106. številk«.
Ljubljana, v torek 9. maja 1905.
XXX
1U
1
46
d -3
, TMk dan zvečer, izimSi nedelje In praznike, ter *erja po poŠti prejeuan U avttro-Ogrik« dežel« U ?N l«to 16 K, ia pol teta 15 K, aa četrt teta 0 K 60 h, m en mese« 1 K »O h.   Za LJubljano l posojanjem na dom za t:j si £, sa pol leta 1« K, za četrt leta 6 K, sa en meaeo * K. Kdor hodi tam ponj, plača aa vsa leto ti K, aa pol lete 11 K, ia četrt lete 6 K 60 h, aa en mesee 1 K 90 h. — Za tujo dežele toliko Teč, kolikor *oaaa poStnina. r-
n*ro2bd brez istodobne n>oSUJarve naročnine se ne ozira. — Za oznanila te plačuje od petarostopna petlt-vrsta po IS h, do bo bo oananilo tlaka enkrat, po 10 h, če bo dvakrat, te po 8 h, de bo tiaka trikrat ali  .*.<krat. — Dopfal
^ «• izvole frankovati. — Kokopisi ae ne vračajo.
Uredništvo in upravnlštvo jo ? Knaflovih ulicah it 6, te Bicer urednifitro ? I. nadstropju, upravmštvo pa v pritličja. — Uprarmatni naj a« blagovolijo pošiljati naročnine, rekiamaoUe,
oznanila, t J. administrativne stvari.
Slovenski Narod1' telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna'1 telefon St. 85.
IjO
-3
.n.
,Dr. Tavčar se je rešil."
Kranjski klerikalec ne zataji ni« ao^dar svoje podle nature. Kakor dihur rdno smrdi, tako je klerikalec vedno ?del. To potrjuje vsak dan, vsaka rsta klerikalnih listov.
Znano je, kako je »Slovenec« pi-al tedaj, ko je ptujski župan Ornig Icžil tožbo  proti  dr.  Tavčarju in roti dr. Brumnu. Ko je dr. Gleispaoh tcrii drzni poskus, poteptati z a -on in odtegniti dr. Tavčarja in '^Idr.Brumna zakonitim sodnikom, edaj so se »Slovenčevim« du-ovnikom začele hlačice tre-ti, da se  zna tudi njim tako goditi, če obvelja nova me-oda grofa Gleispaoh a. In v tem trahu, v spoznanju, da Bami sebe svarujejo  pred Gleispachovimi nalepi, so s-.roko odprli usta in slovesno protestirali proti Gleispachu ter lovesno zatrjevali, da stoje v tem učaju na strani dr. Tavčarja. Storili ; to  seveda  s  kislim obrazom ali krb za lastne osebiee jim je nare-; val tako postopanje. »Danes meni, alilutri tebi«r, je pač jako resničen pre-■ jovcr.
op ri io iti
)V.
-a
ae
1
il
-2
D t
i*
¥
I* ¥
Hi ¥ ¥
¥ ¥ ¥ ¥
Stvar sa je med tem zasukala kako, da se klerikalcem ni treba več bati. Najvišji sodni dvor je zadal grcfu Gleispachu moraličen udarec, ki ga )0 pomnil. Razveljavil je njegovo odredbo glede delegiranja maribor* ;ega sodišča in s tem vzel klerikalcem tisti strah, ki jim je poprej tako pretresal kosti, da so obetali svojo podporo dr. Tavčarju.
Ćim se klerikalcem ni bilo več reba bati, da bi jim grof Gleispach mogel na tak način priti do živega, iakcr je poskusil storiti glede dr avšarja in dr. Brumna, so tudi hitro vrgli od sebe hinavsko masko. Čemu bi se še hlinili ? Zdaj so lahko poka-ali svojo pravo naturo in storili to tudi sans gene, tako ordinarno, kakor pač delajo klerikalci.
»Slovenec« je čital v »Tages-pošti«, da utegne Ornigova tožba proti dr. Tavčarju zastarati. Hitro je
planil po tem in suče stvar prav sumljivo, čeprav natančno ve, da dr. Tavčar prav iskreno želi, da bi prišlo do obravnave,tembolj, ker to različni štajerski rodoljubi nujno žele, da se enkrat pred sodiščem pojasnijo ptujske razmere.
A kdo je kriv, če bo tožba zastarela. Ne dr. Tavčar, marveč edi-noleOrnig sam, oziroma njegov pravni zastopnik »sloveči« jurist dr. plem. Plachki, advokat v Ptuju, ki je najprej zgrešil osebo dopisnikovo in potem z neutemeljenimi delegaoijskimi prošnjami zavlekel vso stvar. Poleg tega je pa kriv državni zbor sam, ker ne resi pravočasno sodne vloge za dovoljenje postopati proti dr. Tavčarju.
»Slovenčevi« duhovniki vedo to prav dobro, vedo tudi natančno, da se je dr. Tavčar eksponiral za interese štajerskih Slovencev, zlasti ptujskega okraja, ali svoje nature ne morejo zatajiti. Klerikalec ostane vedno klerikalec, to je podlo bitje. Priča temu je tudi pisarjenje »Slovenca« v tej zadevi. In to je edino kar smo hoteli pribiti.
Vojna na Daljnem Vztoku.
O ruškem brodovju.
Iz Saigona se poroča: Ruska ho-spitalna ladja »K o s t r o m a« je dospela semkaj, iz česar se da sklepati, da se bliža brodovje admirala Nebogatova.
Pri rtu St. Jaques je usidranih 16 transportnih ladij, ki čakajo na rusko ladjevje.
Brodovje admirala Roždestven-skega se še vedno nahaja v bližini anamskega obrežja.
»DaiJv Telegraph« pa javlja iz Tokija, da je francoska vlada v odgovoru na drugi japonski protest sporočila v Tokijo, da je pozvala admirala Roždestvenskega, naj zapusti zaliv H o n k o e. Rusko brodovje je na to odplulo in si najbrže izbere za bvojo novo operacijsko bazo zaliv L e o n g - s o j na jugovzhodnem obrežju otoka H a j n a n.
Nevtralnost Mongolije.
Kakor se poroča »Dai)y Tele-graphu« iz Tokija, pritiska Rusija na kitajsko vlado, da bi, ako bi bilo potreba, s silo varovala nevtralnost Mongolske in ozemlja severozapadno od Tielina.
S tem bi se preprečilo, da bi Japonci ne mogli obiti ruske armade.
»Morning Leaderu« se javlja iz Kodanja, da sestavlja ruska vlada protest proti temu, da se nahaja pri japonski armadi na tisoče Hunguzov, ki so jih izvežbaii japonski častniki.
V protestu se bodo Japonci obdolžili, da rabijo navadne roparje za svoje sobojevnike.
Japonsko-francoski konflikt.
Japonski poslanik dr. M o t o n o je v nedeljo popoldne prišel, kakor se poroča iz Pariza, v ministrstvo zunanjih zadev, kjer se je dlje časa razgovarjal z ministrom Delca-esejem.
Brzojavka agenture Havas pravi: Vkljub nasprotnim vestem iz Hong-konga ni francoska vlada kršila pravila dolžne nevtralnosti, marveč je celo strogo pazila na to, da so njeni civilni in vojaški agentje natanko izvrševali vsa navodila glede nevtralnosti.
Iz Londona pa se poroča: Razmerje med Francije in Japonsko se smatra za zelo resno. »Times« pišejo, da naj francoska vlada premisli, da je Japonska prisiljena kaj ukreniti, ker Francija še vedno podpira rusko brodovje. Govori se, da je v tem oziru nedavno tega lord Lansdowne resno opominjal francosko vlado.
Včerajšnji angleški večerni listi pa zahtevajo z vso resnostjo, d a b i najangleškobrodovjebom-bardiralo kako francosko pristanišče, ker je v sled sovražnega postopanja Francije proti Japonski stopila v veljavo angleško-japonska a 1 i a n C a.
Japonski trgovci proti Franciji.
Japonske trgovske zbornice so sklenile, da prekinejo vsako trgovsko zvezo s Francijo. V vseh slojih je zavladalo veliko ogorčenje proti Franciji. Listi zahtevajo, naj se nemudoma napravi konec kršenja nevtralnosti s strani francoste vlade.
Franoiji se naj izroči ultimatum, in proti njej vse potrebno ukrene, ako je treba, naj se bombardirajo francoska pristanišča in plenijo francoske trgovske ladje.
Z mandžurskega bojišča.
»Kolnische Zeitung« poroča ii Hunčulina:
Japonci so pripravljeni na ofenzivo. V sprednji vrsti stoje tri za boj popolnoma pripravljene armade; rezervo tvorita dve armadi. Vrhovno pdveljstvo se nahaja južno od Tielina. Zapadno od reke Sa do raand žurske meje so razvrščene močne hunguške Čete, katerih naloga je, preprečiti, da bi Rusi obšli japonske pozicije.
Vedno se še vzdržujejo vesti, da so Japonci preko Mongolije obšli rusko desno krilo.
General L i n e v i č je poslal v nedeljo to-le poročilo: V četrtek 4. t. m. je japonska konjenica potisnila naše predstraže proti severu.,
Preosnova ministrstva.
Dunaj, 8.maja. Ministrski predsednik baron Gautsch je toliko ozdravel, da prevzame že koncem tega tedna vse svoje posle. Prva skrb mu bo, da preosnuje ministrstvo v napovedanem smislu, in sicer se pričakuje, da se sprememba izvrši že koncem tekočega meseca, vsekakor pa v začetku meseea junija. Nemoi dobe baje tri ministre, in sicer postane dr. pl. Derschatta železniški minister, dr. Barnreither trgovinski minister in posl. P er g e 11 minister brez potfeljs. Cehi dobe dva ministra, in sicer postane dr. Pa ca k minister brez portfelja, dočim dobi
resort ali dr. Zadek ali pa Fort. Izmed Poljakov prideta baje v ministrstvo grof Dzieduszycki in B o-brz vriski, prvi kot minister brez portfelja, zadnji pa naučni minister. Jugoslovani in Italijani se, kakor običajno, ne upoštevajo.
Iz odsekov. Dunaj, 8. maja. Proračunski o d Bek je danes nadaljeval razpravo o poglavju »ministrstvo notranjih zadev«, in sicer sta prišli na vrsto točki »politična uprava v posameznih kronovinah« in »javna varnost«. Celo poglavje je bilo z resolucijami vred nespremenjeno sprejeto. — Potem je poročal posl. Kien-mann o poglavju »poštno hranilni urad«. Posl. Menger je predlagal resoluoijo, v kateri se zahteva zboljšanje plače poštarjem na deželi, poštnim uradnikom in pomožnim uradnikom. Denar se naj vzame iz naraščajočega čistega dobička poštne hranilnice. Predlog je toplo priporočal tudi posl. Hof-mann-Wellenhof. V debato je posegel še trgovinski minister Call, nakar je bilo poglavje sprejeto ter se je seja zaključila.
Kriza na Ogrskem.
Budapešta, 8. maja. Ministrski predsednik grof Ti s za se je vrnil zvečer z Dunaja ter takoj šel v liberalni klub poročat svojim ministrskim tovarišem o neuspehu svojega potovanja na Dunaj. Naglašal je, da državni interesi zahtevajo, da se Čimpreje umakne, ker dlje časa kot bo trajala kriza, tem več članov lahko odpade od liberalne stranke. A ohranitev liberalne stranke je državna potreba. Ker skupnega finančnega ministra Buriana za nobeno ceno ne more pregovoriti, da bi prevzel njegovo mesto, iskal bo dalje med raznimi politiki pripravnega moža. Vsekakor se začne znova potovanje predlaganih politikov k cesarju na Dunaj.
