V HochlobL k. k. HofbP''iotVk, / stm. „Sofi&" izhaja vsak petek s in velja i poSto prejemana ali v Oorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ S.30 6et?rt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-tlanicah" seplacujezanavadno tristop-no vrsto: 8 kr. te se tiska l krat 7 „ » „ „ 2 „ 6 „ ,, „ „ 3 „ Za veSe drke po prostoru. V Gorici, 27. deeembra 1879. ft&tilX. Posansezne fitevilke se dobivajo po 10. soldov.v Gorici v tobakarnki » go? sposki iilici blizo „treh kron"'. in, na starem trgu.—V Trstu v tobakarnici „Via tfclla cawvma 3". Dopisi naj se bTagovoIjno poSiljajo iirednistvu „SoCft" v Gorici v Mailing-ori tiskaini, narocninapa opwwni$tvu„SQ.Le*' na Korenji v Sticsa-vi hiii it. ?53 II. nadeir. RokopiBi se ne vracajo; dopisi naj se blaguvoljim frankujejo. — DeJalcem in drugim nepremoznim ¦• naroonina «niza, akose oglast pri urednifctvu. ,-Sofca" svojiii) rojakoiu. J Zvesta svojemu dosedanjemu programu bo I izhnjala „So6aa tudi v prihodujem letu redno vsaki petek, seveda, ako najde mej primorskimi in drugimi rodoljubi zadosta duSevne in mater-jalne podpore, Prva jej je za zdaj u2o zago-tovljena od mnogih strani; zato javljamo na tern mestu samo iskreno 2eljo, naj se gospodje do-pisniki tesno okienejo nasega programa oziraje se v svojih filankih in poroeilih naj bolje na de-janske razmere in prave potrebe naSe deiele in naSega naroda. 0 visoki politiki — malo, kerje naS list v prvi vrsti posveden priprostemu ljud-stvu; osebnosti pa — kder jib ni v javnom in-teresu sila omenjati — naj se puste kolikor mogofie na stran: Personalia sunt odiosa. Sicer pa prositno prav nujno gg. dopisnike, naj bodo marljivi, vstrajni. 7> d r uieuo d c 1 o v a u j e sposobnib do in a d i b in o 6 i b o d a 1 o do-bcr list. Kar sc tifie materjalne podpore, — ne praSamo po drugi, nego po zadostnem 8tc-vilu vestnih naroCnikov. 2alostno bi bilo za-res in sramotno ob enem. ako bi se ne mogel dalje vzdrievati ua§ edini tednik v Gorici, ka-teri je uze devet let dostojno glasilo goriskim Slovencem. Krohotali bi se nam italijanski so-defcelani ene in pomilovali bi nas oni druge stranke — ako bi morala „Sofia" ob poinanj-kanji naro&iikor prenehati. Graven zasm^bovanja in pomilovanja pa moraii bi pretrpeti tudi zna-menito skodo, sker bi ostaii brez domaeega za-govornika narodnih in vsestranskih nasih drugib koristi in potreb. V Svajci ima vsaki — tudi uajmanjsi kanton po eden po dva svoja lista, spisana za priprosto ljudstvo v domacih dija-lektih tako, da ne more taki list nikamor 6ez ozke meje svojega okraja, ker ga drugod nikjer LISTEK. ne razumejo. In nas 130.000 goriskih Sloven-cev da bi ne moglo ohraniti svojega lista? Rodoljubi v mestu in po degeli, saj vendar ni se ugasnil v vas ves narodni pouos ? Dobro, vzbtt-dite ga in delajte in sprite mej ljudstvom slo-vensko fiasopisje, mej katerim se vam v prvi vrsti 2ivo priporoea domade glasilo „Sofia", koja bo tudi od svoje strani vse 2ile napela v pro-speh nasih doma&h in na§ih skupnih koristi.— Cena ostane „SoCitf dosedanja; prvo Stevilko razposljemo se vsem dosedanjim naroCnikom, naslednje pa samo tistim, kateri se naroL6. Na veselo svidanje torej v novem letu! Eesnica v Saljivi suknji. Ako bi oil J), dec. 1879 ob 9. uri zjutraj kak veren turek v mojo sobico stopil i proti peci svoje oci obernil, stavim kar ob tla bi bil telebnil i cudiiiin glasoin upil: Allah il Allah — Muharaed! Kaj je nek bilo ? StraSi li Muhamed v moji sobici ? Tega §e jaz ne verjaraem. Videl bi bil le nekaj skljufienega, ne-kaj zamotanega na pefii v podobi §e preei»jinega po-lumeseca na enem konci z ven moleco glavo; veren turek bi bil v reanici zrl le v moje o6i. Tudi zdrav-nik bi me bd v ukem