih tekmah itd-! To edino Jugoslovansko športno revijo pti-! poročamo športu naklonjenemu občinstvu, zlasti p« naši mladtat pa brezhibne izdelk* lahko kupovali ctftfi* doma nego v tulhd Sarabonovo Bino delo obravnava temeljit^ toda kratko ta pregledno: produkcijo, trgovino, promet M njegova sredstva. Zanimala bode knjig* pač vsakega izobraženca; potrebo aHo* nega priročnega dela le Živo občutil narodni gospodar, trgovec pa tudi napredni zeta-ljedelec. V jedrnatem slogu nam predava Šarabon tako poljudno, da mu nehote pazljivo slediš ln knjige ne odložiš, P«den ja nisi prebral do konca. Polagajoč temelj prvi slovenski gospodarski geografiji, VT9» učil Je pisatelj mnogobroine odlične nemške angleške, francoske in italijanske spise; luščil je Jedro in nam je nudi v kratki domači besedi. Renovabis faetem terrae (obnovil boš obličje zemlje). Zemeljske površine sicer ne moremo dosti Izpremeniti; zatreti pa nam je mogoče mnogotere plevela ter nasaditi plemenite rastline, ki nas hranijo, odevajo, lečijo in naslajajo. Dvignita®! neštete zaklade, ki jih skriva Jugoslavija % tleh! Obrnimo pogled na sinje morje IB osvobodimo se ozkih teritorialnih vezL Tako in podobno nas bodri »gospodarska geo grafi j a«, ki jo vsakomur najtopleje priporočamo. Knliga Je izšla kot 3. in 4. zvezek »Znanstvene knjižnice« v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani In velja vezana 45 Dinarjev. ilEOSt i 01 Sokolstvo. Sokolsko društvo Ljubljana I! javlja svojemu članstvu, da se prične redna telovadba vseh oddelkov zopet v ponedeljek, dne 28. t. rn. Spori Im turfslika« Tekma A—B reprezentanci LNP. Včerajšnja tekma, ki je bila mišljena kot izbirni tekma med podsfivoznim A in B teamorrt za sestavo reprezentance LNP, Iti nastopi 10, septembra prou zagrebški, je izpadli 4:1 (2:1) v korist A moštva. Moštvo A je bilo sestavljeno sledeče; Glaser (Mar) Pc-valek (Prim.), $chaflekcr (Ati.), Hus (Ilir.), Zupančič 11. (Ilir i. Zupančič lil. (Ilir.), Zhpančič I. (Ilir.). Oman (Ilir.), Učak (Ulr.), Pleš (Her.), Vidmajer (Ilir.). Moštvo 13 pa. Nemec (Ati.), Skrabar (Mar.), Rajgelj fPr.) GaberščKr. (Lask), Diirschtaid (Ati.), Welbl (Ilir.), Birsa (Prim > Vogrinec (Mar.), Martinah (Jadr.)„ Jamnik (Jadr.), Igra sama na sebi je nudila ie mestoma pravi užitek. Povečini, zlasti v prvi polovici tekme se Je moštvo B iskalo, ker je bilo sestavljeno iz popolnoma medsebojno tujih Igralcev, Bolj enotno sestavljeno in tudi terna primerno vi-grano je bilo moštvo A, kt vsebuje v glavnem igralce S, K, Ilirije. Ce upoštevamo moment sestave Obeh moštev, tedaj moramo reči, da A moštve ni veliko nadkriljevalo nasprotnega B. Igr« ie bila raztrgana in ni j hotela nikakor priti v pravi elan. Dokazala | pa je kaj premorejo nogometaši Ijubljansko-; ga podstrveza v tehniki ln skupni igri. Pred-; vsem, kakšno je znanje naših najboljših igralcev v stopanju oddajanju, taktiki in i streljanju na goal. Stopanje in hitri stari na j žogo bo treba še veliko vežbati, predno bo j mo dosegli popolnost zagrebških igralcev. ; Oddajanje ravno m bilo slabo, posebno pri i vigrani napadalni vTStl A moštva, kjer bi se pa moral Pleš nadomestiti z bolišo močjo. Toda tudi tej napadalni vrsti primanjkuje pravilno streljanje na goal ali recimo boljše sploh napadanje z direktnim streljanjem na goal, kakor smo ga imeli priliko opazovati pri posetu Cor.cordije—Hašk pred vse-sokolskim zletom. Napadalna vršra A tes-ma ie zelo agilna, kombinira med domačimi nesporno najboljše ln zna vsled tega izvrstno izrabljati priložnostne situacija pred goalom. To ie njena taktična vri’na. V takih situacijah je vedno na mestu in tedaj padajo goall kakor včerajšnji Omanov z glavo in Zupančiči 4. 2al, da podsaveznl kapetan ni premestil drugo polo/ico vra. tarja Nemca v A n cštvo, da bi bil sledmi imel priliko pokazati svoje zmožnosti. Ozko je edino <'Iase- imel priložnost, odmevati se z bruvurflO obrambo. Brani je izvrstno in s tem dokazal, da spada med najboljše slovenske vratarje. B moštvo si je večino napadcv udi šilo z off siis položaji svojih krilcev. Poznanje off side pravda je abc vsakrga napadalca In se taki pogreški spodobijo samo začetnikom, ta* pa reprg- Mofcoriova Družba. Uredništvo publikacij Mohorjeve družbe je prevzel F. S. Finžgar v Ljubljani, Ti n im Naj blagovolijo pisatelji rokopise, člani dopise, tikajoče se uredništva, pošiljati poslej na gorenji naslov. — (Daši visoka cenimo g. Finžgarja, vendar se- nam zdi čudno, zakaj ni Mohorjeva družba poverila te službe pisatelju g, Meški, ki živi bedno v neposredni bližini sedeža družbe, ki Je prav! koroški begunec, ari je bil opetovano v smrtni nevarnosti ter Je prišel ob vse svofe premoženje, Op. ured ) Emil Adamič: Molitev. (S Jenko.) Tudi skladba, 1:1 se je Izvajala na T. jug. vses. zletu prvi" pri slavnostni serenadi na ijublj. gradu, dncič zadnji večer na slavnostnem proštom od Tivoli. Delo je pisano za moški zbor s spmmljevanjem rogov, trompet, pozavn tn bastube. Prikladno je za najslav-nostnejše prilike. Skladatelj Adamič ga je poklonil Sokolstvu zbranem na 1. jug. vses. zletu. Partitur te skladbe Je dovolj na razpolago pri založniku 3. Sok. Savezu v Narodnem domu. Cena 1 din. E. Adamič: »CuJ nas zemlja.« Moški zbor. Na Ionskem kongresu udruženja gledaliških igralcev smo na slavnostni akademiji prvič slišali to skladbo. Ce se ne motimo, Jo le izvajal moški zbor »Ljubijansk. Zvona« prav dostojno. Vendar pa je bil zbor za tako veličastno molitev premajhen, prešibek. Sele ob priliki I. jug. vsesokolskega zleta smo dobili o ^tladbl popoln in res velik vtis, ko Jo je pel mogočen, velik zbor ob stiku Sokolstva na Kongresnem trgu, dne 15- t. m. dopoldne. »CuJ nas zemlja*. Je molitev za naše neosvobojene brate v Primorju in m Koroškem ter obenem svečafla prisega, »da pride spet dan, čez goro, čez plan, vstal bo narod svoboden močan, plačal bo vrag, kar storil je zlega, taka je naša sveta prisega«. Besedilo Radivoja Peterlina-Pe-truške je odel skladatelj Adamič v mogočne, svečane, veličastne akorde ni čuda, če so zadnjič priznavali tujci, predvsem glasbeniki bratje Cehi, da tako veličastnega, modernega slavnostnega zbora še niso slišali. Vsak slovenski zbor bi moral to pesem natančno znati ter jo peti Ie ob slovesnih prilikah. Partituro je založila Jugoslovanska Matica v Ljubljani. Gospodarska geografija. Sestavil dr. Vinko Šarabon. V zgodovinski razvoj trgovine in prometa, nas uvaja Sarabcm s Platonovimi besedami: kakor žabe okoli mla-kuže sedimo mi okoli Sredozemskega morja. To velja še dandanes takoj za Italijani in Grki tudi tram Jngoslovenam, vsaj smo poklicani, da prevzamemo vso tTgovino in promet na morju za se In za svoje zaledje. Naj bi kmalu napočil čas, ko bi Vse potrebne Društvene vesti. Darila za zgradbo doma za slepe odrasle in slepo deco obojnega spola: Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 100 Din, Ljudska posojilnica v Celju 50 Din, Posojilnica v Celju 250 Din, PosojEnica t Ribnici 250 Din, Slov. eskomptna banka v Ljubljani 1250 Din, Slovenska banka v Ljubljani 290 Din, Ljubljanska kreditna banka v Ljubi}*-ni 500 Dm, Okrajna hranilnica ln posojilni* ca v Škofji Loki 100 Din. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani 29) Din, gospodična Lina Mikuš, učiteljica IZ Zavrč Je nabrala med šolsko mladino 9> Din, odvetnika dr, Josip Furlan ln dr. Vlad. Kreč sta portala Iz neke poravnave v kazenski zadevi Z. t R. 75 Din, Indtartrljtl-na lesna družba »Sava« v Ljubljani Je I!•* som občnega zbora naklonila lepo ffoto t Iznosu 6250 Din, gosp. dr. Eržen, zobozdravnik v Kranju 30 Din, Clanl cenilne komisije za dohodnino za tnesto Ljubljano »O odstopili tozadevne dnevnice 90 Din, Jo*. Simončič, Ljubljana 110 Din, čl»tl dono* raznih produkcij gojencev zavoda za zlep* v Kočevju, katerega je upravitelj st vo pri* dejalo za zgradbo za novi zavod. 