Srbsko državno posojilo.
Bel grad, 8 maja. Finančni minister Paču je v Parizu podpisal v
LISTEK.
Kraljevica.
Morsko kopališče in klima-tično zdravilišče.
(Konec.)
Še važnejše pa je z zdravstvenega stališča. „Vkopavanje po edinih delov v topli morski pesek povzročil je dostikrat veliko potenje. Na ta način se lahko mnogi sicer trdovratni eksudati izločijo. Če leži človek pred kopeljo na pesku, razpoloženo je njegovo telo intenzivni solnčni svetlobi, morje jako absorbira najmočnejše rdeče in ultrardeče žarke, medtem ko reflektira rumene, modre in vijoličaste. Toda ne samo kemični vpliv solnČne svetlobe, nege tudi njegova toplota omogočuje zdravljenje z različnimi temperaturami, na primer menjava toplote solnčnih žarkov in hladne kopeli. Ta postopek zelo draži kožne fcvce in pospešuje cirkulacijo krvi po celem telesu. Ko na primer toplota deluje, da se celo najmanjše krvne žilice * koži napolnijo s krvjo in se pri tem zmanjša množina krvi v drugih organih, fra nasprotno hladna kopel s stiskanjem krvnih žilic kože kri nazaj v
druge organe. Na ta način se ojačuje pretakanje krvi, s tem se pa krepi telo, ker ravno kri donaša vsem telesnim delom potrebno hrano."
Od kopališča se razteza že imenovani borovi gozdič, ki mu je uprav divno zavetje. Ob največji solnčni vročini in pripeki lahko cel dan sediš ali se šetaš v njem, ugoden in prijeten duh ti kroži krog glave in ko še znameniti „maestral" zašumi v gostih dišečih vrhovih borovcev in se cel gozdič napolni s tem tihim vonjem, polnim svežega morskega zraka, ki se v njem kondenzira, si ne moreš želeti zdravej-šega kraja. V kratkem bodo zgradili cesto od kopališča do „Lipice" cel čas ob morju, kjer bo lepo sprehajališče po kopanju, pa tudi drugače. Z eno besedo: naravni položaj našega kopališča je eden najlepših, najkrasnejših in najbolj zdravih v celem Primorju.
Pa tudi mesto samo odgovarja vsem dolžnostim kopališčnega mesta. V njem je dosti hotelov in gostiln domačinov in tujcev, dosti raznih trgovin, v njem je zdravnik in lekarna. Ostale hiše, v katerih se gosti nastanjajo, so čiste in v lepem redu, udobnega in zdravega položaja in skeraj vse z razgledom na
morje. Ulice so čiste, široke in brezpravne: ob njih so nasajene murbe, divji kostanji in razna druga drevesa. Najlepše sprehajališče je seveda ob morski obali, ki se v krogu razteza od rta „Fortica" do nasproti ležečega rta, ki se končuje s svetilnikom. Predivni položaj na poluotoku, ki se končuje z rtom „Fortica", znali so ceniti gostje in sta tam zgrajeni že dve vili (g. Mar-detschlagerja iz Ljubljane in g. Feuer-laseherja iz Gradca), tretjo bo pa gradil še neki gospod iz Ljubljane. Na istem poluotoku jugo vzhodno od starodavnega „Novega grada" se vzdignje tik ob morski obali novi hotel „Liburnija", prekrasna stavba. Razprostira se na prekrasnem mestu, s kojega se na eno stran vidi široki Kvarner z vsemi njegovimi krasotami, na drugo stran pa se ti odpre razgled na lepo kraljevaČko okolico, na male brde in gozdiče v bližini do visokih hribov in gostih gozdov v daljavi. Splošno dominira zgradba nad celo okolico. Zgrajena je v modernem slogu, spredaj s predivno teraso, kjer uživa človek vse ugodnosti, ki mu jih nudi priroda. Notranjost hotela je veličastna. Obednica in kavarna sta najlepši in najugodnejši sobi. Ob
največji vročini občutiš notri blagodejen hlad. Slike so secesijonisučno a okusno slikane. Dolgi hodniki, v katere se pride skozi predivni glavni vhod, so hladni in čisti. Ravnotako so sobe čiste in lepe. Oprava je enostavna a čedna: naš s taro-hrvaški motiv! Lepe, udobne in zdrave so tople kopeli, o katerih so se gostje zadnje zimske sezone jako pohvalno izrazili. Povsod je električna razsvetljava. Pri vsem tem so pa cene za stanovanje in hrano jako primerne in nikakor ne pretirane. Tak hotel mnogo koristi mestu na njegovem ugledu, pa če se bode mesto še nadalje tako razvijalo in se bodo odločilni faktorji Še v bodoče tako vztrajno brigali za olepšavanje njegovo, zaslovela bode Kraljevica v doglednem času kot svetovno kopališče. Zdaj se, to se mora priznati, mnogo za to stori. Povsod se nasajajo mlada lepa drevesca, stare ceste se olepšavajo, nove se grade, a kar je največ vredno, dobili smo živo vodo, ki ima svoj izvir nad Bakar-eem, malim krajem, ki leži takoj za hribom v veliki kotlini. Cevi so napeljane okoli rta „Kavranić" ob morju, v isti smeri pa se bo zgradila nova cesta, ki bo jako pripravna za izletnike v Bakarac.
Ko smo Že omenili izlete, naj bo še o teh par besedi. Kraljevica ima mnogo jako lepih izletov. Ako se hočeš peljati s parobrodom na velike izlete, imaš okoli sebe: Bakar, Opatijo, Vo-losko, Lovran, Iko, z druge strani pa Cerkvenico, Novi, Senj. Ako Želiš male izlete, društvene in familijarne zabave z ladjico, imaš Bakarac, Voz, Omišalj, do katerih ni več nego pol ure. Kako so taki izleti ugodni in zabavni, o tem vedo pripovedovati najbolj oni, ki so jih doživeli. Ker je promet v Primorju zelo živahen, se lahko obišče te kraje in se je moči še isti dan vrniti.
Da končam. Iz teh kratkih besedi, ki sem jih napisal, se vsak lahko u veri, da se naše mesto trudi, da v vsakem pogledu zadovolji goste, ki bivajo pri nas in da jim napravlja bivanje med nami ugodno, lepo in zabavno. To stremljenje, da se ohrani prirodna lepota in povečujejo umetna sredstva za ugodnosti, bo pa vedno rastlo in napredovalo. Prvi začetki kažejo najlepše rezultate, tako da z mirno zavestjo lahko priporočamo vsakemu, da pride s svojimi prijatelji in znanci v Kraljevi co, kjer jim bo bivanje zdravo, ugodno in zabavno. Ha C.
imenu srbske države novo državno posojilo 110 milijonov frankov. Ta vest je napravila v Srbiji velik vtis. Kakor znano, se je prvotno govorilo, da si država najme le 30 milijonov frankov. Splošno uvidevajo, da je bilo tako visoko posojilo odveč ter se je najelo le zato, da so se udeležile pri tem vse tri tekmujoče države, namreč Franeija, Nemčija in Avstrija. Tudi naročila dobe vse tri države. Topove si pač naroči Srbija samo na Francoskem, aato pa se naroči ves materijal ia nove železnice v Nemčiji in Avstriji, in sicer dobe tako nemški kot avstrijski industrijei po 20 milijonov zaslužka. Tudi puške in streljivo naroči Srbija v Avstriji in Nemčiji.
Bel grad, 8, maja. V skupščini je pričakovati zaradi najetega drž. posojila najhujših viharjev. Posebno neodvisni radikaloi bodo razvili proti razsipnemu gospodarstvu najljutejši boj. Neutemeljeno visoko državno zadolženje pikro obsojajo raaumniki po celi deželi. Brei privolitve v skupščini pa se posojilo sploh ne more realiaovati. Zato prorokujejo nekateri že sedaj, da se v tem slučaju skupščina kratkomalo razpusti.
Dogodki v Macedoniji.
Carigrad, 7. maja. Mesto Peč imajo še vedno Albani v rokah, ki se ne umaknejo iz mesta, dokler se jim ne izpolnijo zahteve. Vojaška posadka je tako slaba, da jo imajo Albani popolnoma v strahu. Na po-množitev garnizije pa ni misliti, ker potrebuje Turčija vojake za Arabijo. Vse trgovine v Peču so zaprte in kristjani si ne upajo priti iz hiš.
C e t i n j e, 7. maja. Albanska četa, ki je neopažena vdrla v okraj An-drijevica, je ubila nekega črnogorskega pastirja ter mu odgnala čredo. Razjarjeni črnogorski prebivalci so Albane zasledovali ter dva ubili. Pri tem so turški vojaki iz mejne trdnjavice streljali na Crnogorce.
Spopad   na   perzijsko - ruski meji.
Petrograd, 8. maja. Ker so Per?! hoteli na ukaz gubernatorja Nasr el Sultanaha premakniti mejo na škodo Rusiji, uprla se je ruska mejna straža z orožjem. V boju je baje padlo blizu 100 perzijskih vojakov.
Vstaja v turški Arabiji.
Carigrad, 7. maja. Vstaši so zavzeli tudi glavno naselbino Temena, mesto Sana. Z orožjem so vstaši prav dobro preskrbljeni, ker so razorožili onih 18 turških bataljonov, ki so privezali k njim; vojake so poslali domov, ker jih ne morejo toliko preživljati. Razen tega so dobili vstaši štiri popolne turške baterije, tako da imajo sedaj tudi več dobrih topov.
Slovenska Matica.
III. Matičina biblioteka.
Naša »Matica« ima bogato knjižnico, pa kaj pomaga, ko ni urejena tako, kakor bi morala biti. Urejena
pa ni, ker g. tajnik, ki itak marljivo dela ia odbornike, sara ne utegne vsega in drugič — in to je poglavitni vzrok — ker lokal, v katerem je nastanjena  »Matica*, ne zadošča.
Človeka je aram, še pride v Ljubljano kak alovanaki učenjak, pa Želi videti naio »Matico* Moraš ga peljati po nekih obakurnih stopnicah v zadnji, dvoriški trakt »Matičine« bile.
Tu ae mora vse radikalno pre meniti! Matičina hiia je v prvi vrati na m e n j ena » M at i a i« sa -mi! Kakor kažejo računi, je ta hiša brei dolga in Še donaša lepe obresti najemnine. Mislimo, da bi psi morala »Matica« imeti vsaj eno celo nadstropje sama zase. Toliko prostora bi potrebovala že ssradi svoj« knjižnice in pa zaradi spodobne reprezentacije! Knjižnico naj bi uredil za poseben honorar kak mlad profesor, sestavil bi poraben katalog in bival po kako določeno uro na dan v njenih prostorih. Potem bi jo morali ljudje tudi rabiti. Saj ima ta knjižnica is-večine, moderne slovanske edicije, ko jih v lioejski knjižnici n i dobiti.
To bi bile poglavitne stvari, ki se bodo morale pri »Matici« reformirati, kajti čas zahteva to že nujno! Tako podomače to ne pojde dalje. Mi smo dorasli. Moderna vprašanja trkajo na naše duri. Kar je bilo dobro pred 40 ali 30 leti, to danes ne zadošča1
Zatorej pozivamo svoje somišljenike, naj se začno pripravljati na Matične volitve.
Tukaj sem podal samo innuce nekaj misli za reformo naše »Matice«. Naj se oglasi še kak drugi s kakim predlogom! Dixi.