211635 Din. Skupaj 11.75135 Din. Vsem darovalcem izrekamo tem potom našo najprlsrfi* nejšo zabvalo. Apel na vsa industrijah«, denarna, trgovska in obrtna podjetja, kakor tudi na vsakega posameznika! Zbirajta ob vsaki priliki za najbednejše med bednimi, da se zgradi novi dom za odrasle slepce ift deco v glavnem mestu Slovenije, v Ljubija* ta. — Nobene prilike, to Je prt raznih gostijah, veselicah, prireditvah itd. ne zamudite za zbiranje! Podjetja naj se spomnijo ■ob zaključku svojih trg. knjig, pri sestavi bilance, nal odpišejo od čistega dobička tudi znesek v prid zgradbe zavoda za slepe, lli bo imel pod streho odrasle ta otroke obojnega spola. Imejte snusel in srce za »lep* ce. Pokažite, da smo kulturni, da tudi ml znamo skrbeti za slepce, kakor druge sosedne države. Iz prijaznosti zbira prispevke radevolje uprava našega lista. Darila pa se lahko pošljejo direktno r «vod za d** ce v Kočevju. PERILO za dame, gospode in deco, oprema za novorojenčke, po najnižjih cenah pri: 9- ŠiflMc nesi H. Soss Ljubljana. Mestni trs 19. II Ulji fll Itil lil II lil* ■ U lil llllllll IIII1 tlllUmlmD Ul^niliV lar ja i, le res testenine „Pekatete" so tako okusne in tečne, da se jih splošno hvali. Zahtevajte jih pri trgovcih. iBiaBiiBiieHii Ulit nerazhodUhre kaučuk pete za čevlje. Gospodarstvo. : Avstrijska narodna banka. Avstrijska republika deiujo sedaj na fern, da napravi svoji bedi tamkaj konec, kjer stopa za javnost najbolj vidno na dan, to jc v valutnem vprašanju. V ta na.nen ustanovi, kakor ieta 1816, novo notno banko, ki se bo — kakor takrat v cesarski državi imenovala avstrijska narodna banka. Pri Tej ustanovitvi je zanaša republika na lastno moč, ako ravno pri tem pozdravlja tudi podporo Inozemstva. Ustanovitev avstrijske narodne banke bo oživotvorila dva temeljna predpogoja za gospodarsko in financielno obnovo Avstrije: ona bo krila nekriti del bankovcev, ki so v teku in so bili do sedaj kriti samo z državnimi zakladnimi listi (Stattsscliatz-scheine), z švicarskimi franki, z žlahtno kovino in velevrednimi inozemskimi devizami In valutami in bo takoj ustavila na-dalnje izdajanje nekritih bankovcev. Neposredni vzroki vedno naraščajoče brezvredno-sti denarja bodo s tem izginili, odprla pa se bode tudi pot za odstranitev posrednega vzroka te razvredbe, namreč nemožnost, vzpostaviti ravnotežje v državnem gospodarstvu in odstraniti grozno narasli deficit; obnova ravnotežja v državnem gospodarstvu je v Avstriji danes v resnici le še vprašanje znižanja cen za potrebe prehranjevanja in preživljanja, Ako se posreči to znižanje, se tudi lahko prične z zniženjem dohodkov in mezd in to znižanje vodi v zvezi s povišanjem dohodkov in z energično štedilno akcijo neogibno k ravnotežju med izdatki in dohodki v, državnem gospodar-*tm Za delniško glavnico avstrijske narodne banke je namenjenih 100 milijonov švicarskih frankov. Kakor hitro bo 60 milijonov švicarskih frankov podpisanih in vplačanih, *e izvrši konstituiranje. Teh 60 milijonov le že zagotovljenih, ker so avstrijske banke In bankirji prevzeli garancijo za njih vpla-iilo in prevzamejo ter vplačajo za 24 milijonov delnic na lastni račun. Teh 24 milijonov frankov je bilo vplačati že 15. avgusta. Za daijnjih 36 milijonov je otvorjena v tu-ta inozemstvu javna subskripcija, ki ji pote-5e rok 10. septembra, nakar se 15. septembra vrši konstituiranje. Ako, bi, kar ni verjetno, 36 milijonov ne bilo polno podpisanih, stopi banka na določeni rok vseeno v življenje, ker prevzamejo in vplačajo, banke in bankirji nepokriti ostanek. S tem je podaj avstrijski finančni svet najjačji dokaz svojega zaupanja v bodočnost republike in njene valute, ki ga je sploh mogel doprinesti. Delnice se morajo vplačati v polnovrednem denarju (pa ne samo v švicarskih frankih). Banke in bankirji pretvorijo torej svoje imetje inozemskih deviz in terjatev v delnice narodne banke. Zaupanje bančnih krogov, ki so pred vsem kompetentni za presojanje finančnega in valutnega vprašanja, bo spodbudno vpiivalo na druge premožne sloje in tudi na prijatelje republike v inozemstvu. To zaupanje se opira na to, da se je zvezna država Avstriia s posebnim zakonom z dne 24. julija 1922 in v pravilniku nove narodne banke slovesno zavezala, da za potrebe proračuna ne bo več vporablja-la tiskarne bankovcev, da se dalje na noben način, ne posredno in ne neposredno, ne bo posluževala njenega kredita, ako ji obenem ne plača polne protivrednosit prejetih bankovcev v zlatu ali devizah, preračunanih po dnevnem kurzu v krone, nadalje, da ne bo za časa privilegija, ki teče do konca 1941, .izdajala nobenih državnih not in da ne bo izdala nobenih naredb, ki bi mogle ovirati banko pri izpolnjevanju naložene jt dolžnosti, skrbeti z vsemi razpoložljivimi sredstvi za to, da se dosedanje razmerje avstrijske krone do dobrih valut več ne poslabša. Ako bi banka to dolžnost zanemarjala, se ji odtegne privilegij. Ako bi nasprotno republika kršila svoje prevzete dolžnosti, pristoja banki pravica, da se obrne na ustavno sodišče kot najvišje sodišče republika Tudi bo država banki prepustila devize tt francoskega in italijanskega kredita, ki jih v kratkem prejme, to je 48 milijonov frankov in 70 milijonov lir, dalje svoj delež na zlatem zakladu likvidirane avstro-ogfske banke, okoli 35 milijonov zlatih kron, s čemur se bo še bolje ojačil zaklad banke v gotovini, na kar še le more država dvigniti v bankovcih protivrednost v kolikor jo potrebuje. Dolžnost, ki sta jo prevzela vlada in parlament, ju veže, da v najkrajšem času brezpogojno in docela odpravita deficit, ker se v to svrho tiskanje bankovcev ne sme uporabljati. Avstrijska narodna banka bo torej poslovala, kakor normalna notna banka, ki sme izdajati bankovce samo za kritje upravičenih trgovskih zahtev proti kratkodobnim, kvečjemu trimesečnim menicam In proti 16mba/du sigurnih vrednostnih papirjev. Kakor povsod in kakor je to bilo tudi pri prvi narodni banki leta 1816, bo nova avstrijska banka dobro in varno podjetje tudi za njene delničarje, zlasti, ker je dala beda, ki je po vročil a ustanovitev te banke, ustanoviteljem možnost, da sl zasigurajo ugodnosti, ki se običajno drugim notnim bankam ne dovoljujejo. Avstrijska narodna banka ima za dobo svojega privilegija izključno pravico, izda- jati v meji svojih” pravic bankovce, ki imajo postavno plačilno moč do vpeljave v gotovini, katerih pripravljanje spada med dolžnosti banke. Banka prevzame tudi od avstrijskega poslovodstva v likvidaciji se nahajajoče avstro-ogrske banke izdane bankovce in s tem obenem analoge v zlatu in devizah, dalje iz posesti te banke komer-cielni portfelj in državne zakladne liste, ki se bodo v dobi privilegija obrestovali in poplačali po dogovoru, sklenjenem med državo in banko in ki imajo svojo zastavno pravico na državnih gozdovih, domenah in salinah. Banka stopi torej že z izdatno in znamenito glavnico v življenje. Za kapital banke, kakor tudi za najmanj 6% dividendo jam« država v švicarskih frankih in ju zavaruje s carinskimi dohodki, ki jih Je proračuna« najmanj s 100 milijonih zlatih frankov na leto. Carina se plačuje v zlati valuti. Delničarjem je torej 6% obrestovanje v zlatu brezpogojno zajamčeno. Bilance banke se bodo napravljale v švicarskih frankih. Iz čistega dobička se bo založilo najprej 5% v penzljski fond in kakor hitro se zniža dolg države napram banki na 1/6 svoje prvotne višine, še daljnih 5% v rezervni fond. Preko tega pristoja delničarjem 8% dividenda v švicarskih frankih. Prebitek se na ta način razdeli med državo in delničarje, da dobi država 2/3 ln delničarji 1/3; še le ako bi dividenda pTesegla 10%, pripadejo od prebitka 3/4 državi in 1/4 delničarjem. Delež ždržave na dobičku, kakor tudi bank-notni davek, ki ga je plačati, ko prekorači komercielni portfelj 500 milijard kron, sta izključno namenjena za znižanje državnega dolga banki. Ako torej primerjamo pravilnike najvažnejših evropskih notnih bank glede udeležbe delničarjev pri dobičku, moramo označiti določila pravilnika nove avstrijske narodne banke kot Izredno dalekosežna in v marsikaterem pogled« morda kot edina svoje vrste. Za kritvena določila se je uveljavil preizkušeni sistem kritja tretjine bankovcev z zlatom ali devizami, pri čemur so za pre-računanje gotovine v avstrijske krone merodajni povprečni kurzi deviz. Z ustanovitvijo nove notne banke je torej v Avstriji, storjen prvi korak za saniranje valute. Kakor hitro se pojavijo uspehi tega dejanja samopomoči, kakor hitro se z obrestno in devizno politiko banke in s tem, da preneha tiskanje bankovcev, stabilizira kurz krone, bo šla republika na to, da vpelje novo valuto in novo relacijo, ki naj zaključi sedaj pričeto sanačno akcijo. Avstrija dokumentira s tem korakom zaupa-nje v samo sebe, pričakuje pa tudi zaupanje od strani Inozemstva. S tem ne berači za kredite, temveč vabi inozemske kapitaliste, ki so prijatelji težko prizadetega avstrijskega naroda, da se udeležijo započe-te sanačne akcije s tem, da podpišejo delnice nove notne banke in se tako udeležijo denarne kupčije, ki je bila vsikdar dobičkonosna in vama. K temu je še dodati, da je avstrijska vlada izdata in dne 2. avgusta v državnem zakoniku (Bundesgesetzblatt) objavila na-redbo, katero zajamči podpisovalcem delnic avstrijske notne banke davčne olajšave ter jim zagotavlja odpust kazni za Slučaj, ako bi prišlo pri podpisovanju na dan, da je podpisovaleč glede imovin, ki jih namerava Vporabiti za pridofoitev novih delnic, prekršil devizne predpise ali predpise o napovedi pri katerokolih izjavah in napovedih za