Matičar Nr. I.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9. maja
— Schillerjeva stoletnica
se je včeraj praznovala tudi v Ljubljani. Naglašali smo že, da bi proti tej slavnosti ničesar ne imeli, če bi bila omejena samo na nemške dijake. Ugovarjali pa smo proti temu, da bi se na naših učnih zavodih sililo slovenske dijake, da bi delali štafažo posamnim nemškim profesorjem in bi se morali morda celo dati žaliti v svojih narodnih čutilih. Ta okolnost se je uvaževala na II. naši gimnaziji, dočim je bil proiesorski zbor I. gimn. v tem oziru, kakor se kaže, drugega mnenja. Na I. gimnaziji se je nele priredila Schillerjeva slavnost, marreč slovenski dijaki višjih razredov so se celo s silo primorali, da so se udeležili te prireditve. Po razredih je namreč dopoldne krožil cirkular, v katerem se dijakom grozi, da jih zadene občutna kazen, ako se ne udeleže Sohillerjeve slavnosti. Ni nam znano, ali je ta grožnja izdala in ako so vsi dijaki šli pod kavdinsko igo, vemo pa in smo prepričani, da se ne sme nobenemu dijaku skriviti niti lasu, ako se mor i a ni udeležil Schillerjeve slovesnosti. To bi bila lepa, da bi se s Slovenci v slovenski Ljubljani vtem oziru postopalo drugače, kakor n. pr. v nemškutarskem Mariboru. Na učnih  zavodih  v   Mariboru  se je
dalo dijakom aa svobodo, ako se hočejo udeležiti Sohil-lerjevega slavlja, ali ne, in se je obenem določilo, da se ni treba nikomer opravičiti, ako izostane, ic manj pa bati se kake kasni. Tako je bilo v Mariboru! Zakaj se hode pri nas postopati drugače, je nam nedoumno! — Ako ae je takoj sprva napravila napaka, da se je hotelo Slovence siliti k praznovanju Sohil lerjevega jubileja, naj se to vsaj sedaj popravi in naj se nikar ne skuša kasnovati dijakov, ki bo po krivdi in nerodnosti šolske oblasti prišli v neprijeten položaj, da so bili nepokorni odredbi ravnateljstva, ker so se pokorili močnejšemu narodnemu čuvstvu! — Sinoči se je dogodila pred realko mala demonstracija. Uradni list poroča o njej z običajno uradno resnioomržnjo. Stvar je bila taka: Nekaj nemškutarskih fantiče v se je na Schillerjevi slavnosti v realki, kjer je dr. Binder razlagal svojo modrost, tako razgrelo, da so, prišedši s realke na ulico, jeli glasno kričati »Heil«. Posledica tega izzivanja je bila, da se je v hipu zbrala pred realko množica mladih ljudi, ki so klicali »živio« in peli slovenske pesmi. Ljudje so se razšli, ne da bi bila posredovala policija. Današnja »Tsgespost« pravi, da je demonstracijo proti Sshillerjevemu slavlju povzročil naš list, dasi je ni nikdo drugi povzročil, kakor Nemci sami s svojim izzivajočim postopanjem. Ako bi bili nemški mladiči mirni in tihi, bi se živa duša ne bila zmenila za njih slavnost v realki.
— Dr. Šustersič in ravnatelj Lapajne. Dr. šasteršič se je na svojem topliškem shodu pohvalil, da so on in njegovi tovariši vložili interpelacijo glede upokojenja ravnatelja Lapajneta in si ta čin šteje kot posebno junaštvo: glejte me, jaz grem v* boj za preganjano nedolžnost, in naj je ta preganjana nedolžnost tudi liberalen učitelj. Da se ne nahaja ravnatelj Lapajne v naših vrstah, ter da opravlja kot »nad strankami stoječa čista slovenska duša« posle klerikalne stranke, znano je vsakomur, ki je le količkaj v zadnjih letih zasledoval slovensko politiko. Torej so dr. Šasteršič in tovariši storili le svojo dolžnost, da so se potegnili za Lapajneta. A se te dolžnosti niso storili zastonj. Pustili so si jo plačati v obliki hvale, katero poje ravnatelj Lapajne v svoji »Zadrugi« »Gospodarski zvezi«, tisti »Gospodarski zvezi«, katero je v prejšnjih letih neusmiljeno bičal!! Sedaj pa je vsakdo lahko prepričan o nesebičnem postopanju dr. Susteršiča in tovarišev!!
— Upokojenje ravnatelja Lapajneta. V tej aferi je igral najprej čudno ulogo nadzornik Belar! 1 ako kakor je on postopal, je malo rečeno, nedopustno! Z učiteljem se ne govori z »Er«. Tako brutalno se še ne govori v kasarni. Ravnatelj Lapajne in ž njim užaljeno slovensko
učitsljstvo morajo dobiti zadoščenja. Zatorej ga vprašamo: »Hat »Er« schon sein Geonoh um Eathebung sls Bezirksscbalinspektor ciogercioht?!«
— Slovenci in hrvatska umetniška razstava v Zagrebu* Z ozirom na našo notico, da se Slovenci niso udeležili hrvatske umetniške razstave v Zagrebu, ker niso bili povabljeni, piše včerajšnji „Pokret": „odsotnost slovenskih umetnikov, književnikov in dijaštva na sestanku jugoslovanskega umetniškega društva „Ladeu je neprijetno razočarala ne samo Hr vate; Srbe in Bolgare, marveč je neugodno vplivala tudi na Slovence same. „Slov. Narodw se zbog tega pritožuje in pravi, da se Slovenci niso udeležili sestanka zato, ker niso bili povabljeni. Kakor smo poizvedeli, trditev „Slov. Naroda" ne odgovarja resnici. Hrvatski oddelek Zveze jugoslovanskih umetnikov .Ladu je povabil srbski in bolgarski umetniški oddelek na razstavo, a v teh pozivih na umetnike je povabila tudi književnike in zastopnike dijaštva. Osebno ni naša sekcija povabila nikogar. Slovenska sekcija društva „Lade-se do.sedaj še ni konstituirala, zato je hrvatska sekcija takšno povabilo, kakor Srbom in Hrvatom, poslala slov. umetniku g. J a k o p i č u, ki je bil zastopnik slov. umetnikov že izza belgradskega sestanka, in sic«*r v vseh poslih slov. umetnikov. Vsa zadeva bi bila popolnoma pojasnjena, ako bi gosp. Jakopič priobčil priporočeno pismo, ki mn je je poslala hrv. umet. sekcija in so je podpisali gg. Frangeš, tajnik „Zveze-, Gjal-ski in Krizman.- — Tako „Pokret" ! Pripomnimo samo. da slišimo to pot prvič, da je jubilejno umetniško razstavo priredila hrv. sekcija jugoslov. umet. društva „Lade~, in ne „Društvo hrvatskih umjetnik a." Ce bi to odgovarjalo resnici, potem bi se pač razstava ne imenovala — jubilejna! Vkljnb „Pokretovemu" pojasnilu smo torej še vedno prepričani, da se Slovenci namenoma niso pozvali na umetniško razstavo v Zagrebu, zakaj, to nam seveda ni znano. Bilo bi pa umestno, da bi se v interesu jugoslovanske zajednice stvar pojasnila in da bi hrvatski listi zadevo preiskali stvar do dna in spravili na dan resnico in če bi bila komu še tako neljuba!
— Objestni so nekateri ggj duhovniki do skrajnosti. Zadnji čas je prišlo tu pa tam v navado, da se otroci, ko gredo iz šole, vsujejo v župniščeali kaplanijo, oborože se s »Slovenci« in »Domoljubi« ter med potom čitajo, posebno če je kaj proti učiteljem in šoli, kar pa je skoraj vedno. Ko je o. kr. deželni šolski svet sklenil omejiti to zlorabo ozna-njevaloev »miru«, zašumele so oiprese na Sijonu. Pol Izraela se je vzdignilo proti šolski oblasti in vzor kranjskih klerikalcev in za v et nik učiteljstva, đr. Susteršič, hujska kmete proti o. kr. deželnemu šolskemu svetu (njegov govor v Toplicah). »Slovenec« od 6. maja piše: »Dr. Susteršič in tovariši so vložili interpelacijo na na-učnega   ministra   o   odloku šolske
oblasti na kranjskem, da otroci smejo donačati staršem a poite ■opisov « Bres zavijanja klerikalce Odlok c. kr. deželnega šolskega sv »j ne govori o pošti. Prepoveduje as otrokom, ko gredo v šolo ali ii šoij prenašanje in čitanje političnih Šoli sovražnih listov. To je ven<J< prav. Kaj pa, če bi učenci prensij •Narod« in »Gorenjca«? Ali bi J zahtevali gg. objeatneži sami tltj odredbe? Neki g. župnik pa ima a J vado, da, kadar dobi »Domoljuba« avoje ovčice, osnani naslednjo nedti v oerkvi, naj pridejo po »Domoljubi, v farovž. Tako naj vsak dela in pui; šolske otroka v miru, pa bo imel ;ac on mir. £
— Miliarija v Dol. Str s pri Novem mestu.   Ta bolozJ
ae Čiri vedno naprej. Do 5. t. m. J pokopali že 6 Žrtev. Na novo so tbc lele tri  osebe.   Prebivalci bližnji vasi Loke, Zalog, Scle so v skrbeh, i\ bi se bolezen ne raznesla s tem, j\ bi ljudje iz okuženih vasi prisostv; vali slu bi božji v cerkvi istočasno prebivaloi drugih vasi.   Tudi so iti vili umesten predlog, naj bi bolj stari ženske in moški, katerih se ne .., bolezen, imeli opraviti z okuženi bolniki in bolnicami in končno \ bi se prepovedalo vasovanje bližnj vaBi s  prizadetimi tremi vasmi, veseljem moramo to skrbnost za:J ležiti.   Nasprotno  pa moramo nad vse ostro grajati postopanje pr«] bivalstva v okuženih vaseh. Tuki celo   občinski   možje pripovedu - I m storije « o   nalezljivosti  ter hodit brezskrbno po drugih vaseh, po mes*. in se sploh malo brigajo za'bolezei Vzrok vsega tega je pa župnik Saj dovnik, ki je rekel na prižnici: »ft kateri se strašite zaradi te nove : h lezni,   pa  nič  se ne bojte, bila že kuga, kolera in dr.; bolezni,   ljudje   so   se bol mrli, kakor sedaj, pa to je i božja volja tako.   Saj zato 3 jih pa zopet več rodi  k * t . jih umrje; kar je bo/ja ?o. tj to pa  bo!«   Žjpniku Smidovriii: povemo, da je tako govorjenje g vorjenje kake &tare babnice, ki i vse vrste ž*vbe veruje, ni pa stojno župnika, ki mora ime; šol za seboj in štiri leta leme: kjer bi bil o božji volji dobil lah s: nekoliko drugačne pojme. Sicer ia pa prepričani,  kdor  tako   a k::, za telesni blagor svojih ž i j a n o v, tudi za  njih dušo skrbi povoljno.
— Iz Knežalaa se nam |
Komaj   so  se razburjeni duhovi tuk. občini saj  v nekoliko pomiri že  to  ni všeč  znanemu iarškem: lažnjivcu. V zadnjem »Domoljubu« je pričel Že zopet s svojim »delovij njem«.  V   dosego   svojega nameaJ mu je seveda dobro vsako sredam in naj je tudi najostudnejŠa in aaj podlejša laž.   O tukajšnjem župan, gosp. Drag.  Česniku je nakupi znani žegnani kijukeo v »Dom« t
Dalj<
oriloai-
Koristka.
P o v e a t. (Dalje.)
Jaklič se ji je smejal v obraz, bodil po sobi in Žvižgal in dal Roz manki končno tri goldinarje.
„Mamica — danes napravite dobro večerjo, a brez pijače", je rekel »Jaklič. „ Danes moramo imeti prijeten večer."