odmero Javnih davščin. Zamolčane Imo-vine, ki bi prišle še le pri podpisovan fu delnic na dan, ne smejo posta« predmet naknadne obdavčitve in se nanje tudi ni ozirati; ako so še v žastanku napovedi, v katerih bi jih bilo treba navesti. Razven tega vsebuje naredba večjo vrsto ugodnosti glede obdavčenja dobičkov, napravljenih tekom podpisovalne dobe iz prodaje inozemskih deviz, valut, vrednostnih papirjev, kovanih žlahtnih kovin- Ravno tako ostanejo dobički iz prodaje delnic notne banke pros« davčin ako so bile prodane delnice vsaj leto dni v posesti podpisovalca. Podpisovanje deinic avstrijske narodne banke se je pričelo. Kratko ponovljeno znaša kapital te banke 100 milijonov švicarskih frankov, ki naj se nabere;o Iz enega milijona delnic, nominale po 100 frankov, pri čemur pa je tudi dopustno podpisovanje četrtinskih delnic. Tako delniška glavnica kakor obrestovanje z najmanj 6% sta zavarovana s carinskimi dohodkL Dohodki carine so izvanredno visoki in Izdaleka presegalo garantirani obrestni donos bančnih delnic; letni znesek carine se celo približuje skupni glavniški podlagi snujoče se na- I rodne banke. Pri tem je carinski postavek računan le v razmerju ene zlate krone na 1000 papirnatih kron in bi torej, odgovar-Jaje zlati pariteti, ki znaša danes 10.500, omogočil večkratno pomnožitev. Skupni obtok avstrijskih bankovcev znaša sedaj preračunan v franke 80 milijonov švicarskih frankov. Avstrijska vlada se more notne banke glasom njenih pravil le tedaj posluževati, ako nudi kot protivrednost polno slato ali devizno kritje. Narodna banka ie po pravilih zavezana, preprečiti daljnje padanje kurza avstrijske krone. Avstrija se danes na tu- In Inozemstvo obrača z vabilom na udeležbo pri kupčiji, ki naj bo za vse udeležence uspešna in do-bičkanosna. Ugovor, ki se Je doslej često Jul, da stavlja Avstrija v inozemstvu po- nudbe., ki Jih domači kapital odklanja, v tem slučaju ne velja, ker so podpisi bančnih delnic od strani domačih gospodarskih krogov spričo njihove majhne kapitalne sile nepričakovano visoko in nudilo tako oaj-zanešljivejši dokaz zaupanja krogov, ki -jo o avstrijskih razmerah najbolle poučeni Ako vloži trgovec vso sVojo razpoložljivo imovtno v roke podjetja — ln to so storili avstrijski gospodarski krogi — tedaj doprinese dokaz svojega zaupanja v to podjetje in nima nihče več pravice, dvomiti o dobri volji in o uspehu stvari. Sedaj strokovne korporacije avstrijskega narodnega gospodarstva svojih članov in inozemstva ne vabijo več k činu dobrodelnosti, temveč Jim oferirajo dokažano plodonosno kupčijo. Saj govore tud! Izključno trgovski preudarki za udeležbo pri emisijski banki. Podpisa« delnice ni mogoče le v švicarskih frankih, temveč tudi v vseh drugih dobrih valutah stalne vrednosti in sicer pri vseh bankah, ki so neposredno ali posredno v bančni zvezi s Avstrijo. Razstava goveje živine na Bledu. Dne 8. septembra t. 1. se vrši v Zaki na Bledu razstava goveje živine, za katero je Ministarstvo Poljoprivrede i Voda dovolilo prispevek 10.000 Din. Za razstavo odbrana živina naj se prižene ob osmi uri zjutraj na razstavni prostor, kjer se bo takoj po skupinah (biki, krave, mlada plemenska živina nad enim letom) razvrstila. Razstave se smejo udeležiti le udje Kmetijske družbe iz Radovljiškega političnega okraja, katerih živina je za to odbrana. Zaključek razstave in razdelitev daril opoldne. Lastniki obdarovanih živali se morajo zavezati, da bodo držali iste vsaj še eno leto v plemenske svrhe. Ta razstava je za Gorenjce velikega pomena ker jo obiščejo srbski kmetovalci in kmetijski strokovnjaki, ki tedaj potujejo po naši domovini. Pokazati jim bo treba res najlepšo živino, da jih s tem opozorimo za slučaj potrebe na našo gorenjsko, sicer skromno, a dobro mlečno živino. Zato bo treba živino res strokovnjaško odbrati po sledečem načinu: izvoljeni zaupniki po vaseh naj takoj popišejo za razstavo primerno živino in Jo do 27. avgusta prijavijo z navedbo starosti, barve ter pokolenja kmetijski podružnici na Bledu. Na podlagi teh prijav bo državni živinorejski inštruktor sestavil zbirko in pripravil potrebno za tiskanje kataloga. Dobro organizirana odbira je letos potrebna, ker so živali vsled pomanjkanja krme večinoma v slabem stanju. Vspričo obiska srbskih kmetov priporočamo našim živinorejcem, da se postavijo s svojo najlepšo živina, tudi Planinsko, osobito še radi tega, ker se redno premovanje drago leto na Bledu v^led pomanjkanja sredstev ne bo moglo Vršiti. Koristno in častno bo za nas, če najlepši planinski kraj pokaže tudi najlepšo živino. II. Ijubljanskiveleselm. Lanskim razslavljalcem. Kdor ima Še od lanskega leta kake razstavne predmete ali kaj opreme na sejmišču, naj jo nemudoma odstrani, ker bi bil v nasprotnem slučaju sejmski urad prisiljen odstraniti imenovane predmete na stroške posestnika ne glede na eventuelno škodo, ki bi vsied tega utegnila nastati Sejmske znake in številko legitimacije dobi vsak razstavljalec šele po prihodu na sejmišče ob otvoritvi sejma. To smo morali vpeljati v svrho lažje kontrole in javljamo to vsem, da preprečimo eventuelne reklamacije. Polovično vožnjo dobi vsak udeležnik s samo legitimacijo ne glede na znak. Ko pride na sejmišče, irrn pri blagajni odvzamemo kuoon in damo znak ter napišemo številko znaka na legitimacijo. Gospodarske vesti. + Naša produkcija premoga. Kakor izkazuje ena Izmed posled. statistik je producirala Jugoslavija v pretečenem letu 2,948.903 vagone premoga, V posameznih pokrajinah se je produciralo: v Sloveniji '1,272.970 vagonov (ieta 1920 1,193.574, leta 1919 1,155.6S9, leta 1913 2,544.826), v Bosni in Hercegovini 915.331 v (letu 920 826.664, ieta 1919 662.671, leta 1913 805.757); v Srbiji 401.472 (leta 1920 341.949, leta 1919 111.240, i« a 1913 257.872), v Hrvat skl in Slavoniji 359.130 (leta 1920 387.390, leta 1919 256.900, ieta 1913 199.584 vagonov). + Koliko imamo papirnatega denarja. Dne 8. t m. je Izkazala naša Narodna banka 4.911,155.167 Din. papirnatega denarja v prometu. V dveh tednih se je papirnati denar pomnožil za -več kot 100 milijonov dinarjev. Štiri nove banke v Splita. Razun Bračko-ameriške banke se otvorijo kmalu v Splitu še 3 filijalke bank in sicer ena iz Zagreba, ena Iz Kraševca in ena iz Beograda. + Električna centrala v Pirotu začne v najkrajšem času poslovati. + Trsni sladkor v Ervopi. V prvih 6. letošnjih mesecih se Je uvozilo z otoka Kube v Evropo nad 16 milijonov centov trstnega sladkorja, + Kriza v nemški tekstilni industriji. Vsled padanja marke nemškim tovarnarjem ni mogoče naročati surovine v Ameriki Posledica je, da je že več tekstilnih tova-ren v Nemčiji moralo obratovanje omejiti, nekatere tovarne pa so spioh obrat ustavile. +Dobava smolnatih bakeit Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 16. septembra 1922 pismeno ofer-talno licitacijo glede dobave 5000 smolnatih bakelj. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške žbornlce v Ljubljani Interesentom na vpogled. + Dobava službene obleke>. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 9. septembra t. 1. pismeno ofertalno licitacijo giede dobave službene obleke (hlač, bluz, plaščev kap L t d.) Predmetni oglas z natančnimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornic® y Ljubljani interesentom v pogled. * Promet poštno - čekovnih uradov v Zagreba in Ljubljani in poštne hranilnice v 371.270 vlog in Izplačil v znesku 1.467,25544 Sarajevu izkazuje za julij sledeči rezultat; 371.270 Vlog in izplačil v znesku 1,467,255.365.51 Din. Od tega odpada na klirinški promet 117,332.367.42 Din. Novih računov Je priglašenih Julija 81, a odglašenih 14. Koncem julija znaša število imejiteljev čekovnega računa 7788; stanje vlog pa 210,793.431.87 Din. + Letošnja žetev pšenice obeta biti po podatkih, ki jih ima poljedelsko ministrstvo, deloma boljša od lanske. Koruza kaže slabo, a bi se mogla še popraviti, ako bi padel izdaten dež,. Ječmen in oves sta nekoliko slabejša od 'lanskega leta. Vinogradi obetajo povsod izvrstno trgatev. Ravnotako obeta tudf sadje izvečino zelo bogat pridelek, zlasti slive, V celoti se bo lahko mnogo izvozilo, ako se bo izboljšal poleg letine tudi — promet. + Vinogradari t prodaja vina na velesejma. S vi vinogradari, koji žele na Vinškom sajmu Hrv. slav. gospodarsko® društva k. s. z. u Zagrebu izložena vina prodati, mogu to učhiitf .preko posredovaonlce za prodaju vina, koju če Gospodarsko društvo urediti na Vinskem sajrrru. Modalifeti prodaje i posredovanja ustanovi« če se u dogovoru sa vinogradarima. Svi vinogradari koji žfelev da £m se izloženo vino proda, moraju caznafiti kcličtrm 5 tivjete, uz koje žele vino prodati. Osim za izložbu oaredjenih trii® flaša, valja u tu svrhu poslati još 4 flaš« 7 i pol decilitara od svake vrsti za uzor*^ + Dolžnost prijave žita v MadžarsW> Madžarski ministrski svet namerava izdiH naredbo, po kateri morajo vsa podjetja, B se-pečajo z producirani em moke, dvakf*! mesečno naznaniti zaloge moke in žita. W vsed tega, ker se madžarska vlada doji, it ostane država vsled prevelikega izvoza Vtti prihodnjo žetvijo brez žita. — Pri nas se P* po pisanju naših trgovskih listov — teS4 bati!! + Za izenačenje sladkornih cen na Sto" vaškem s cenami na Češkem, Slovaški dustrijci sladkorja zahtevajo znižanje m®** in ukinjenje vseh priboljškov, da se na ® način izenačijo cene slovaškega i cena®* češkega sladkorja. + Rumunija ima preveč vina. Z ao^ pokrajinami je dobila Rumunija velike vis^ rodne kraje ter ima vsled tega nadprod^ cijo vina. Ker se doma porabi razmero®*, malo vina, a za izvoz rumunsko vino ® posebno pripravno, se vlada na vse mo*0^ načine trudi, da bi si pridobila znanja ska tržišča. Zveza rumunskih vinorejc*^ zahteva od vlade višje obdavčenje piva, nopolizacijo alkohola, znižanje tarif za P1** važanje vina in sodov, prepoved ponarei** nja vina, olajšave za izvoz Itd. Vseh vio®* gradov je v Rumuniji 175.000 ha, toda vin®* reja ja zastarela, pravega kletarstva poznajo ter gledajo vinorejci na mno kakor pa na kakovost pridelka. + Pasivnost češ. ’ovaških držav podjetij. V proračunu n* leto 1923 izkaz*!* jo češkoslov. drž, podjetja 15.474,427.987 $ stroškov in samo 9.067,085.981 čK doh°& kov, torej nad 6 milijard primanjkljaja. ^ + Ras plod ni pastusi na izložbi stol* Kako doznajemo, na ovogodišnjoj »Izložb konja, goveda, voča, povrča 1 vina«, kol« priredjuje Hrv. slav. gospodarsko društv'® k. s. z. u Zagrebu izložiti če konjogojstv*^ odio narodno-gospodarstvenog odseka & zem. svrhe. Naše gojitelje konja zanim*1* če osobito »lipicaheru, koji su nedavno pom prešli u vlasništvo zemlje, a nabavlje® su iz glasovite ergele grofa Jankoviči pa stusi razdijeljeni su zemaljskim harnama. + Nove poštne pristojbine v Avstrifl> Sedaj je treba navadno pismo iz Avstrije ^ Jugosavijo frankirati z 300 K, dopisnico P8 180 K, Za poštne pošiljke do 5 kg se plač* 4400 K. + izvoz vina, uvoz piva» V začetku P1* hodnjega meseca se začno pogajanja našimi in češkoslovaškimi delegati zara^ Izvoza vina iz Jugoslavije in uvoza iz Češkoslovaške. >• + Novi bankovci po 100 Din. Do kon<* t m. bodo v Parizu izgotovljeni novi baO* kovci po 100 Din, ki pridejo takoj v prorn^ Obenem se sedanji bankovci po 100 zamenjajo z novimi. + Prospekt za vinski sajam, koji če ^ obdržavati u Zagrebu za vrijeme od 17. ^ 23. rujna o. g. u izložbenim prostorija®* >Zagrebačkog Zbora* Izdati če Hrv. sl*v‘ gospodarsko društvo v Zagrebu kao P^' redjivač izložbe, prospekt u českom, sl®* mačkom i francuskem Jeziku. Prospekt i® sastavio vladin savjetnik prof. g. Kaitne* U prospektu biti če opisana sva vlnogorja * Hrvatskoj i Slavoniji sa svim svojim kaf®^ teristikama. Dodana če biti I tabela o sadf* žaju alkohola kiseline f ekstrata za viri* pojedinih vlnogorja tako da če strana posl* tioči Vinsko? Sajma i ostali inozernni ^ teresenti za naša vina biti točno upuč®^ Sto če mnogo doprinijeti samom uspie^ Vlnskog Sajma. Veletržšci, vina žele opis* svoje proizvode, mogu tu priliku upotret^* ti i poslati opis svoga podužeča. Za jed58 stranicu opisa ustanovljena je odšteta ^ 6.000 K. Maradna barska. Bilanca dne 15. avgusta 1922 1. Aktivav ii tehnike. felekteekemllni pto-cesl. 1. Kovinska podloga . . 2. Dana posojila « . 3. Dolg države . « . 4. Vrednost drž, domen D 36U7S.223.34 > 1.049,272.315.07 » 4.537,074.510.40 » 2.138,377.163.00 Skupaj D tl. Pasiva. 1. Del, glavnica * » . 2. Rezervni fond . „ * 3. Novčanlce v obtoku . 4. Razne obveznosti . . 5. Terjatve države za Zastavljene domene . 6. Saldo raznih računov 8.0S6,0tt?.2li,81 10,978.500.00 2,147.983.<>4 4.955,739j880.00 853,703^74.53 2.138,377.163.00 89.055.410.o2 Skupaj D 8.0%,002.211.S1 Obtok papirnatega denarja se Je v času od 8. t m. do 15. povečal za dinarjev 44.624.125, dolg države pri Narodni bank! pa se U zmanjšal na D 49,984.860. Pod elektrokemijo razumemo navadno izvršitev kemičnih procesov s pomočjo eiektriškega toka. Imenujemo jih kratko elektrolizo. Predno pa preidem na natančnejše opise teh procesov, hočem podati kratko sliko elektrolize Vobče.. Kemijsko delovanje eiektriškega toka je prvi spoznal sloveči angleški kemik in raziskovalec Humphy Davy. V njegov laboratorij v RoyaI Society v Londonu Je vstopil 1. marca 1. 1813 Mihael Faraday, ki je z Davy-jem skupno pričel raziskovati pojave, ki so velevažni za celo elektrotehniko. Davy Je dal temeljni zakon elektrolize, da se kemično čista voda potom eiektriškega toka razkraja edino le v vodik in kisik. Oba konca elektrišlcih tokovodnikov, ki se končujeta v takem elektrolitičnem aparatu, Imenujemo elektrodi. Elektroda, kjer vstopa pozitivna elektrika, se imenuje anoda, druga pa katoda. Faraday je razpravljal 1833 in 1834 o teh pojavih in je upeljal tudi natančen merski sistem za merjenje tokove jakosti. Na podlagi elektrolize pa se ne razkraja samo voda, ampak skušali so tudi razkrajati razne kisline in raztopine. Tako so-n. »«■ ii modre “aiice bili baker itd. Te načine uporabljajo ® danes v veliki meri. Tako je na tej podlagi L 1878 trpeU*' la tvrdka Siemens-Halske d. d. v ^ stecu Ocker v Harzu pridobivaj bakra elektrotehničnim potom v ta namen ie omenjena tvr^ zgradila prve večje elektromotorne prave in stroje s 1000 Amp. in 23 Vo|*| napetosti. S tokom, ki ga je tak s®? dal, smo dobili dnevno 250—300 k£ stega bakra. S to napravo, ki je še ^ nes v obratu, pridobivajo letno 50^ 6000 ton bakra z 56—98% čistostL F* tem sistemu so napravili rafine ^ bakra po vsem svetu, tako, da je najmanj ena tretjina bakra, ki pride Promet, na ta način pridobljena. Pridobivanje zlata električnim Pf' tom ie tvrdka Siemens-Halske 2nat^ zboljšala. Stari način ekstrakcije iz razdrobljenih zlatih rud s PoTti°y‘ živega srebra je dal le majhne mnot0. zlata in je bil sploh neekonomičen, f. ti le 60—70% zlata so rude c.„n ostalo pa je bilo v rudah neizrabUf ' z.ato so skušali tudi ta ostanek Prl biti in izrabiti V ta namen je upor. ljala omenjena tvrdka lastnost cian lije ve raztopnine, da vzprejenia ^ ki tvori tako raztopnino katero i102® jemo cinkovo zlato. Drobnozmlete rj* de se v ciankalijevem lugu skoraj V polnoma ekstrahirajo to se pravi* ^ oddajo skoro vse prispojeno zlat0' ^ luga se nato zlato skoraj popoln0 lmi izl/^i or&atoL ej&kisaliata- ICot SSlfL62*9 pložie’ k°t katoae pa ta.(Pl na katerih se izloči čisto zla-ičah U Q z,ata pIast na teh plo- rnJStr* debelost* se te z zlatom da S “ nat0 svinec loči od zlata, fianVni-f6 2ist0- Razločitvi zlata se Jjy*anieva ra2topnina na novo tipo- Obratn t JC- naprava v neprestanem ra7j;r. A a sistem s cianidom je zelo Afrit; Posebno zlatokopi v Južni 1 H) urejeni po tem sistemu. Cinku • tažkih nežlahtriih kovin kakor Dri L71 se uporablja tako kakor j,, , kru. Glede cinka so bila pred fc 2°v.voino trl velika podjetja, ki Dim : Va*a to kovino elektrolitič- so kile tvrdke: Brunner, Elek+ i P0, Norhvieh (Angleška), bm° e tvomice Duisburg in Ohi?o! 3 tovarna Fiirfut ob Lani. Naj-dnif , ^a metoda za pridobivanje kot 4 slodeča. Cinkove rude pridejo kg razcirobljeni cinkovi oksidi v gor-^n^PHino nevtralne žveplenokisle 3ob-6 Se v tcj tekočini raztopi in wmo raztopnino žveplenokislega cin-Lj. e»a oksida. Nastali lug se v ena-elpvfrn^m Pritoku in odtoku dovaja v Etične kopelji v katerih so kot flft svinčene plošče, kot katode pa &>«°V,e Pi°^e» na katerih se nabira tf flt trolitični cink. e'uu .e Pridobivanja nikla in kobalta L političnim potom ima »Elektrici-j®*Wellschaft vorm. Schuckert & Co. Oadine izdelovanja. gJ/Pled lahkih kovin se magnezij in £®Nnij pridobivata s pomočjo elelctri- toka. Glede prve kovine pro-prej pada ko raste. Izdelovanje pinija pa je zelo napredovalo, ker . “Poraba vedno veča in potrebe od do dne rastejo. .Kovino aluminij, ki se nahaja v alu-M^ioksidhidratu, je W5hler 1827 pr-«delal. Vendar pa ne v trdni obli-^ 8tnpak kot črn, pri mešanju srebrno m ,'esketajoč prah. Praktične vrednosti j. hiel nobene, ker se je pri raztaplja-olf..