„Jej, jej, kako mi je žal, gospod Jaklič.«
„Saj sem Vam rekel, da bo večerja brez pijače."
„Da vem; ali govoriti ste začeli in smejete se in to je vedno žalostno znamenje."
Toda Jakliča ni to stokanje nič ganilo. Smeje se je poslovil od gospodinje in odšel z doma.
Kmalu je bil pred magistratom in ae nekako tihotapsko splazil okrog vodnjaka do hiše, kjer je bila tisti čas znana knjigotržnica. Ta dan je bila pred izložbenim oknom te knjigotržnice vedno velika gneča. Ljudje so se kar pehali, vsakdo je hotel priti tik pred okno, da bi prav natančno videl razstavljeno podobo. Ta podoba je pred-
stavljala vitko blondinko v beli svileni obleki in s cigareto v ustih. Roke je imela sklenjene na hrbta. Njene sive oči so se smejale prešerno in izzivajoče in vsi, ki so sliko gledali, so bili mnenja, da je to podoba kake nove pevke ali igralke, angaževane za prihodnjo sezono nemškega gledališča.
Jaklič je pazljivo vlekel na ušesa, kar so ljudje govorib o tej sliki, in laskave besede, ki jih je slišal, so mu srce polnile z veseljem in s ponosom. Kadar je mislil, da že predolgo časa stoji pred svojim delom, je šel do stolne cerkve ali do Cesarja Jožefa trga in se potem zopet vrnil. Dasi se je skrival, ga je kajigotržec vendar zapa zil in ga poklical v prodajalno.
„Gospod Jaklič," mu je rekel, „naznaniti Vam moram nekaj prijetnega. Knez Porcia se zanima za Vašo sliko."
„Kakor sem opazil, se zanima zanjo še nekaj sto drugih ljudi", je pripomnil Jaklič in pogledal na cesto, kjer je bila nastala pred sliko zopet veliko gneča.
„0, da," je menil knjigotržec smehljaje. „Ljabljančanje gledajo prav radi lepe podobe, knez Porcia pa k u
puje podobe. To je navada, ki med Ljubljančani ni posebuo razširjena.1*
„Ali ni knez Ponia sam slikar"
„Da, in dosti dober slikar. Vaša podoba mu ugaja in naročil mi je, da jo zanj kupim."
„Slika ni na prodaj." je odgovoril Jaklič. „ Napravil sem jo vsled naročila.u
„Tako?t: Kdo pa je vendar ta dama. Zdi se mi, da sem ta obraz že videl. To je obraz, ki se ga ne pozabi, če se ga le enkrat vidi. Ali spomniti se ne morem m se ne morem. Prišlo je že nekaj gospodov vprašat, kdo da je ta dama; skoraj vsak pravi, da se mn zdi znana, a nihče ne ve, kdo da je.4*
Jaklič pa ni hotel dati radoved oemu knjigotržcu nikakega pojasnila in tudi ni hotel prodati slike, dasi   mu je mož   v   imenu   kneza   Poreie ponujal zanjo znatno svoto.
Ko je izvedela Olga, da je Jaklič po različnih skicah napravil njeno sliko in jo razstavil, je bila nekaj trenotkov tako presenečeua, da se ni mogla ganiti.
Strme je gledala zdaj mater zdaj Sodarja, ki je bil prinesel to vest domov, potem pa v naglici tekla gledat,
če je to resnično, kar se ji je povedalo. Prišla je še pravočasno, predno so pro dajalno zaprli. *Srce ji je trepetalo, ko je stala pred svojo podobo in slušala laskave opazke, ki so deloma veljale slikarju, deloma njej. Za njo so bili prihiteli Rozmanka in Lipe. Sodar in Kobe, da vidijo sliko in niso se mogli ločiti, dokler ni prišel blapee zapirat prodajalno.
Olgo je obšlo čuvstvo nepopisne sreče. Tako toplo ji ni bilo še nikdar pri srcu kakor ta večer, ko je grede poleg Kobeta šla proti domu. Tndi se ni še nikdar držala tako samozavestno in ponosno. Nekak solnČnojasen izraz je legel na njeno lice in oči so se ji smejale tako, da Kobe kar ni mogel odvrniti pogleda od nje. Tudi Lipe, Rozmanka in Sodar so bili veseli in so dajali svojim čuvstvom hrupnega izraza, samo Kobe je bil tih in nekako potrt
Pred domačo hišo se je ločil od družbe, češ, da gre pred večerjo še malo na sprehod. A ni miu bilo za sprehod; mučile so ga druge misli. Nemirno je begel po ulicah, zatopljen v svoje misli in ves upehan je prišel domov. V svoji sobi se je vrgel na stol
in stopile so mu solze v oči Spomni se je brata, ki je kot oficir službo* v dalnji Galiciji in čigar dolgove je bi prevzel v plačilo. Vedel je, da je tu uničen, če  oiu  odpove  svojo pomoti Obenem pa se je spomnil tndi Olg« Zdelo se mu je, da je ni videl še aik| dar tako lepe, kakor ta večer, in nikdi mu ni bilo še tako  jasno, da jo (jat in da koprni po njej.
„Odpovedati, odpovedati*" so šepi tale njegove ustne, ko je prihitela M»| tilda v njegovo *obo in začela priprav] Mati mizo za skupno večeri o
Olga je slonela na oknu in čakali kdaj da pride Jaklič. Ko ga je daleč zagledala, je smuknila v vežo na stopnice. Hotela ga je zahvaliti, d jo je naslikal, da ji je napravil to na.) lepše veselje, a zdelo se ji je, da tej ne more storiti vpričo drugih, da morJ Ž njim govoriti na samem.
Slabo je brlela oljnata svetilka al stopnicah, ko je Olga stopila na stopa-caii pred Jakliča. Tiho mu je dala rok<
„Gospod Jaklič," je rekla a naprej ni mogla.
„Kaj je, Olgica? Ali morda rt veste?" (Dalje pnaJ
Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 106, dne 9. maja 1905.
^ n
:
z' :
.t.
i": :
4
* isj o
a
hI si č
bi
6
a
r
>d ld is
i
n
iS
i o e.
si
p0t polno lažij in infamij, ki je jinoino ediao tako ničvredno č!o-veče, kakor je on. Poročilo o ob-g0 d b i t u k a j š n j e g a župana je gopet od k r a j a d o k o n o a p o d i a f^rška i a ž ! Seve: namen posvečuje sredstva in v sredstvih ti »častivredni« Ijudja že davno niso več izbirčni. Pad iKŠMto imunnega ured nika uganja ta svojat svoje lumpa-rjje, ne upa pa se na dan s svojim imenom, da bi jih človek prijel za tista čo'ga žegaana ušesa ter jih po zasluženju nategnil — ko bi se ne fesi, da se ob njih ne urnaŽe svojih pok. L*žnji?ci in denuncijantje: fej vas bod*!
— Slovenski profesor* proži nabiranju za Prešernov spomenik. Na tukajšnji prvi gimnaziji nabirajo dijaki z ravnateljevim do-voljeujem za Prešernov spomenik. Toda vkljnb izrecnemu ravnateljeveinu dovoljenju se je baje našel neki slovenski profesor, ki jc prepovedal v svojem razredu nabiranje za Prešernov spome-uik. Ali je to res? Prosimo pojasnila!
— Zanimiva sodna obravnava s:  b d ■  vrš-la dno 13 maja
1. ob 9. uri dopoldne pred ces. kr okrajnim sodiščem v Vipavi. Na za kožni klopi je poleg znanih pretepa šev iz Vrabo tudi Franc Cemažar, župni upravitelj na Vrabčah. Na velikonočni ponedeljek ponoči okrog 10. ure so vrabški klerikalni fantje znatno pretepli kmetskoga fanta Mihaela Traaipuša iz Jakove. Ker je Mihael Tranopuš naprednega misijo-a, je tudi duhovnik Čemažar pomagal kmetskim fantom s em, da je on držal Trampuša, da so ga klerikalni pretepači i a ž i e obdolavali s svojimi pestmi. Naša duhovščina je že to-3 propadla, da se že nekateri eksemplafi izmed nje udeležujejo kot sokrivci pri pon oČnih pre-epih po vaških gostilnah. Ni čudo, da vera peša. Vrabški kmetje o marsikaj zamolčali o tem katoliškem prismojencu. toda ako ne boda stil pri miru naših mirnih občanov, skrbeli bodemo sa to, da izve o njem svet marsik&ko pikantno dogodbico.
— IV. ustanovni!*. „Društva slovenskih književnikov
in časnikarjev". Gosp. dr. Gre Brorij Krek, dvorni svetnik, vse-čiliski profesor v p. itd., je poBlal dboru 200 K in postal s tem ust a n ovnik »Društva sloven-kih književnikov in časni Earjev«. Oibor se kar najiskreneje »hvaljuje g. dvornemu svetniku za oslano ustanovnino, naglašajoČ, da si društvo šteje v posebno čast, da mu naklonjen in mu je svojo naklonjenost že tudi dejansko pokaz&l mož, čigar učenj&ška slava daleko presega meje naše cžje domovine Da je d^uftvu pristopil kot ustanov-nik mož tako slavnega imena, kakor e g. dvorni svetnik dr. Krek, eden prvih naših učenjakov, je to društvu samo v diko in ponos, obenem pa tudi dokass, kolike važnosti je »Društvo slov. književnikov in č&e-iikarjev« in kako je potrebno. Gosp. eUcrni svetnik je dal slovenskim cčUljubom sijajen zgled požrtvovalnosti, da bi našel tudi obilo posnemovalcev!
— Podporniki „Društva slovenskih književnikov in časnikarje«"« Društvu so pristo
kot podporniki in plačali prispe vek tile gospodje, oziroma dame, in ieer: AuerJuro4K Bonačlv.
krone, dr. Brati Ed. 4 kron??, luden Fr.   2   krone, dr   F urla n 4 K, Gerber Ana 3 K, Gion-tini Mar 4 K, Goršo A n t. 4 K, Hribar Dr^/. 4 K dr. Janko Iv. K. Klein Terezi na 3 K, L&v-enČič Jo s. 4 K, Mejać Iv. 3 K, r. M u n d a Fr. 4 K, M u r n i k I v a n K, dr. O raž en Iv, 4 K, Perdan os 2 K, dr. Pire M. 4 K, Planin iek K. 1 K, dr. Praungeis Al. :K, Rohrmann Viktor 4 K, dir. Sohmidinger K   4 K, Souvan r. K s. 4 K, dr. Stare Josip 4 K, r.   Te kavči Č   Fr. 4  krone, dr. Pominšek  Fr.  4 K,  dr. Novak r. 3 K, B a h o v e c J e r n. 4 K, Bayr Di 2 K, Poklukar I 4 K, vit«« 3leiweis   Janko 4 K, Hubad Matej 4 K, dr. Kokalj Al. 4 K Legvart I. 4 K,   Lozar Pavel 3 K, Lilleg Al. 2 K in dr. Lukan rid. 2 K. — Odbor izreka vstrn častitim darovalcem svojo najiskro
nejšo zahvalo v n&di, da se jim pridruži Še obilo plemenitih posnemovalcev!
— Ljubljansko učiteljsko društvo priredi v četrtek, dne 11. t. m izlet na Vevče. Pri tej priliki si bodo izletniki ogledali tamošnjo papirnico. Zbirališče pred cerkvijo sv. Petra o poludveb popoldne. Gosti dobrodošli!