^k°l spremenil v prvoto obliko — VVčhler je nato napravil to iz ®0m težko pridobljivo kovino pepol-kemijskim potom s pomočjo ka-^ Izdelovanje oziroma pridobivanje Julija iz aluminijklornatrija potom ^‘rlSkega toka je omogočil šele jT® Bunsen. Vendar pa je bil ta način drage produkcije elektriškega to-^h>nogo preveč drag, da bi mogel “reti v širšo praktično uporabo, bele iznajdba dinamostroja, ki je tok Pridobivanje velikih množin ^ * le dala možnost za izdelovanje "•Pinija v veliki meri. Z ozirom nato kolik Bunsenov način ne- toell sPremen‘ll ’n Gratzel je v He- jJ^hKen-u pri Bremcn-u uredil to za magnezij in aluminij. Bru ig način pridobivanja aluminija p. °ma bakreno alumijeve bronce s jJj^PČJo električnega toka sta 1866 Cowlcs znašla in v Ameriki upe-^ ^ Izumila sta posebno peč, v kateri fe, v^ia zmes kosov retortnega oglja ^krenih rud med dvema ogljenima * ^°dama. Vsled visoke temperatu-*e »i nastane vsled električnega toka ttted .nilev °ksid, ki se tudi nahaja n v °2ljem in bakrom v peči, reduci-bajj ®sti aluminij in ta z bakrom v I® ve,n°alu™nijevo bronco zlitino, ki svojih izrednih lastnosti zelo In se v industriji mnogo upo- tle^ ^P^lesovi peči se ne vrši prava spw dlza ampak se uporabi samo vi« ^ temperatura, katero dosežemo s slajj *"10 električnega toka. Oglje, ki je tagj*,, Vodn*k elektrike se vsled toka ko da prične žareti. Medtem, ne doseže temperature, pri *®*eri Vj uuacic lernperaiure, pri *Hc in * mogel odvzeti ogljik rudi kihi] jj ^ko reducirati v čisti alumi-teiUj). eIektriko Pridobljena visoka * «lektrtsT.ra zadostna- Sploh moremo Si peči vsak Pksid s pomočjo *» kemi* irati in sestaviti tudi izred-'s Itd sp°hne in zmesi. *ČJ *?.,dVati Pa moremo v Cowlesovi Ježe «Jr. razne zlitine in zmesi:kakor ^roa fdail Peči j« že D -—- «*. unč finesi .naKor kiroaiurn? ?menjena aluminijeva hropca, li5, *• !* zlitina železa z alu- f* siliciia aProsdicij, t. j. zlitina bakra kfra jn kuPromangan, t. j. zlitina ba-^Tuge r"gana Itd-, katerih sicer na Vendar n ni m°2oče pridobivati, »oče i2dpin«V ?owles-ovi peči ni mo-86 ie doznnu č,lst.e»a aluminija.. Kakor ^d zgora. i • ! vzr°k v tem, da se takni PlSan.imi Pogoji nastali alu-^liikorn v fP° s v Ped Preostalim ):tsta izdelov.nnUmi,niiev karbid- D™ga način in f,. 3-a arbida, ki se vrši na *%o tudi v n°*- jažno industrijsko pa-?^Sati. Najnr 1 žavl- hočem pozneje *■ elektrolltic-ni!r,Pa- *e komorno seznaniti ^•rninlja. izdelovanjem čistega ^ vtelfk^JffIovaide. alu- ^njeno GrStzeii* ie v^bak kakor že &abo II Ucmelii te*k°S ta n!wdSri, Pa so vsled mnogili u° Pot l T T kmalu opustUi. — Pra t ’ 1“i Je dovedla do praveva »c! > Nie?0v v NeJ£ I v V njegov v tNeuha ^ da “Poljani način obstoji v ^ •&?umi"ro ra*> * »ektriškega loka raztopimo in nato podvržerno to raztopino elektrolizi. V Hčrvultovi peči vrši tok torej dvojno delo: toplotno (elektrotermij-sko), potom katerega se ruda pri visoki temperaturi utekočini; - in elektrokemij-sko, pri katerem se vrši redukcija rude, z odstranjenjem kisika, v aluminij. Današnje tvornice aluminija v Neu-hausenu v Švici so nastale iz majhne tvomice Železa, katere posestnik je 1887 pričel izdelovanje aluminija po Hervul-tovem sistemu: najprej v majhnem obsegu. Za predvideno povečanje tvornice so bili pogoji v toliko zelo ugodni, ker je dobila tik ob Renu ležeča tcrvama koncesijo za izrabo 4000 HP vodne moči. Za pogon dinamostrojev so najprej uporabili samo eno 30Q HP močno turbino. Za izdelovanje aluminija se uporabljajo posebne peči, ki se, kakor že prej omenjeno mHOgo razločujejo od Cow-iesovih. Vendar pa so tudi v Neuhausenu v začetku izdelovali samo aluminijevo bronco. V prvi dobi so dnevno pridobivali samo 300 kg aluminija, in sicer 3000 kg aluminijeve bronce z 10% aluminija. Če pa pomislimo, kako je aluminij sam na sebi lahak, je 300 kg že precejšnja množina. Pozneje so. izpeljali nov način pridobivanja čistega aluminija, ki je produkcijo hitro zvišal. Radi povečanja obrata s 1894 pre-osnovali so tvomico v delniško družbo z imenom »Aluminlumindustric-Aktien-gesellschaft Neiih&usen« z glavnico 4 milijonov mark. Ker potrebne velike množine toka niso mogli več dobiti potom vodne sile, so dobili priključitev na pokrajinsko centralo Rheinfelden. Ker je ta imela velike zasluge za razvoj elektrokemične industrije, naj mi bo dovoljeno, jo natančneje orisati V prvem načrtu je bilo določeno, da bo ta centrala, ki se nahaja 30.5 km od mesta Schaffhausen na nemški strani Rena pri mestu Rheinfelden,. proizvajala samo vrtilni tok, ker je ta za daljnovode, pogon' motorjev in posebno za preskrbo razsežnejšega omrežja s tokom najpripravnejši. Zato je bilo določenih za pogon dvajsetih dinamov ravno toliko 840 HP turbin. Ko pa je prišla v poštev dobava toka za kemične tovarne, posebno.'za tvornico v Neuhausenu, ki ni več izhajala z razpoložljivo vodno silo, so dvanajst turbin in ravno torje za istosfflerni tok. Od teh oddajajo šest tokov v Neuhausen, kjer je bila takrat potreba energije odmerjena na najmanj 5000 HP. Med odjemalci te elektrarne so razen kemičnih tovarn še pivovarne, svi-larne, tovarna ža sode itd. Za te. obrate se oddaia približno 3000 HP vrtilnega toka na okrožje 40 km. Razen 5000 HP, kateri se uporabljajo v Neuhausenu, odda elektrarna ravno toliko na. druge kemične tovarne, ki se nahajajo v okolici. Sicer se nahajajo v bližini še večje in modernejše elektrarne. Vendar pa nima nobena izmed njih za razvoj elektrokemične industrije tolikih zaslug, kakor ravno elektrarna Rheinfelden, Skupna produkcija aluminija je znašala že v začetku tega stoletja 300.000 ton. Pri tem se računa, da. se v eni uri s pomočjo ene konjske sile dobi % kg aluminija. Ker uporabi tvomica v Neuhausenu za izdelovanje aluminija 2000 HP, lahko računamo, da izdela na uro 500 kg aluminija. Sicer pa je način izdelovanja v tej tvorr.id tajen in se skrbno čuva. Vkled teh velikih, množi r aluminija, 'ki je prišel v promet, kajti letno svetovno produkcijo cenijo ni 20.000 ton je padla cena 1 kg aluminija, ki je veljal v začetku .230 K na 4—3 K Razumeti moramo seveda te cene kot predvojne, ker danes vsled valutnih razmer sploh ni mogoče splošne cene navesti. . . Zgoraj omenjena tvrdka v Neuhausenu ima tudi patentiran aparat za elektrolitično izdelovanje natrija. Splch se množijo tvornice, ki p lično natrij izdelovati elektrolitigflim potom.'Raz'en aluminija se lahko tudi druge kovine oziroma njim sorodhe in podobne snovi izdelujejo kakor jod, krom itd. Posebno dobro se je pošrečjlo izdelovanje jekla iz surovega železa. "Najfinejša, specialna jekla za razne namene, posebpp. za fine stfoje izdelujejo danes večinoma elektrolitičnim potom. Izmed svetil, katera uporabljamo za razsvetljevanje je v novejšem času stopil v splošnejšo uporabo acitilen. Aciti-len je plin, ki tvori, tudi v navadnem . svetilnem plinu pravo svetilo. Odkrili, so ga že 1836 in sičer pri izdelovanju kalija kot stranski izdelek. Še istega leta je W5hler dobil acitilen na nov način, namreč z uplivom vode na kalcijev karbid, katerega je oh odkril Kalcijev karbid je ogljikova spojina kalcija z apnom. Dokler so uporabljali kovinski kalcij, kakor je to delal VVdhler, ni bilo misliti na praktično izrabo kalcijevega karbida. Šele po poizkusih francoskih kemikov Maquenne, Trovers in Mois-san se je posrečila 'praktična uporaba karbida. Prva dva raziskovalca sta rabila pri poizkusih kovinski magnezij. Nasprotno pa je Moissan vzel kot izhodišče slučajno dve zelo ceni surovini. X majhni elektriški peči je stalil skupaj apno fcn .oglje in dobil kalcijev karbid po enostavni formuli Ca O +3 C1= Ca C- -j- CO. • • V dektriški peči 3e vsled vročine, ki se potormhobenega drugega sredstva ne more doseči v tej višini, izvršujejo kemični procesi, potom katerih se težko ločljive snovi ločijo, pa tudi težko spo-JilJtve.snovi spoje. Ker so. poizkusi, katere je delal Moissan s svojo pečjo ne samo s tehniškega in znanstvenega stališča zanimivi se hočem nekoliko natančneje z njimi ba-viti. Kar se tiče v prvi vrsti izpariva-nja raznih kovin, je znano, da nekatere kovine kakor cink, svinec in tudi srer bro že pod uplivom močnega ognja primeroma lahko izparivajo. Moissan pa je v svoji elektriški peči izparival kovine, katerih do takrat ni bilo mogoče izparivati. Za te poizkuse je napravil kondenzacijsko cev iz bakra, podobno črki U, ki je bila obdana s plaščem, v katerem je vedno tekla mrzla voda. Na ta način so mogli destilirati in zopet kondenzirati snovi, ki so se smatrale kot neraztopljive. — Kp je prišel 100 g težak kos bakra v peč,, so švigali iz odprtin,. skozi katere vodita elektrodi, svetli plameni Pri tem je nastal rumenkast dim vsled gorenja bakrene pare v zraku. V petih minutah je izhlapelo približno že 30 g bakra. V kondenzacijski cevi pa se je izločil jako čist baker. — Srebro je v peti začelo kar vreti in je prav lahko destiliralo'; v kondenzacijski cevi se je izločilo v podobi majhnih krogljic. — Še celo platin se je raztopil v kratkem času in hitro izhlapel. Kondenziral pa je v podobi krogljic in prahu. Enake;pojave je Moissan opazoval tudi pri drugih kovinah: železu, aluminiju, cinu, manganu itd Posebno Je bilo lepo izhlapevanje zlata. Pri