— Operni pevec ljubljanskega gledališča gospod Vladimir Orželski gostuje z broško opero te dni v Požunu. O gosp. Orželskem se izražajo požunski Časopisi jako laskavo in ne morejo pre-bvatiti njegovega umetniškega nastopa in dovršenosti. »Pressburger Tagblatt« piše o njem v ce<?ni Pucoi-n'jeve »Bohe me«: »Tenor gospod Vladimir O želski (pesnik Rud >lf) obvladuje z redko eleganco svoj mehki prikupljivi organ. Poje z izredno lahkot-.) in se kaža tudi igralsko izboren. Naraven in preprost v izražanju s*> je srečno osvobodil vseh staromodnih ruzv&d svojih tovarišev« Ia »\VtStungarischer Grentbote« pr*?i pri oceni »Prodane neveste« o iijfm: »Gjspod Orželski, elegantni pčvec simpatične zunanjosti, je Ono in Izborno pel v!ogo J<;nk& s svojim iiridnim grl&som.a
— I. hrvatsko društvo 9JKolofI v Ljubljani izbralo je na svojem občnem zboru, ki se je vrš'1 dne 4. m&jnika v restavraciji »Narodnega doma«, ta-le odbor: Pred sednik g. S t e f »on Lehpamer; podpredsednik g. Zvonimir Maruši; tajn;k g- Ivan Vrečko; blagajnik g. Ivan Kiepec; odborniki gg.: Milan M a r k o v i ć , Nikola Pijuković, Vildman Gjuro in Anton Kovači Č; re-rizorji gg : F r a n K rvarić, Lu-k i e Fran in Josip Sefer.
— Mlekarska zadruga v fifiefigšu. Pretečeno nedeljo so bili blagoslovljeni zadružni prostori. Predsednik zadruge gospod Milan JenčiČ je v svojem nagovoru primerno pojasnil pomen norega gospodarskoga podjetja, opominjal zadružnike k slož nemu in vzajemnemu delu in jih sago t o vil, da bode odbor vestno izpolnjeval svoje dolžnost:. Pohvalno se mora omeniti prijazno sodelovanje mengis&e godbe in požarne brambe, n-čelu jim* gg. Fran Dčgiscber in Vincene Majdič, ki sta po svoje pripomogli, da se je otvoritev nove podružnice c. kr. kmetijske družbe tem svečanostnejše vršila. Da trŽani razumejo pomen novega podjetja za gospodarski procvit, kaže najlepše veliko število zadružnikov, ki je omogočilo, da se nova mlekarna že prvi teden svojega obstanka ponaša s prav povoljnimi uspehi.
— Generalovo potovanje. V nedeljo jjutraj ob V28« je dospel v Postojno ekecelenoa podmaršal p 1 e m B c c k , šef generalnega štaba z mnogimi častniki. Na kolodvoru ga ie pozdravil okrajni nadkomisar g. Štefan Lapajne in ga v imenu jamske komisije povabil na obisk jame. Pri vhodu v trg je bil postavljen slavolok, kjer je podmaršala pozdravil g. župan Pikel, gospica Pavla Jurca mu je pa izročila šopek. Pod maršal se je n« stani! pri g. Fr. Juroi in je posetil tekom dopoldneva g Lapajneta in njegovo gospo. Popoldne je podmaršal obiskal jamo. Trg je v zastavah.
— Izžrebani porotniki. Z* prihodnje porotnieko zasedanje v Novem mestu so izžrebani sledeči gospodje porotniki: a) glavni porotniki: Spreitzer Andrej, posestnik in mlinar Staražega; Hrastnik Alojzij, posestnik, župan in krč mar, R*ks; Tomažin Alojzij, posestnik in krčmar, Smednik; Ž i -nor Vinko, posestnik m oskrbnik bolnice v Krškeui; Šaše k Karol, posestnik in krčmar, Mokronog; Riznar Jakob, mi /ar, Radeče; Berce Ivan, posestnik in krčmar, Gimpelj; Kužnik Fran, posestnik in župan. Podlisec; Engelsberger Rupe rt, posestnik in trgovec v Krškem; Fabjanč ič Franc, p>-s. in nadučitelj v pokoju, Gor. Radolje; Zuro han, posestnik in trgovec, Spod. Nemška vas ; G r e g o r i Č Fran, posestnik in krčmar, Krško; Gimpalj Fran, posestnik. G r. Lušice; Kožar Matija, posestnik. Maleno*; Fink Fran, tesar in žu pau, Gorica pri Poljanah; Sirci Fran, posestnik, Pijavce; Pire Andrej^ posestnik, Ravne; K o p o r o Fran, posestnik in trgovec, Dobr-niče; Za veri Anton, posestnik, S?ibn''j Vahčič Ivan, trgovec in krčmar, Cerklje; Brodnik Ivan, posestnik, Toplice; Rumpret Fran, posestnik in usnjar, Krško; Knavs Jožef, posestnik, Gcrnja vas; Ge-raldi Fran, posestnik in dimnikar, Kško; Zupančič I v a n, posestnik, Luž«; Kne* Leopold, posestnik in trgovce, Š' Jurij; Brunstule Fran, poststnik in k!ep?ir, C- o-melj; R^jmer Anton, posestoill in trgovec, Metlika; Mcrh&r Igna eij, posestnik in žup&n, Prigorisa; P rt'Je cinik  Jakob, posestnik in
župan, ZJenaka vas; Bučar Jožef, posestnik in krčmar, [St. Jernej; Zhuber p i. Paul, višji logar, S j teska; P o to čar Fra no, posestnik in župan Gar. Stara vas; Javor ni k Ivan, posestnik in mlinar, Gmajna; Tomšič Ivan, posestnik, Stari trg; b) nadomestni porotniki: Mogolič Jožef, posestnik in krčmar, Novo mesto; K o v a | i Č Anton, posestnik in krčmar, Hrib; Turk Anion, posestnik, Beršlin; Weiss Anton, posestuik in trgovec, Novo mesto; Ogrin Anton, posestnik in trgovec, Njvo mesto; Pintar Ivan, posestnik in slikar, Novo mesto; dr. Poznik Albin, o. kr. notar, Novo mesto; Smola R u d o I f. veleoosest nik, Graben pri Ragovem; Božič Fran, posestnik in trgovec, Novo mesto.
— Novice iz Novega mesta. Gospod Ogrinov Tone iz Tanpo, sedaj župnik v Prečni, se je zopet enkrat pošteno v prste opekel. Pred pp.r dnevi je bil tu v Novem mestu veličasten pogreb gospe Mu -ierjeve, matere občeBpoštovanega posestnika in gostilničarja iz Novega mesta. Gospod Muller imi pa to srečo, da je novomeški občan, a prečenski faran. Sedaj je nastalo pereče vprašanje, kje n»j se pokoplje unarla. Gospod MiUler je šel smrt svoje drage matere naznanit v Prečno gospodu Župniku Antonu &mi-dovni&u, vu'go Ogrinovemu Tonetu. Povedal mu je, da bode dal ket Novomeščan svojo mater pokopati na novomeško pokopališče, ker je ta že več let stanovala pri njem v Novem mestu. A sedaj je nastal pri gospodu Tonetu, ki je znan radi skoposti in svoje mernik velike glave, ogenj v strehi. Kaj v Novem mestu pogreb ?! Nikdar! Tu v Prečni bo pokopana, tu je tudi krščena! Gospod Miiiler mu je čisto mirno odgovoril: »Ce me stane tisoč goldinarjev, moja mati mera biti in bo pokopana na novomeškem pokopališču !« Tone je trdil svoje, ker so se mu sline cedile po mastni pogrebni stoli. A opekel se je. Gcspod Mii'ler je obrnil žup ntku hrbet, šel v Novo mesto k prostu, od tam k o. kr. okrajnemu glavarstvu, kjer je dobil v pol ure dovoljenje in odlok, da se mati pokop Me v Novem mestu Župnik Tone Šmidovnik pa je dobi- za odškodnino 80 vinarjev. — Na katoliški podlagi so se tepli fantje brus-niške f. rt- v nedeljo na dan žegna-ms. Stepli so se radi Marijinih de-vičaric. Ranjenih je 14, med njimi 4 težko. Klen bo težko okreval. Noži in kamenje je bilo njihovo orožje. — Župnik Nedanič še vedno uoče imeti crganista in se pri slovesnih nt&šah — dobi na posodo kakega frančiškana — sam produ cira. Dala pa s svojim škripanjem vernikom veliko smehu. Brusničani so res potrpežljive ovoe. — Bolezen milaria se jako hitro razširja. Zopet sta dva nova slučaja, eden s smrtnim isidom in to v Gor. Gradiščah. Vpeljal se je kordon okoli Toplic. Ic obližja gotovih vasi se ne sme nihče kam ganiti, Bati se je za Toplice in Novo mesto; kajti že na Cegeinioi se je pokazala ta nevarna bolezen.
— Tatvina. 2 t. m. so aretirali v Z tre h 261etnega Ivana Črnolo" garja, ki je pristojen v občino Zgornja Kanomlja. Crnologar jo posestniku I. Kavčiču v Žir h ukradel iz odprte omare bankovec za 100 K. Crnologar je pred kratkim prišel z zapora, kjer jo sedel dve leti zaradi enakega delikta.
— Poskusen vlom na Je« senicah«   Minolo noč so neznani
tatovi poskusili vlomiti v pošto na Jesenicah. Zdrobili so bili že šipo in odprli okno, a najbrže začutili po nočnega čuvaja in pred njim bežali. Na licu mesta so pustili dva železna droga. Sodi se, da so bili tatovi Italijani.
— Šolske vesti na Štajerskem. Razširijo se sledeče šole: štirirazrednica v Kamnici pri Mariboru v petrazrednioo; trirazred-nioa na Pilštanju v štirirazrednico in dvorairedn^ca (nemška) v Štorih pri C lju v trirazrtdnieo. UČitelj-vodja enorazrednice S le Vrhe je (O &tal i v. Mohor ko, dosedaj vodja enorazrednict) pri Šv. Jerneju nad Muto. Stalni uČitolji, oziroma učiteljice so postali: pri Ss. Petru ped Sv. Gorami Fr. G os ti n čar iz Dohja, v Žotahh ondotni začasni učitelj Jos Korban, v Kapeli pri Brežicah ondotni začasni učiteh Martin Sat-iar, v SroTOljah Marija Črček, d seiaj v Čtdramu, v Zabukovju endotna znčftsna učiteljica F r a n j a Hrovat, v L»mbergu Marija Zidar r j o i * Leinfellner, dosedaj prava učiteljica v Novi eerkvi pri OaJju in v Poljčanah ondotna začasna učiteljica Amalija Martelane.
— Koliko je celjska občina dolžna mestni hranilnici? Svojega duiga mestni očetje ne izdajo, pa tudi »šparkasa« mora molčati, ker bi se morala pokazati v
precej — poletni opravi. Sedaj pa so se deloma le izdali. Občinski svet ima namreč po pravilih pravico, razpolagati s čistim dobičkom in obrestmi rezervnega zaklada mestne hranilnice v občekeristne in dobrodelne namene. Zi lansko leto je izkazala hranilnica 33 329 kron takega razpoložljivega denarja ter vprašala občinski svet, v katere dobrodelne namene se naj ta denar obrne. In občinski očetje so sklenili: 33329 K se naj porabi edinole za pokritje zaostalih obresti od vseh kapitalij, ki jih ima mestna občina izposojene iz »šparkase«. Računi lahko vsak sam.
— Velika nesreča v gorah.