elektrodah je puhnil rumenkastozelen dim in kovina se je kondenzirala kot škrlatasto-rdeča sipa. Mangan in železo sta destilirala prav hitro, 100 g v desetih minutah. Ogljik ie kondenziral v podobo svetlih, polprozomih ploščic, ki so imele lep, kostanjastorumeh sijaj. Socialni pragied. Skrbstvo za Fiboge, Skrb za uboge je ena najvažnejših nalog države in človeštva, ne samo iz stališča človečanstva, ampak tudi zato, ker pomenja revščina gotovih razredov za vso državo veliko nevarnost Revščina ljudskih mas je ena najbolj perečih socijalnih činjenic. Ona je obstojala v vseh časih in pri vseh narodih. Uboštvo je stanje, v katerem se nahaja človek, ki ne poseduje ničesar, pa tudi nima možnosti pridobitka, vsled česar mu grozi pogin. V takem stanju otopi človeku čut odgovornosti in samozave- i st; ako je v boju za obstanek tako pritisnjen k tlom. da ne vidi več izhoda in rešitve, potem seže, gnan po nagonu samovzdrževanja , po nedopustnih sredstvih, da si ohrani življenje, ako ga drugi pravočasno ne rešijo. In v tem leži vsa velika nevarnost uboštva. Pri tistih delih ljudskih mas, ki jih tare uboštvo,, se javljajo v vedno pozitivnejši meri zločini zoper lastnino in življenje. Človeka, ki je enkrat, četudi prisiljen zašel na to pot,Je težko .in zelo redkokdaj mogoče rešiti ter ga spraviti nazaj k poštenost: in s tem povrniti človeški družbi koristnega člana. Tega se je človeštvo vedno zavedalo in je tudi vedno občutilo svojo dolžnost, pomagati človeku, ki je v boju za obstanek Iz kakršnegakoli vzroka tako onemogel, da mu brez tuje pomoči grozi pogin. Pomagati pa ne samo toliko, da se mu momentano reši. življenje, ampak da se tudi proži možnost ustanovitve lastne gospodarske eksistence. To podpiranje pa je zelo kočljivo. Obstoja namreč velika nevarnost, da se z nešmotrenim podpiranjem doseže ravno nasprotno, kakor je bšfo nameravano. Brezglavo podpiranje delazmožnih, propalih in sličnih eksistenc celokupnemu narodu donaša samo škodo. Prvič zato, ker se s tem talci elementi vedno hitreje množe — brez dela na lahek način živeti, leži premnogim v krvi. Njih število vddno raste, mesto da bi se zmanjševalo. Drugič pa zato, ker pridejo na ta način mnog! ob podporo, ki bi jo zaslužili in katere bi se lahko rešilo, da bi postali koristni člani človeške družbe. Na drugi strani pa zopet načela humanitete ne dovoljujejo, da bi se kogarkoli pa naj bo še tako nepoboljšljiv, popolnoma prepustilo usodi in poginu. Radi tega doseže podpiranje ubogih svoj namen samo, ako je smot-reno organizirano. Koga je podpirati in kako. je zelo važno poglavje skrbstva za uboge. — Učinki in uspehi podpiranja so zelo različni pri različnih vzrokih obubožanja. Revščino more zakriviti člOvek sam, deloma vsled pomanjkljive gospodarske uvidevnosti deloma vsled nravne nesposobnosti. Toda tudi ti vzroki stoje pogosto v ozki zvezi z duševno ali telesno 'zaostalostjo, za katero .-se obubo-žanca največkrat ne more smatrati odgovornim. Vendar povzročajo veliko večino slučajev obubožanja druge či-njenice, ki jih obubožani §p .gdaleka ni zakrivil. Te činjenice sq ozko zvezane z družabnimi vzroki brezposelnosti in pomanjkanja dohodkov. Iz tega zopet sledi, da se mora sicer podpirati vsakogar, ki je potreben, pa najsi je svoje uboštvo zakrivil ali ne; način in mera podpiranja pa mora biti popolnoma pri-lagodena individualnosti in konkretnemu slučaju, torej'zelo različna. Kako doseči najboljši uspeh? Du bi država prevzela v svoj delokrog vse skrbstvo za uboge, Je neizvedljivo. Na eni strani bi si država naprtila s tem toliko bremen, da bi jih ne zmogla, na drugi strani je pa tudi moralno nemogoče, da bi država privatnikom prepovedala, podpirati potrebne. Ako bi se skrbstvo popolnoma prepustilo privatnikom, bi bilo še slabše, S tem bi bili reveži popolnoma prepuščeni dobri volji in uvidevnosti imovitejših. Toda četudi bi pri slednjih prevladoval čut humanitete, bi bilo težko njihovo podpiranje koristno in uspešno. Privatnik je malokdaj v stanu, pregledati vse razmete in okolščine in podpirati tam, kjer je največja potreba. Istotako bi se tudi težko prepričal, ali je bila podpora res uporabljena v smislu darovalca. Na ta način bi največkrat dobili podpore ravno delazmožneži in postopači, ki najbolj umejo hliniti revščino, nesrečo itd., in ki sploh nimajo več čuta samozavesti in odgovornosti Najboljša je pač srednja pot: država prevzame dolžnost, skrbeti za uboge, toda državljani ji morajo po svojih močeh pomagati; poleg tega ostane pa še poljubno privatno delovanje v tej smeri. Veliko ulogo igra tudi način podpiranja. Za najsmotrenejšo podporo se mora smatrati v prvi vrsti — delo. Prosilcu Se odkaže primerno delo, da si sam prisluži potrebnega živeža. Kajti na mnoge občutek miloščine vpliva demo-ralizujoče in ponižujoče. V slučajih seveda, kjer to ni mogoče, se mora nadomestiti s podporami v naturalijah ali pa, če bi bilo primernejše, tudi v denarju. Važno je tudi, ali se potrebne podpira na njihovih domovih, ali pa v za to določenih zavodih.- Prvo je na mestu, če obubožani sicer ima sorodnike ali dobrotnike, ki ga podpirajo, toda te podpore ne zadostujejo; drugo, ako podpiranec sploh nima ničesar In nikogar. Kakor je razvidno, so naloge skrbstva za uboge najraznovrstnejše. Pri tem pa je zelo važno, da se'vedno izbere pravi, individuelriemu slučaju odgovarjajoč način. Ako se stavi pogreška v tem — pa podpiranje več škodi kot koristi. Vsled toga mora biti skrbstvo za uboge, kot že zgoraj omenjeno, najsmo-trcnejše organizirano. Svojemu namenu pač najbolje odgovarja takozvani Elber-fddski sistem podpiranja ubogih. Obstoja v tem, da so posamezna upravna okrožja razdeljena v odseke. Vsak tak odsek obsega samo 2—4 ubožce; na čelu odseka stoji skrbnik, ki vse slučaje svojega okoliša natančno pozna, ker mu je lahko mogoče, osebno se natančno prepričati o potrebah in položaju posameznega ubožca. Več takih odsekov je združenih v skrbstvena okrožja, ki se zopet skupno upravljajo. Službfe skrbnikov in vseh sodelujočih so častne službe, brez prejemkov. To je mogoče ravno radi tega, ker so okrožja razdeljena na tako majhne odseke, da je vsakomur, ki ima le malce socijalhega čuta, zelo lahko, brezplačno vršiti svoje poslanstvo. Obenem pa je tudi ravno_ vsled teh malih okrožij možno individualiziranje vsakega posameznega slučaja, in pa izdatna ražnja. S tem je tudi omogočeno, pomagati obubožanim do samostojne eksistence. Tudi pri nas bi bilo priporočljivo in potrebno, da se ta sistem vsepovsod uvede. Ako pomislimo, da danes žive v bedi taki, ki lahko delajo in ki 'delajo, nas mora pač ganiti v srce beda onih, ki so pooolnoma navezani na druge. Gledati moramo, da se s smotrenim delom' vse potrebne kolikor mogoče podpira, da pa obenem onemogočimo odjedanje podpor potrebnim po delar zmožnežih in postopačih, Z vsaj deloma ugodno rešitvijo vprašanja skrbstva, za uboge, bomo mnogo pripomogli, k olajšanju socijalne bede in bomo omogočili, da bodo mnoga bitja v naši svobodni državi svobodneje dihala. DroblL • Šah 2 živimi figurami. V sokolski dvorani v Chaborovicah je šahovski kjub priredil tekmo. Na tleh v dvorani ie bila začrtana velika šahovska plošča, z belimi in rumenimi kvadrati. Iz sosednje sobe so prišle »figure« v belih In Črnih kostumih. Oni, ki so igrali tekmo, sedeli so na d-ch balkonih. Vsaka stranka ie kazala svoje poteze, žive figure so se pa v ritmičnih kretnjah premikale po želH strank. Igra Je trajala eno uro. Zmagala Je stranka belih. * Ministrske are čez čas. V avstrijski vladi so začeli StedftL. Da bi zmanjšali pri-mafilkljaj državnega proračuna, bodo med drugim črtali tudi ministrom plačane are čez čas. S tem bodo prihranili odd 9 fflUfc jonov K. To ie sicer majhen znesek, ako s# pomisli da ima Avstrija cele milijarde dolga, aK kancelar Seipel je prav pripomnil* da se mora začeti Stediti tudi z malimi po». stavkami • Dunaj Je obiskalo v JtmlJo t i 43.741 ljndij Iz tujih držav. Med tulci Je bilo 7760 Cehoslovakov, Madžarov Je bilo čez tri 9» soč, a Nemcev, Lahoy, lužnih Slovanov, Poljakov, Rnmunov, Angležev ln Američanov vsakih nekaj več kot tisoč. • Dragoceni vazL Dve majhni kitajski vazi, nič višji od 6 palcev, ste bili te dni prodani v Londonu v Zedinjene države za 30.00Q funtov šterlingav. Vazi ste 300 let stari In se prištevate k najboljšim umetni* nam, redkim in dragocenim, kojih površin* kaže barvo breskovega cvetja z zelenimi madežu Lord Kituhener Je kupil pred leti dve podobni vazi 6000 fnntov šterllngov. Z* eno vazo Khanghove dinastije se Je plačalo 2400 funtov, g 1700 funtov za dve Klen-Lunghovl vazi • Oklepni telovniki berlinskih policajev. Po newyorškem in londonskeh zgledu so dobili v zadnjem času berlinski policaj! tako imenovane oklepne telovnike. Ti telovniki so zaprti do samega vratu ter pošltl z majhnimi jeklenimi ploščicami podobnimi ribjim luskam. Kakor so prefskušne poka* zale, ne prebije teh ploščic repetlrka naJšA* nejšega kalibra. Ta policijska oprave pe Je jako draga in zato Je tudi niso vsi StrgJt-niki dobni, ampak samo kriminalist]*, kateri imajo opraviti v najbolj nevarnih dača] ib. - : • Cirkus Kludskp prireja danes predstave v Hebu in Karlovih varih. Ker se Je Plznjan ICludskl zbal da bi ga IcarkminU Nemci ne bojkotirali zaradi njegove** Češkega priimka, Je poslal Izjavo uredništva časopisa »Deutsche Tageszeitung«, v kateri pravi, da njegovo podjetje ni Češko podj*0% kar Je dokazano že s tem, da Je Žena Klad* skega Nemka iz Freudenthala, da so Otroci vzgojeni v nemškem duha to da sploh ne umejo češkL Kludski ponuja tudi 10X00 ČK tistemu, kdor mu dokaže, da Je kdaj prix*> dil predstave v prospeh čeških koristil •» Prepričani smo, da Cehi na to Izjevo M bodo pozabili A ker cirkus Kludski rad prihaja v Ljubljano in nemara v doglednem času še pride med nas, velja, da bi se Ih njegova izjava zapomnila tmjl v Slovencih, ZkaJ, kdor Je proti Cehom, Je tudi naš ne-prijatelji • Stanarina v Moskvi. Moskovska »tP* vestija« ima v štev. 154 nekoliko tnsergtpv. Iz katerih je razvidno, kako drago je življenje v raatuški MoskvL Tako se ponujaj* opremljena stanovanja od 1 do 4 milijarde rubljev. V drugem lnseratu Je oferlrano sta* novanje s 3 sobami in kuhinjo po 118 milijonov rubljev na mesec. Neka trgovin * čevlji (bivše Madrovo podjetje) ponuja ženske čevlje po 45 milijonov rubljev. • V neposredni bližini Plzna so odkrU pivni studenec, 2ejnl poljski delavci so Iskali studenec, pa so slednjič našli vir, ki se Jim Je na prvi mah gabil zaradi svoje rumene barve. Eden izmed njih se pa le ni mogel premagati. Pokleknil Je na tl* k is* vlrku ter se napil rumene tekočine. Po prvem požirku se je ustrašil potem pa Je pfl v daljših požirkih. Njegovi tovariši so *s začeli posnemati, pa so enoglasno zatrjevali, da studenec vsebuje pivoi Geologi to pivovarski strokovnjaki že preiskujejo studenec, ki daje 20 hi vžitnega piva na dsu. Doslej Jim je ta vir še uganka! Sodi se pa, da SI studenec dela pot skoz podzemsko skladišče ječmena, ki se kvasi. • Ali Je na Veneri človeško itvljentet Po mnenju C. C Abbotta, pomožnega ta}* nfka Smithscmian zavoda v VVaschtagtonu, Je Venera brezdvomuo obljudena s Čl o v*, skimi bitji in bo bržkon« mogoča brezžična zveza s sosedi na Veneri Temperatura na Veneri Je takšna kakor na naši zemlji Mno-go popularnih pisateljev Je pripisovalo doslej Martu velike red ali Jaz — ptSa Abbotta — nisem njih misli Meseo, Bal najbližji sosed, je brez vode, brez vzduha, gorata puščava. Jupiter, Saturn, Uranus to Neptun, kakor priča njih nizka gostota, a* po večini v plinovem stanju. Merkur Je kakor mesec pustinja brez vode In vzduha, a poleg tega opekavan z neizmernim žarom. Kakor se sodi, Je na Mariu temperatura, 60 stopinj pod ničlo In je podnebje tam bolj suho kakor v Sahari. * Rimski Koloseam. tatinsko skrivališče. Rimska polletja Je dolgo časa zaman Iška« la neke zloglasne tatove konj. Nikakor ae jim ni moglo priti na sled, dokler se slednjič ni eden Izmed njih -sam Izdal Tatovi so se namreč skrivali v podzemeljskih prostorih rimskega Koloseuma, v katerega vodi dolg, ozek hodnik, skozi katerega se more priti le s težava Policija se Je podala v ta hodnik in našla tatove, ki so ležali po vrsti drug za drngim In lepo spavalL * Llonardo da VlncL V nekem zapečatenem zaboju iz zapuščine grofa Esterha-zlja, so našli originalno sliko Llcmarda da Vlncia. Slika predstavlja sv. Ano v kroga svete družin«. To sliko so že pred 40. leti smatrali za Izgubljeno. Sedaj Jo bodo shranili v budirnpeštanskera muzeju. Zanimiv* je, da se je takoj našel človek, ki Je ponudil za to Uonardovo sliko 5 milijon** raadž. K. * V spomin slavnemu tUkarJu Rembrandta. Nizozemski časopis »Da Kamplon« se Iskreno poteza za to, da te ohrani mlto na Reni, kjer se Je rodil slavni slikar Rembrandt, ki je ponos to dika slednjega Nizozemca. C. PABORIAU: Zločin v Orcivalu. (Dalje.) »Pismo dajte.., pismoI Hočem ga.« »Ne morem,« je jecljala Jenny, »ne morem!« .In dodala je, oklepaje se rešilne misli, ki jo Je prešinila v .tistem hipu: »Saj ga itak nimam tu.« »Kje ga imate?« »Doma, v Parizu.« »Napravite se, pojdiva ponj.« Začutila je, da je v pasti. Vzlic pretkanosti, s katero si Je fako rada laskala, se ni mogla domisliti nikake zvijače, nikake pomoči. In vendar bi bila lehko na videz ubogala Sauvresyja. uspavala njegovo sumnjo z veselim kramljanjem ter se mu spotoma izgubila v kaki gneči. Njeno edino čuvstvo je bil strah, njena edina žeija beg — takojšnji beg, brez odlašanja in izgovorov. Meneč, da mu Še Utegne odnesti pete, Je skočila k vratom. A Sauvresy je planil hitreje od nje, zastavil Ji pot in sunii yrata z nogo, da so se treskoma zaloputnila. »Ničvrednica!« je kriknil s hripavim, zamolklim glasom. »Hočeš li, da te zdrobim?« V strašnem gnjevu jo je stresel za ramena in jo vrgel v naslanjač. Nato je dvakrat zaklenil vrata in spravil ključ v žep. »Tako!« je povzel, vračaje se k Fancy. »Dajte ml pismo!« Vse svoje žive dni ni ubogo dekle okusilo tolikšne groze. Onjev tega človeka jo je pripravljal v trepet; čutila je, da je V njegovih rokah in jo more poteptati kakor črva. A vendar Se je poiskusala braniti. »Kako ravnate z menoj,« Je zamrmrala, hoteč si pomoči S soizami. »Boli me! Kaj sem vam storila?« Sauvresy jo je znova zgrabil v zapestjih, sklanjaje se tik do njenega obraza. »Poslednjikrat vam pravim, da mi dajte pismo!« Je dejal. *Ce ne, ga vzamem s silo!« ,Vsak nadaljni odpor je bil blaznost. ■ , »Izpustite me,« je odgovorila. »Dam vam ga.« Izpustil jo je in obstal pred njo, dočim je ona brskala po svojih žepih. Lasje so se ji razpletli med premetavanjem, čipkasti ovratnik je bil raztrgan in zobje so ji šklepetali, toda njene oči so se svetile v moški odločnosti. »Počakajte...« je zamrmrala med tem dozdevnim Iskanjem. »Evo ga... Ne. To je čudno, saj ga vendar moram Imeti. Ni še pol minute, kar sem ga držala v roki.« Tako govoreč je skrivaj zmečkala pismo v kroglico. In *dajci jo je bliskoma ponesla v usta, da bi jo pogoltnila. Ni se ji posrečilo. Sauvresy jo je zgrabil za grlo, kakor bi #t> hotel zadaviti. Zahropla je, še vedno stiskaje zobe; nato je kriknila z dušečim se glasom: »Oh... joj meni!...« . : , . Sauvresy je imel pismo v rokah! Celo minuto je trajalo, da ga je zravnal, tako silno so mu trepetale roke. Gorje 1 Njegov sum je bil utemeljen. Pisava je bila Bertina! Prešinilo ga je nepopisno, strašno čuvstvo, naiik omotici, in tik nato občutek, kakor bi treščil z vrtoglave višine v globok prepad. Rdeča megla se mu Je delala pred očmi, noge so mu klecale in roke so mu krilile po zraku, kakor bi iskale opore. Ko se je Jenny nekoliko osvestila, ga je jela opazovati; meneč, da pada, je priskočila, da bi ga prestregla. Toda Sau-vresyja je bilo groza njenega dotika. Pehnil jo je od sebe. Kaj se je zgodilo ž njim? Sam ni vedel. Da! Hotel je pre~ čitati pismo, a ni mogel. Stopil je k mizi, nalil si vode in zvrnil zaporedoma dva velika kozarca. Hladna pijača ga je poživila in pritisk krvi na možgane je ponehal vsaj toliko, da je razločil črke. Pismo je bilo kratko: pet vrstic. Cital je: »Ne hodite jutri v Petit-Bourg — še bolje, vrnite se pred kosilom. Pravkar mi Je povedal, da mora v Melun in se ne vrne pred nočjo. Ves dan je najin!« »On« je bil... on, Sauvresy. In Hektorjeva droga ljubica je bila Berta, njegova žena „.. Delj v tem hipu ni mogel misliti. Kakor da mu je ugasnil razum. Za senci mu je kovalo, v ušesih je slišal neznosno bučanje. Bilo mu je, kakor da se pogreza, in ž njim ves svet. Spustil se je na stol. Prej bagrov, je postal zdaj bled kakor smrt; po licih so mu drsele debele, pekoče solze. Ko je Jenny videla neizmerno bol in molčeči obup tega poštenjaka, je šele prav spoznala vso podlost svojega ravnanja. Ali ni bila ona povzročiteljica vsega? Ugenila je ime Hektorjeve metrcse. Zato je povabila Sauvresyja na sestanek, da bi mu povedala vse in se maščevala nad obema hkrati: nad Hektorjem in nad »ono drugo«. Ob pogledu na vrlega moža, ki ni razumel njenih namigavanj In v katerem ni bilo niti senčice sumnje, jo je navdalo sočutje. Rekla si je, da bi bil on sam najhuje kaznovan. Hotela se Je umekniti, a bilo je prepozno in ravnala je tako nerodno, da ji je iztrgal usodno skrivnost. Stopila je k Sauvresyju, izkušaje ga prijeti za roke; a spet jo je pehnil od sebe; »Proč od mene!« »Odpustite, gospodi Hudobnica sem; pied samo seboj me Je groza...