Trije izurjeni gra&kt turisti, vseuci-hščni profesor dr. Viktor Wolfpl G1 a n w e 1! , privatni docent dr. L e v Petri t s c h in deželni računski ofi c'jal G. Stopper so plezali v nedeljo vkljub deževnemu vremenu na naj strmejši   skalnati   greben  v »Hoch sehwabu«. Bili so skupaj na vrvi na vezani. Ali je pridrvil snežni plac ali pa je kateremu izpodrsnilo, iz gor skega hotela  so  videli, kako se je blizu vrha grebena črna masa zavrtela v zraku ter izginila v nad 400 metrov globok prepad. Truplo profesorja Wolfa so našli popolnoma raz bito, trupli ostalih dveh pa sta najbrže obviseli na skalah
— Zopet punt kaznencev V Gradiški. Kaznene! v ločenih celicah so včeraj obnovili izgrede, vsled česar so kaznilnico zopet zasedli vojaki.
— ,,Sava", društvo svobodo miselnih slovenskih akademikov na Dunaju, priredi svoj II. redni občni zbor dne 12. maja ob osmih zvečer. Lokal: »Zum Magistrat«, I, Lichten felsgasse 2
— Enketa podpornih društev za slovenske vilikošolce na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. Z Dunaja se Dam piše: Ker se množi število slovenskih veUko-šolcev in s tem prosilcev, ki se obra čajo do podpornih društev, cd leta do leta, dohedki društev pa ne naraščajo v i?tem razmerju, temveč pa dajo, so se sestali odposlanci podpor nih društev na Dunaju, v Gradcu in v Pragi dne 19. aprila 1.1. na Dunaju, da se posvetujejo o pripomočkih, s katerimi bi se mogli povišati društveni dohodki. Praško podporno društvo, ki je sprožilo to misel, je zastopal višji inženir gosp. Tomšič iz Prage, za graško podporno društvo je prišel g. prof. dr. Murko, dunajsko podperno društvo pa je zastopal skoro ves odber. Po temeljitem razpravljanju o položaju podpornih društev za slovenske velikošoloe so sklenili odposlanci kolikor moči enotno nastopanje vseh podpornih društev in sprejeli naslednja vodila: Vsako podporno društvo sestavi se^ntmok nekdanjih podpirancev ter se obrne do vseh tistih, ki so že v primernem gmotnem položaju, naj po možnosti podpirajo društvo ter tako vračojejo prejete podpore. Vsako podporno društvo založi obrazce prošenj z izkaznioo o prosilčevih razmerah, ki jo mora prosilec izpolniti vselej, kadar prosi. Ti obrazci se dajejo prosilcem brezplačno na razpolaganje. V iskaznici bodi tudi razpredelek, ali je prosilec že dobival podpore kakega drugega slo venskega velikošolskega podpornega društva. Ako je podporno društvo kakega prosiloa za vedno spoznalo nevrednega podpore, ker je zlorabil društvo ali iz kakega drugega raz loge, naznani to vsem drugim slo venskim velikošolskim podpornim društvom. Podporna društva dajejo v posebnih primerih podpore tudi absolventom, ki se pripravljajo za skušnje.
— Napad na nadinženirja.
S f ladjedelnice S/. Marka v Trstu, nadinženir Karel Jorgen-s e n je šel včeraj zjutraj ob sedmih v ladjedelnico Ko j a bil v ulici dei Navali, napadel ga je neki bivši delavec ladjedelnice in sprožil pet strelov nanj, ki so ga vsi zadeii, da je njegov položaj skrajno kritičen Napadalec je 43 letni kotlar Franc C oglar, pristojen v Podgrad na Kr*su. Od aprila 1902 do 5 maja 1904 je delal v ladjedelnico Sv Marka kot kotla?. Ko je pa lansko leto dela zmanjkalo, kil je iz službe odpuščen kakor več drugih delavcev. Večkrat je prišel presit, da bi ga znova vsprejeii, toda njegovi prešnjt ni bilo moči ustreči. Ker je bil tudi več&ret pri nadinŽ^nirju Jdrgonsenu, a vselej zastoni, smstrai je najbrž, da je ta pred vsem kriv, da g. ne sprejmejo več, zato se je hotel ma ščavati. Napadeni nadinženir je doma iz H Isicgo'ja pri KodaOjU na Danskem in star 38 let ter oče dveh otrok. Krogle so ga zadele, ena v hrbtenico, druga v desna rebra, tretja v desno roko, Četrta v levo sence in p ta v desao uho. Šesto je merilec pognal s bi v glavo in bil na mestu mrtev Zdravnikom se je posrečilo le dele dveh strelov odstraniti in je, kakor rečeno, položaj Jč.gensenov
tako nevaren, da je skoraj izključeno, da bi okreva).
— Neprevidnost pri orožju«
291etni delavec Oskar Jerko v Trstu je tako neprevidno ravnal s nabasa-nim samokres m, da ae mu je sprožil. Krogla mu je šla v desno uho. Jerku je najprej zdravnik rešilne postaje dal prvo pomoč, potem so ga pa prepeljali v splošno bolnico. Njegov položaj je resen. — V isto bolnico so pripeljali tudi 18'etnega Jakoba Simonoviča, ki ga je neki njegov tovariš na desni roki obstrelil, ko 4e za šalo streljal.
— Zastrupil se je v Trstu 62ietni klepar Ferdinand Košuta s karboiovo kislino na pokopališču Sv. Ane. Umrl je, predno so ga prenesti v bolnico Vzrok samomoru ni znan.
— Mesto sodnega pristava je razpisano na c. kr. okrajnem sodišču v Kopru. Dež. sodišče v Trstu je razpisalo to mesto v italijanskem in slovenskem jeziku. Slednjič je tudi na sodnih oblastih v Trstu jel prodirati princip, da je službe javnih funkcijo-narjev razpisavati v tistem jeziku, v katerem bo ta fankcijonar moral občevati z narodom. To ni le princip jezikovne enakopravnosti, ampak tudi princip zdravega Človeškega razuma. Pa pri nas ? !
— Morilec svojega brata oproščen. Med 171etn;m Pavlom FurlaniČem in njegovim starejšim bratom Jožefom v vasi S&ofje v okraju Koper je vladalo huio sovraštvo, ker je umrli njun cČe v testamentu Pavlu več zapustil nego njegovemu bratu 10 julija 1. 1. je bilo v vasi cerkveno žegnanje. Da bi Pavlu nagajal, je točil Jožef nekoliko korakov od njegove gostilne pijače. V Pavlovi gostilni sta se spopadla zvečer brata. Jožef je s pestmi napadel Pavla, ta pa je potegnil iz miznice samokres in ustrelil brata v vrat, da je čez nekaj minut umrl. Zaradi prestopka samohrana je bil Pavel 22. avgusta J. 1. obsojen na 5 mesecev strogsga zapora. Zagovornik je oglasil ničnostno pritožbo in jo izpeljal. Najvišji sodni dvor je odredil novo razpravo, ki se je vršila v torek v Trstu. Obtoženec je bil oproščen, ker so zdravniki izvedenci 83 izjavil*, da v kritičnem momentu ni vedel, kaj da dela in da ni bil zmožen soditi, kaj je prav in kaj ne.
— Nova bolezen, ctrpnjenje tilnika, ki se je prvotne pokazala v Š:eziji in Galiciji, se je zanesla že v naše kraje. V Trstu sta umrli že dve osebi, zadnje dni se je pojavila bolezen tudi na Koroškem, in sicer sta zbolela dva otroka v Gospi sveti.
— Semenj za volno v Miskolczu. Trgovska in obrtniška zbornica n?m n&znanja, da se letošnji semsnj za volno v Miskolczu vrši dne 21. junija \ skadiščih tamošnjega kreditnega zavoda.
— Mednarodna panorama. Za prijatelje božanstveno lepega pla ninskega sveta si ne moremo misliti impozantnejše serije, kakor je tate-denska. Razstavljeno je namreč potovanje po S a v o i s k i in obisk M o n t b 1 a n o a. Dočim se v idiličnih dolinicah človeško oko ne more dovolj napasti na temno zelenih gozdovih, penečih gorskih potokih, ličnih vilah in gradičih, srečujemo v višinah nepregledna snežna polja, katerih pa se ne plašijo predrzni turisti. — Prihodnji teden potujemo v Vzhodno Azijo med rusko-japonsko vojsko.
— Odbor ljubljanske društvene godbe se zahvaljuje tem potom gospodu dr. Kokalju sa po gosp. Vlachu društveni godbi podarjenih 10 K.
— Semenj. Dne 8. t m. je bilo na mesečni semenj prignanih 447 konj in volov, 167 krav in telet, skupaj 614 glav. Kupčija je bila pri goveji živini kakor pri konj h srednja.
— Iztaknil jo je. Včeraj popoldne je posestnik Franc Zupančič iz St. Vida pri ZatiČint nekoliko preveč pogledal v kozarec. To je pa hotel pokazati javnosti s tem, da je z golo roko uiarilpošipi na Karlovski cesti št. 6, pri čemer si je bil pa tako prerezal roko, da so ga morali odvesti na policijsko stražnico, da mu jo je zdravstveni svetnik gospod dr. Kopniva obvezal, sicer bi mu bila odtekla kri.
— Aretoval je včeraj policijski stražnik Albin B rgant, Ivana Novaka iz Idrije, ker je sumljiv hudodelstva tatvine. Polioija je dobila brzojavno obvestilo za Novaka od orožništvs.
— Posebni vlak pevskega društva »Združenih železniških urad nikov« je sinoči peljal nazaj na Dunaj.  V kolodvorskih restavracijskih prostorih so imeli večerjo.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo v Ljubljano 130 Medžimuroov, kateri bodo delali na progi južne železnice. 5 Slovencev je prišlo iz Amerike, 21 tesačev je Šlo v Beljak, 24 rudekopov v Zagorje, 22 delavcev na Javornik, 19 pa v Hm-šice. 16 Hrvatov je šlo v Podbrio,
19 t Sohabs, 17 v ĐregeDi, 38 is HruSioe v Podbrdo, 15 jih je ps prišlo
1 i Sohabsa, ki bodejo ostali pri stavbni tvrdki Tonnies. — V soboto je šlo v Ameriko 20 Hrvatov in 10 Slovencev, nazaj je pa prišlo 5 Hrvatov. V St. Vid na Koroškem je šlo 70 slovenskih tesačev, v Tra;bo 100, v Feld. kirohen 90, v Slavonijo pa 40. — 40 laikih zidarjev je šlo na Dunaj, 30 v Kočevje, 50 v Budimpešto, 40 jih je pa ostalo v Ljubljani. — Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 90 Slovencev, 100 Hrvatov, 90 Črnogorcev, 70 Ogrov in 60 Grkov. V Heb je šlo 100, v Sohabs 90, v Inomoat 60, v Meran 80, v Hrušico 40, na Jesenice pa 60 Hrvatov. V Gospo sveto se je odpeljalo 100 Slovencev. Ii Hrušfoe je prišlo 70 Hrvatov, 60 Maoedoncev in 60 Ogrov.
— Izkaz posredovalnega odseka „Slovenskoga trgovskega društva Merkur". Iščejo se: 1 pomočnik špecerijske stroke za Ljubljano, 1 pomočnik mešane stroke za deželo, 5 pomočnikov mešane stroke za deželo, 1 potnik špecerijske stroke za Ljubljano, 1 praktikant za Krnov, 3 učenci za Ljubljano, 2 učenca za deželo, 1 učenka za deželo. — Službe iščejo:
2 pomočnika manufakturne stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 16 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik modne stroke, 2 kontorista, 1 kontoristinja.