« Sauvresy Je planil na noge, zavedaje se pomaiem vse strašne resničnosti: »Kaj hočete od mene?« »Zaradi pisma... Ugenila sem *— —« Iz njegovih ust Je udaril zlovešč, polblazen krohot: »Bog mi odpusti greh, prijateljica! Pa ne da bi se drznili sumničiti mejo 7eno?« In dočim Je Fancy mrmrala nekaj nerazumljivega v svojo opravičbo, je izvlekel listnico in vrgel na mizo sedem, osem stotakov — ves denar, kar ga je Imel pri sebi. »Vzemite tole od Hektorja,« je dejal, »in bodite brez skrbi; v siromaštvu tudi poslej ne boste živeli. A ubogajte me in ne kvarite mu ženitve.« To rekši je mehanično vrgel puško na ramo ta odšel. Psa, ki ju je ostavil zunaj, sta mu dobrikaje planila naproti; a Sauvresy ju Je brcnil od sebe,, Kam naj krene? Kaj naj stori? XVIII. 'Jutranji megii je sledil droban, Iedenomrzel dež. Sauvresy ga niti ni opazil. Gologlav je stopal po polja, na slepo, brez cilja in smeri. Gredoč je glasno govoril sam s seboj, OSta^jj se iznenada in se spet zaganjal naprej, vzkiikaje čudne, *» zmiselne besede. Kmetje, ki so ga vsi poznali, so ga pozdravljali ter debelo ozirali za njim, vprašujoč se, ali ni valfeuilluski 2°sp zblaznel . Toda graščak ni bil blazen. Od neverjetne in nezaslišan katastrofe, ki ga je zadela sredi popolne sreče, so mu v;pr?. j9 hipu ohromeli možgani. Toda razpršene misli so se.i.aVxu(}j druga za drugo in z možnostjo mišljenja se je obnavljala tu zmožnost čutiti bol. ^ So krize duha, kakor so krize telesa. Po silnem uaa* * ki ti stare lobanjo ali zlomi ud, začutiš res da strašno bolečin » ali ta bol je neopredeljena in daljše ali krajše omamljenje sledi za petami. Šele kesneje se šele osvestiš muke: naP* te in raste od minute do minute, čedalje bolj skeleča in c dalje neznosnejša, dokler ne prikipi do vrhunca. • In tako je sleherna misel nesrečnega moža množila w go v o smrtno tesnobo. _ Tako tedaj! Hektor in Berta ga varata in sramotita! ki jo je malikoval, in najboljši, najstarejši prijatelj, za katere? je storil vse... Nesrečnica, ki jo je pobral iz bede, in obuDjj žan plemič, ki ga je naletel s pištolo ob sencu in ga spreJ** pod svojo streho! „ j In ta sramota brez imena se godi pri njem, v fijego lastni hiši! Lepo se norčujeta iz njegovega plemenitega »r upanja! Strašno odkritje mu ni zastrupljevalo samo bodočnost nego tudi prošlost. ^ Najrajši bi bil izbrisal iz svojega življenja vsa leta, KI »J mu minila v zakonu z Berto, dasi jih je še snoči imenoval ea*“J leta svoje sreče. Spomin nekdanjih sladkosti je polnil njegov dušo z gnusom, prav tako, kakor se nam obrača želodec 0 • misli na jedila, s katerimi smo ga kdaj pokvarili. H A le kako se je zgodilo? In kdaj, da ni opazil ničesar! Domišljal se je tisočerih podrobnosti, ki bi ga bile mora? opozoriti, da ni bil tako zaslepljen. ^ In tako se je osmešila njegova lahkovernost z vsem te? načrtom Trčmorelove ženitve z gospodično CourtoisoV Zdaj se mu je zdelo vse pojasnjeno: Hektorjevo obotavljanj* navdušenje^ ki ga je kazal tuintam, in oklevanje, ki je nast" palo vedno iznova. . Ta načrt, ki ga je sam negoval, Je bil le nova obveza ** njegove oči! ■ In vendar je poiskušal dvomiti. Kadar je človekova H*" sreča najhujša, je treba pač več nego dokazov, da Ji ntf" verjeti. * »Saj ni mogoče!« Je mrmral »saj ni mogoče!« Sedeč na posekanem deblu sredi Mauprčvoirske šuifl* je čifal usodno pismo pač že desetič v teku teh štirih ur. ^ Ta papir dokazuje vse,« je govoril sam pri sebi, »in ’ ne dokazuje ničesar.« Ničesar? Seveda ne!... at A kdaj je utegnila Berta pisati te vrstice? Gotovo m? večer, ko sta bila z možem sama v svoji zakonski spalni® On ji je rekel, da pojde drugi dan v Melun, ona pa je takoj n* pisala beležko, položila jo v kako knjigo in jo poslala U* bimcu. .. r- (Dalje pnbJ MALI OGLASI PRODAJA: DRUŽINSKA HIŠA v bllzlm mesta, vrt brajde, sadje «ventuelno s pohištvom, stanovanje po pogodbi prosto, ?l poceni proda. »Zechner, omšičeva 35, Maribor. 352 ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno. Poizve se Emonska c. 10 pri hišnici. 368 • -........................ POZORI 4 mlade pse po 3 mesece stare prave Angleške pasme. Poizve se Kladezna ulica 3, Ljubljana. 366 HRASTOVE KADI različnih velikosti od 4 do 15 hi za zelje, repo in namakanje sadja. Poizve se Mirje št. 2, Ljubljana. 363 POSESTVO, radi odhoda. Leži 20 minut od postaje, zemlja dobra, travniki in lep gozd, nova hiša, gospodarsko poslopje v dobrem stanu. Več se poizve pri g. Franc Brečko v Radečah prt Zidanemmosto. 322 SLUŽBE: IŠČEM V SLOVENIJI mesto vratarja, skladiščnika, sluge ali kaj podobnega. Nastop 1. oktobra. Janez Triler, Drulovka 5. pošta Kranj. 344 SPRETNA modistka se sprejme. Naslov v upravi lista. 370 PRODAJALKA, izvežbana v trgovini s Špecerijo išče službe, najraje na deželi. Naslov v upravi lista. 367 UMLHO: IZLOŽBENO OKNO v prometni ulici v Ljubljani Iščem za stalno v najem. Cenj. ponudbe pod »Okno* na upravo lista._ 369 IZJAVA. Ker me moja hči ne neguje, kakor se napram očetu spodobi, le neubogljiva in se nespodobno napram meni obnaša in dela nemir v hiši, izpovem, da ji po moji smrti ne zapuščam mojo hiša Ivan Toplak, Ptujska gora 17. 364 PREKLIC. Podpisani obžalujem vse žalitve, ki sem jih govoril o g. Ivanu Šobru v SkoIjilokL Franc Konstantin. 363 kraju. Naslov v upravi lista. 350 OSET ANDREJ, MARIBOR Aleksandrova cesta 57, telefon 88. veletrgovina sena, slame, drv, koruze, ovsa, sadja itd. Brzojavi: Oset Andrej, Maribor. 338 INVALID išče dobrega človeka, ki bi mu posodil proti visokim obrestim na 3. leta 400.000 K in sicer na mlin in posestvo v industrij alnem BIČE, jermenca za Čevlje, gože. Jermena, pasove za hlače Izdelujem in razpošiljam na drobno in debelo. Franc Podbovšek, Naklo pri Kranju. 334 NAJNOVEJŠI JOURNALI damske mode za jesen so došli. Kostume, plašče po meri v najkrajšem Času S. Potočnik, špecijalna damska krojačnica, Selenimr-gova ui?ca 6/1, 325 PRIVATNO MEBLOVANO SOBO Sče gospodična (Srbkinja) 2a časa velesama. Ponudbe pod »A. S.« na upravnlštvo. 343 Dražba. Dne 1, septembra ob 9 uri zjutraj se vrši prostovoljna javna dražba na Domobranski cesti št. 1 na dvorišču. Prodajalo se bode: 1 pisalni stroj, 1 železna fciagajna. ram* trsovslcl mil«, steisže Hi 3 pisalne mize. Prodala konj. V sredo 30 t. m. bode komisija za prodajo živine dobljene na račun vojne odškodnine prodala ob lO. uri dopoldne na javni dražbi v Ljubljani, v Trnovem, v Nušakovi vojašnici 49 konj došlih iz Nem« čije. Pogoji se razglase ob pričetku dražbe. Ljubljana, dne 28. avgusta 1922. Komisija za prodajo stoke dobivem od neprlfateljskih država prt okrajnem glavarstvu v Ljubljani. Manufahturni trgovci pri posečanju Trsta oglejte sl reprezentativno skladišče tvrdke Trieste, Via Battisti Nro. 8. Specialiteta za bombaževino, platno in raadapolan v belem. Najzanimiveje ljubljanskega velesejma bode brez dvoma oddelek i*. F 123-124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v tej stroki šivalnih strojev dosedaj iznašla in preizkusila, , razstavi svetovna tvrdka Singer-Sivalnl stroji Bourne & Co. v svojih paviljonih na ogled. Najmodernejše šivalne stroje bo gonila električna sila kar prihrani čas in denar. To ni življensko vprašanje samo tvornic, marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. OBISK teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacionalne kino-predstave! Inserati v Jugoslaviji" imajo velik uspeh. ZataMpar.bmoM ižSe mebiovsno ali ne-meblavana sobo s hu-hiojo. Kdor preskrbi to stanovanje, dotižnega podočnje gospod (bil je IS let v Parizu) celo ieto brezplačno francoski jezili. Ponudbe pod J. Z.“ na uprano tega listo. SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri il. 8 E. SRBE Ljubljana. MeStitf »s 10. , Zopet je dospela večja množina Ljubllana, zaloga pri H. Petrič, Dons!s!ca e. 33. ••••«• 9 AUTO Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila. Mast. — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid cenah nudi 3ugo-Auto d,zo.Z. v Ljubija«!. •••••• # C.®« ©»•> Telefon 527. liiiiiiiiK HnL Rud. Legat Prva speci)altra trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami Slovenska ulica 7 = Tel. 100 ... Samoprodaja pisalnega stroja „CON lINENTAL'' pomnoževalnega aparata „RAPA X“, E L O M A Jndus* luknjača (Lochapparat) in rednika pisem sistem Lastna delavnica za popravila pisalnih strojev vseh sisteme* Ljubljanski vilosemenj pauilj. H št. 291 j ES==5^opfc5==3 Emil Adamič: jugoslovanski!] narodnih pesrtf* L del (mcšy zbori) je ravnoKar izšlo. Cena partituri 10 ^ Naroča se pri ZVEZNI KNJIGARNI, Ljubljana, Marijin trg { Pevska društva segajte pridno po njih! mr Oglašujte za II. Ljubljanski Velesejm v »Jugoslaviji". Slavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja »Jusoslov, Devinsko