— Hrvatske novice. — Zavetišče za osirotele otrok e obrtnikov ustanovi društvo obrtnikov in pomočnikov v Zagrebu. — Tovarna za i z d e 1 o v a nj e umetnega ledu se snuje v Zagrebu. — Umrl je v Krapini upokojeni prcf Skender Fab kovic, star 78 let. — Hrvaško »katoliško« tiskovno društvo se je ustanovilo v Zagrebu. V odboru so sami popje. Sedaj se bodo tudi Hrvatom »vremena — potemnila«. — Hrvatje v Južni Ameriki so dobili že drugi časopis. V Punti Areni je namreč učitelj Graš'ć začel izdajati »Male Novine« — Iz jubilejne umetniške raz-Btave v Zagrebu je kupil cesar osem slik za 6000 K, banica grcfloa Lila Pejaosevioh pa šest slik za 2660 K. — Hotel na Plitvičkih jezerih je prevzelo društvo v lastno režijo. — Grga M a rti c, etarosta hrvaških pesnikov, je blizu smrti ter tega tedna ne preživi več.
— Najnovejše novice. —
Zarota na Francoskem. Glavni zarotnik, bivši stotnik Tamburini, js izjavil pred sodiščem, da ni na meraval zarote. Vojaške uniforme, ki so jih našli pri njem, so bile baje kupljene za nekega častnika, kate-jemu so bile uniforme ukradene iz zaloge, ki je bila njemu poverjena, dočim so bile patrone in puške za nekega prijatelja, ki snuje kolonijske družbe.
— Cesar Franc Jožef ne sme v Rim. Vatikansko glaBilo »Oaservatore romano« preklicuje vest, da je papež dovolil našemu cesarju obiskati italijanskega kralja v Rimu ter pravi, da papež svojega stališča v tem oziru nikoli ne opusti.
— Bre žični brzojav je začel redno poslovati med Berolinom in Draždani.
— Veliko poneverjenje. Občinski svetovalec Marinka je poneveril v hranilnioi v Libercih. kjer je bil blagajnik, nad 100000 K ter se ustrelil.
—Srbsko državno posojilo je bilo pretečeno soboto v Parizu podpisano. Avstrija ne dobi ni-kakih naročil ia nove topove.
— Stepana Radića, ki je hotel v Plznu in Pragi predavati, je praško ravnateljstvo izgnalo.
* Vsled verske blaznosti se Je usmrtil v Bruslju v cerkvi redemptoristov grški duhovnik Borremaus med maso. Prerezal si je vrat Prisotne je poškropila njegova kri.
• Milijon dolarjev za spomenike. Čikago bo kmalu mesto spomenikov. Mr. Benjamin Fergason ni zapustil nič manj nego milijon dolarjev umetniškemu zavodu v či-kagu in določil, da se porabijo obresti tega kapitala v to svrho, da se znamenitim Amerikancem v parkih in bulevardih postavljajo spomeniki in že postavljeni popravljajo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 9. maja. Pod predsedstvom ministra grofa Bylandta se je danes sešel ministrski svet in se posvetuje glede vladnih takozvanih spravnih predlog za češki deželni zbor in glede dispozicij za državni zbor.
Dunaj 9. maja. Današnja „Wiener Zeitung" naznanja uradno, da je upokojen prvi
sekcijski šef v ministrstvu notranjih del grof Anton Pace. Oficijalen komunike pravi, da so rodbinske nesreče vzrok, da je grof Pace prosil za upokojenje, ali ve se, da so v največji meri vplivali tudi politični vzroki. Pace je bil pri ministrskih uradnikih sploh skrajno nepriljubljen. Tudi je med njim in med slovenskimi naprednimi poslanci vladalo ostro nasprotje.
Budimpešta 9 maja V par lamentu se nadaljuje adresna debata. Sin bivšega hrvatskega ministra, Jossipovich, je začel svoj govor v hrvatskem jeziku. Ugron je zaklical: Naj govori hrvatski, to je njegova pravica. Iz Kossuthove stranke so se slišali glasovi: Pravico ima, lepo pa ni. Jossipovich je potem nadaljeval madjarski. Apponyi je v velikem govoru polemiziral proti To m a s i c h u in kritikoval politiko Hrvatov.
Budimpešta 9. maja. Čuje se, da cesarja absolutno ne bo v PeŠto in da so vse dotične veati izmišljene.
Budimpešta   9   maja. Pri vožnji čez reko Szamos se je pre vrnil neki  čoln in je utonilo 11 žensk.
Berolin 9. maja. Nemška vojska je bila v južnozapadni Afriki poražena in je izgubila veliko množino orožja in municije.
Rusko-Japonska vojna,
London 9. maja. Brodovje admirala Nebogatova se mudi sto milj južno od S a igo na, kjer čaka na dva parnika, ki sta šla v Saigon iskat živil.
London 9. maja. „Times" poroča, da se je največja japonska oklopnica „Mika-shaft v korejski morski ožini potopila. Ena verzija pravi, da je „Mikasha" zadela ob plavajočo mino in zletela v zrak ter da se je 700 mož potopilo, druga verzija pravi, da je „Mi-kasha ■ zadela v megli ob skalo in sa pcgreznila. Izguba te ladje bi bila velikanska nesreča za Japonce.
milijonov kosov Doeringovega ■1(1 mila s sovo se je razposlalo do § \# konca leta 1904 Nobeno drugo milo m  m \ ne more pokazati takega uspeha. £_1 J Ta poraba je najboljši  dokaz za dobro kakovost in izvrstni učinek tega izdelka.   Zavračajte manjvredne posnetke in zahtevajte  samo Doeringovo milo s sovo, ki se dobiva povsod po bO v. kos. 1094—4
571 neobhodno potrebna zobna Creme n
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave ^j—siziuiuH !■ naši i wi !■—agamm
Rogaški „Styria vrelec"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in krču ZdavnISko Bright-ovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu
diatezi vodne kisline Izvrstni sladkorni griži
zdravilni vspehi. zaprtju bolečinam na jetrih.
Prirodna rudninska voda
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalnični kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 1377—4
Bonna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka11 v LJubljani.
Uradni knrai dan. bori« 8. maja 1905. Haloibeul papirji.
0/ majeva renta .
1/ 0/
/• /o     n n
srahrii* renta.....
°/0 avstr. kronska renta . . 7o » aUta „ . . °/Q ogrska kronska n . . • •/,     „    alata ....
0 o posojilo deželo Kranioka .
1 , , posojilo mesta Spilet . V,9/. „ , Zadar . 1 bos. horo. žel. pos. 1902 ■ ,u češka dež. banka k. o.
*/• m m m *• • '/*°/0 ast. pisma gal. d. hip. b.
kom.   k.   o. a.
10*/0 pr.......
1 a°/0 aast. pisma Innerst. hr.
ogrske ocu.
de*, hr.
1 i' * Pift* ogr* °ip* Dan* • */a7o obl.  ogr.  lokalnih ta
lesnio d. dr.....
' u obl. češke ind. banke . »/, prior. Trst-Porefi lok. iel.
°/0 prior. dol. iel.....
•/,     „    jnŠ. Šel. kop. */i Vi •
1 »y .   *vat- P08- e* P- ° •
Srečk.«.
srečko od L 1860'/, .   .   . .
.   • 186* .....
tisske.....
tem. kred. I. emisije .
.H.      . . ogr. hip. banke .   . • srbske a frs. 100— . turške ......
Sasilika srečke ....
Kreditne Inomoške Krakovske Ljubljanske avst. rud. križa Ogr.    „ . Badolfove dalebnrške Dunajske kom.   B    •   . .
Delni ee-Južne Železnica   .  •   . . Državne železnice    .   . . k v str. -odrske bančne delnice Avstr. kreditne banke   . . Ogrske      ,        »       • • Zivnostenske       „      . . Premogokop v Mosta (Brni) AJptnake montau .... Praške žel. indr. dr. .   . .
Rima-MorAuyi.....
T/rbo?yske prem. dražbe ivstr. orožne tovr. dražbo . Češke sladkorne dražbe
Valatc.
0. kr. eekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigni ......
Marke...... . .
Laški bankovei.....
Rublu........
Dolarji........
	Blago
100-45	100*65
10025	100-45
97-90	98-10
11946	119-65
»8*-	98*20
11816	11836
9960	101-—
100-50	101*60
100*-	100-—
101-60	102-60
100 16	100 65
10016	100-60
101 16	102 10
10770	108-70
100-60	10160
100-60	10110
10015	10115
100-—	101-—
100-76	101*76
99*—	
99-60	10O-—
320' 10	322 10
10110	102 10
193-40	195-40
890-—	294-—
170 76	172 75
309 —	316 —
806 —	316 60
279 —	286-60
109 —	114*80
143 -	144 —
27 30	2930
486- —	495-—
78-	82*50
89 —	95 —
66 —	72-60
6750	59-25
37-50	39-80
6b —	69'-
74 —	83-70
639 —	649 50
89-25	9026
663 25	664*25
I647-—	1657 —
664 25	665-25
774-50	775*60
246 50	247-—
642 —	648*—
632 75	633 75
26^5 ■ —	2665 —
656 —	656 50
263« —	269 —
620 —	624' -
164 -	167 —
11-27	11-31
19 07	19-09
2346	»3-64
23-94	24 02
117-35	117-55
96 35	96 56
163 —	253-75
4-84	6«—
Žitno ceno v Budimpešti,
Dne 9. maja 1906. Termin.
Pšenica	ca	maj   .   . .		100 kg.	K	1830
Pšenica	.	oktober ,	• b	100 B	9	17—
B*	0	oktober .	• »	100 „	n	13-68
Koruza	n	maj    .   . .	• a	100 „	e	1476
	n	Julij    . •		100 .	m	14-30
Oves	n	oktober . .		100 ,	n	11-80
Efektiv.
30—40 vin. ceneje.
Zahvala.
Za premnoge dokaze Brčnega bo čntia  povodom  bolezni in smrti svojega ljubega soproga, gospoda
Dr. Ferdo Bohma
upok.  polkovnega  in tukajšnjega di8triktnega zdravnika itd
izrekam svojo najtoplejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujem preCa-s iti duhovščini, prostovoljni požarni brambi, zastopu narodnega trga ter narodni čitalnici v Mozirju. Iskrena hvala darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so v tako mnogobroj-nem Številu izkazali dragemu po kojniku zadnjo čast
Radi hitre smrti ni bilo možno poslati posebnih part. 1515
Emilija Bohm.
Marija Itobava, roj. Po-renta, naznanja v svojem in v imenu vseh svojih sorodnike pre-žaloatno vest o smrti svoje ljubljene nepozabne matere, oziroma sestre, taSče, svakinje, gospe
Margarete Porenta
vdove
ki je dne 8. maja ob 11. uri dopoldne po dolgi in mučni bolezni previđena s sv. zakramenti umrla v 68 letu svoje dobe.
Pogreb drage pokojnice bode v sredo, dne 10. maja ob 7. uri zjutraj.
Šmartno pri Litiji, dne 8. maja 1905. 1518
Žalujoči ostali.
Meteorologično poročilo.
Višin* u*d morjem SO«-S.   Srednji trećnl tlak 786-0 mm
	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	IS	Vetrovi	Nebo
8.	B. sv.	7372	130	8r.svzhod	dež
9. •	7. srj. 2 pup	734 8 7344	114 173	si. jzahod el. sever	dež del. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura; 138° aormale: 131°. — Padavina 101 mm.
Specialiteta!
Zajamčeno pristen
vinski kis iz grških vin
v steklenicah priporoča   1519 l
Fra n j a Eham
trgovina špecerije, delikates in vinarna v Ljubljani, Miklošičeva eesta.
Specialiteta!
M.
Spretnega
aškena pomenila
□ r
sprejme takoj
HRIBAR, krojač na Bledu. ibio-i
Pri prve vrste avstrijski
zavarovalni družbi proti požara in za življenje
dobe poiiredoialfl kot kra(evni in okrajni zastopniki dobičkanosen postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovale! pa debro trajno službo.
Ponudbe pod poste restante.
1.V305
<;rn<l<'<.
1512 1
«f/^:--n *
!
i
♦ ♦
^Mednarodna panorama.
LJubljana, Pogacarjet trg.1617
Razstavljeno samo do sobote, 13. maja
Udobno potovanje po lepi i
5^
Savojski in na Montb'ank, i
******* ***9***4r*¥r**¥** 99*4*
Ces. kr. avstrijske   ^    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku.
Izvod iz -vozriegra, recia.
Veljaven od dne 1. maja 1905. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči oso: i vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ino m ost, Moaakovo, Ljubno, čes Selzthal v Aussce Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m ajatraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, cea Selzthai v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine /are, Hei Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz Dunaj. — Ob 3. uri 68 m popoldne j osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein Reifling v Stevr, Line, Budej3vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago direktni voz I. in II razr.}, Lipsko, na Dana} čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomoat, Monakovo direktni voz 1. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Oh 7. uri 17 m zjutraj i Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer » Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri M m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, direkt. voz I, H. raz.). Solnograd Franzensfeste Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove var: Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariš, Ženevo, Curih, Bregent, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, femohor, Pontabel. — Ob 4, uri 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthal a, Beljaka, Celovca, Monakom ega. Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. ari 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal in Inomosta, in Solno^rada čez Klein-Reiuing, iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta h? Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času ki ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1
Največjo in najbogatejšo zalogo najnovejše in tudi secesijske Oblike ima iii priporoča slav. p. ii. občinstva
po najnižjih cenah in z garancijo •
Fran Čuden
urar in trgovec 486 16
Piešemove "CLlice.
Filialka: ifli^stiii iig.
Novi ceniki tndi po pošti brezplačno.
1*> r
k
m—
I       Na najvišji ukaz Njegovega      c. In kr. apostol. Veličanstva. |
XXIV. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
edina t Avstriji postavno dovoljena ■ ima dLot>itl*ov v g-otovini ==
v skupnem znesku 512.980 kron. Glavni dobitek znaša
200.000 kron v gotovini.
Žrebanje bo nepreklicno dne 15. junija 1905. Ena srečka velja 4 krone.
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtstrasse 7, v loterijah, tratikab, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj.
Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo.
1415—2 Oddelek za državne loterije.
4280
Dobro znana, stara
gostilna
na Dolenjski cesti se odda v najem. 1483—8 Izve se v pivovarni Auerjevih ded.
Učenec
ae pod 14 let star. vešč tadi nemškega jezika, se sprejme v trgovino z mešanim blagom.
Ponudbe na J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. U63-2
S
*e odda na Starem trgu štev. 26 v
t III. nadstropju solnSua stran in po-rled na vodo od 1. avgusta naprej obstoječe iz 2 sob, kuhinje, shrambe
a arvarnue.
Več ?e izve pri hišuika.
1498-3
Sufler ko
sjme Dramatično društvo v Ljubljani. Sposobne moči, ki bi imele veselje, naj se oglasijo pri odboru dramatičnega društva. Posel sutierke se lahko opravlja poleg drugega stalnega
1346-3
oosla
Premenitev trgovskih prostorov.
Zaradi demoliranja svoje hiše na Marijinem trgu št. 6 otvorim prodajalniške prostore začasno
v Wolfovib ulicah štev. 8
na dvorišču na levo
(A. ti €> i n o v a   li i s a).
Ivan Ev. VVutscherja nasl.
VIKTOR SCHIFFER.
Mlade dame, ki so potrebne raz redrila in žele prebiti poletje ua Bledu uri zasebni rodbini, se sprejmejo v popolno oskrbovanje.   Strogo nadzorstvo ia dobra postrežba sta zagotovljeni.
Vprašanja glede natančnejših po laikov naj se pošljejo pod šifro „Bied" 15. maja t, 1. na upravništvo -Slov. zaroda-. 1509 2
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 180,
1 prekrasn: pozlačena, 36ur idoča precizijska
ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 lata jamči 1 moderna svilena kravata za gole S komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim EizinoEi. 1 dulec (ustnik) za smotke iz i eiegantna damska broža, novost, : prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mosnji^ek za denar, 1 žepni nožek b pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 prsni gumbi, vsi iz double-zlata s pa-:e-::ranim zaklepom, micen album s 36 f rekiasnimi Bilkami, 5 šaljivih predmetov, td vzbujaj pri mlađih in starih veliko veselost, i jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Se Crez 400 raznih predmetov/, ki so v domačiji neobhodno po-irebni. Yse skupaj z uro vred, ki je sama tega denar}a vredna, velja samo gld. 180. rlazpcšilja proti postnemu povzetju, ali če 1513 se denar naprej pošlje
■a
Dunajska razpošiijalna tvrdka
Uungwirfl., Krakov št. 105.
N3. Za neugajajoče se vrne denar.
Naznanilo preselitve.
P. n. slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se nahaja od danes naprej
lekarna „Pri zlatem jelenu"
u moji novi hisi
1514-1
I?« M
n Marijinem trp pred UH certrtjo.
Obenem se zahvaljujem p. n. slavnemu občinstvu za dosedaj mi izkazano zaupanje in naklonjenost, rer prosim, da mi jo rudi nadalje ohraniti blagovoli.
Lepo stanovanje
z dvema gobama in vsemi pritiklinami, se zaradi odpotovanja odda s 1. junijem.
Več pove g. Alojzij Gangl na Karlovski cesti št. 32. 1602—2
Lišajasti ljudje
tudi taki, ki niso nikjer našli zdravja, naj zahtevajo zastonj prospekt in poverjena izpričevala iz Avstrije. d
Lekarnar C. TRT. Rolle Altom — Bahrenfeld (Elbe).
Stanovanje
do avgusta se odda in sicer v I. nadstropju 3 sobe s pritiklinami, v II. nad stropju istotako.
Natančno se izve v Rožnih ulicah št. 41, pritlično. 1485—3
w
V* ČRKOSLIKdRJd. SUKA
]NAPISOV IN QKBOV un~f BRATA EBEKLJ
-— Telefon št. 154. - ^%J
Prodasta se v Spodnji Šiški
tik cerkve Sv. Jerneja štev. 2 in ob glavni cesti
dve hiši
z več stanovanji in dvema prodajalni-cama. Pogoji so jako ugodni in bi bilo takoj plačati samo 10.000 gld., drugo pa bi lahko ostalo na hiši.
Več se izve pri lastniku Jožefu Seidl v Spodnji Šiški ali pa v gostilni „pri Figovcu" v Ljubljani vsak dan ob 9. uri dopoldne. 1434 -3
Ustanovljeno leta 1842.
AKJA */
rs ovo i Ivan Cankar:
Ljubljana, 8. maja 1905.
lekarnar.
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zammalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem dela .HiSa Marije Pomočnice" in brani svoje umetniško stališče. Izza Prešernove .»Nove pisarijo11 ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ost rej 8a satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—52
Cena: bros. 2 K; po poŠti 2 K 10 ▼.; eleg. vez. 3 K 20 v; po poŠti 3 K 30 v.
Založništvo
£• Schvientner
v Ljubljani
Prešernove ulice št. 3.
I
_I)
Roparska morilca
Frančiško in Henrika Kiein
»>>f<   &   I3*JLXX«L j** *•!«♦
v naravni velikosti si lahko ogledate od danes naprej
v Traterjevem muzeju.
' Vstopnina 40 vin.
na deželi se odda takoj v najem ali pa na račun pod jako ugodnimi po goji. Radi ugodne lege se lahko uvede tudi trgovina 8 špecerijskim blagom.
Naslov pove   upravništvo „Slov. Naroda 1462—3
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, dolenjske železnice postaja Straža-Toplice.
kopalne zdravljenje
Akraioterma 38° C Pitno In Kopalna zdravljenje. Posebno uspešno zoper proti... rr%niatl*em. i.*-i.im~. nevralffljo. ktznr in *en«ke bolezni, lahki kopalni »a«lnl. oddeljrne kopeil in mervlrnafr kopeli, dobn opravljene sobe za. tujce, igralne in družabne sobe Zdravo podnebje Gozdnata okolica Dobre m cene restavracije. Sezlja od t. maja do i. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopali s en« uprava. 1274 3
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno miloln
z znamko „jelen".
Varstvena znamka.
Ono je zajamčeno čisto "W m brez vsake Škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamČeno priatno, perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
1082—79
Ustje «0)
Juri Schicht
največja tavama svoje vrste ea evropskem kontinentu,
Dobiva se povsod! listje (Češko)
Odda se za avgust
prodajalna in
stanovanje
z dvema sobama iu pritiklinami v Židovskih ulicah št. I. 1495-3 Vpraša se v I. nadstropju.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ttgodno zavarovanje na doživetje in »i m rt z smanJSujočimi se vplačili.
Vaafc &an ima po pretoku petih iat pravico do dividende.
WW
*r*zl Si3«asa.xx& zavarovalna banka ^ Pra^l, Rsz. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačan« odškodnina in kapltallje: 73,324 623-17 K
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
% vMf«kozi ilovaiiiko • narodno upravo. 5—54
Vm poJMniU daje;
Generalni zastop v Ljubljani, čet/ar pisarne so v Jastnej b«nftn*j hi£i
Zavaruje poslopja in premičnine proti po2anum Škodam po najnižjih cenah Škode cenjtrie takoj in najkulantneje D.^iva najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokorietne namene.
F. P.VIDIC 8l Komp. Ljubljana,
opekama in tovarna _ peci
ponudijo vsako poljubno množino
strešne opeke
1238-8
(Strangfalzziegel).
Barve: aj rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, — Lastniki patentov: P. P. VIDIC & Komp. in JOSIP MARZOLA,
£HF~  NajiičnejSe, najcenejše in priprostejše strešno kritje. ssflssssvsssssssssai  Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. ■™™™™""H""1
Sprejmejo se zastopniki.   ~aS£ WF"   TakojSna In najzanesljivejša postrežba.   "H SV   Sprejmejo se zastopniki.
U ponedeljek, dne 1. maja
697 19
se prične
modnega volnenega blaga, svile, raznih batistov.
dalje
narejenih
MUZ in površnih Črnih jopic zaradi popolne opustitve teh stvari.
i
i
i
4
i
-*
i
i
1
v Cjubtjani
Dunajska cesta 20
Karel Planinšek
v £jubtjani
Dunajska cesta 20
nasproti kavarni „£vropa" si nsoja naznanjati, đa otvori dne t. maja
Prvo
pražarno za kavo
£p električnim potom z vročim zrakom ^
ki jo je ustanovil po najnovejših načelih in po vseh modernih zahtevah.
Slavno občinstvo se vabi, da si ogleda to novo napravo. | —
Prednosti kave, žgane električnim potom z vročim zrakom so te-le:
1. ) Ob praženju se popolnoma odpravljajo sopare in kožice, s tem pa se kavi ohranja več arome.
2. ) Kava se neprestano zrači in se hitro ohladi (v dveh do treh minutah), ne da bi bilo pri tem kaj sopare; zaraditega
ostane kava čvrstejša in okusnejša.
3. ) Če se kava žge samo z vročim zrakom, ne prihaja v nikakršno dotiko z žgalnimi plini; odtod pa izvira čist, visoko-
aromatieen okus, kakršnega ni mogoče doseči pri nobenem drugačnem praženju.
4. ) Tako žgana kava se drži dosti dalje, 4—5 tednov v dobro zaprtih steklenicah ali škatljicah, ne da bi se kaj poslabšala.
Samo poizkusiti je treba, da se vsakdo prepriča, kako izborna je taka kava.
1378-3
^??yVYVYY^^_^-__________-- LMtuina in tisk „N&rodne tukamo«.
_____: •       -  J\ r fvanT-TČ&r.
7D