stanu cudno pogiedal i predno bi mi bil ^ilo potipal, resno rekel: „Vidim, prijatelj, vidirn, huda — prav huda mrzlica,u za lihtic prejel i napisal ali za ali pa zoper tresliko. I kako bi ne ? Vsaj sem se tresel v cudui podobi polumesca tako, kakor bi bil ves od pete do najdaljsega lasu napol-ajen z vedno tresocimt se topolovimi listici. S kratka — vsak bi me bil drugace sodil. Jaz pa ostanem le pri svoji trdni misli, daje bil uzrok i zaeetek te mtz-lice» tieslike ati kakor se komu spoljubi to mojo bo-Jezen imenovati, le : pot, burja i mraz. I kdo jc, ki se drzne tajiti, da nesem sam v tem najbolji sodnik, dasf brez izpita, brez vsake sarze i brez vsakega skrivljenega paragrafa? Saj sem sam na peci zgubau, kot 2iv in preeej obSiren paragiaf, ki vse v sebi ob-sega. Bistro sem pazil aa gorski teimometer, videl, Leto 1879. S teaunmi slutnjami in nokakim strnhom zaceli snio poslavjajuei! se iuto in tako je tudi koucujmno. PolitiC'iio nt*bo bilnjotte ingajo(imi oblaki pievbiceno, iz kojih bi bilo laliko vsak hip pobeiJouosna nevihta cez Kvtojiq pri Inula, llvala Bugu, da je ui bilo — ali kar sc ui zgodilo, se laliko se zgodl. One kope tem-nih oblakov se vedno vise na nebu in zdaj pa zdaj se ukreSe Inter biisk kazoc nam, kak6 kuha in vze v njih. Sicer imamo mir, a y uiir ni miraven, temvefi utuvtcu, kojega so nam nasi derzavniki ustvarili in ga na vse tnogoce naCine ohraniti sku^ajo. Do zdaj se jitu je to posrefiilo; da bo to stanje Se dolgo tra-jab, ni verjemo. Leto 1879 prineslo je Avstriji veliko spremembo, novi der^avin zbor in novo ministerstvo. Kolikor so se napeujali ustavoverci, da bi dobili zopet veciuo v derzavnem zboru in bi tako spet nekoliko let Avstrijo despoti6nu vladali tlacec uboge Slovane, izpodletelo jim je, ker jib. takrat vlada pri volitvah ni podpirala. Yaled tega in vsled vstopa Oehov v deiiavni zbor, kjer jib celih 18 let ni bilo, imajo zdaj avtonomisti mod v rokah. Vendar imajo ti se preeej hud posel, kajti ustavoverna manjsina nasprotuje jim, kjer in kolikor mine. Posebno pri razpravah o podaljsanji prej-Inje vojne postave za 10 let napeli so svoje 2ile tako kudo, da so pocile. kako se spreminja na meni plavorudeckasta barva v svitlorudeco — pa nikarte misli ti, da sem kak gorski kanouik, — zrel sem le v plave nohte ua roki, ki so scasoma rudeci piihajali; nategneiu iilo v nogi, spo-znain, da &e 2e giba, ^kucim s peci, kakor bi ne imel se nobenega kriza ua lnbtu, cetavuu nosim ze tri cele i dva para 2ebljev. Kam ? Poskuaat, ee jeie tudi j^e-ludec mi zm^rzuii in to v velikeui strahu. Slisal sem namrec dostakrat, ie da je zelodec naSega ^ivljeuja glavai stroj ali maSiua, sliSal tudi, da je nek sloved zdravuik celo duso cloveSko v zelodcu iskal in gledal, pa je menda ni uasel. Presueta zimal Gotovo so tudi takrat uCenemu zdravniku le ocali zmerzuili, da ni videl duse, ker si ne morem misiiti, da bi bil dober zdravuik — pa slab auatouust; mogoce sieer, da je bila tedaj taka zima, da je tudi zdravuikom pamet zmrznila, in 6e je to res, je bil pa ie §e hujsi mraz ko letos, ker mislim vendar, da pamet cioveska je „Sp»ritus.rt Nekdanji ua-6 profesor iizike „veCua mu pamjat** — nam je pravu, da B§pirit" zmrzueie le... ne vem kdaj, — ali nikoli. In tudi res. Se le pred dvema urama mi je prav resno pravil nek moz: Vse je it zuierznilo samo iganje Se ne. Jaz na to: Men-da jaz in vi tudi Se ne, saj mislim da nisva %anje; kajti ce bi bila, kdaj ze bi naju bil sosed popil. Pa kam sem zaSel odzelodca do 2ganjal —• Kje je logi-ka'? Ali nisi Ze enkrat v »6erni Soli" pri logiki risal ueka kolesa na crno tablo in mesto pesta v nja de* I vai A. B. in ne vem kaj Se? Je li mar Zelodec — A; zgauje pa — B. V Tega sicer ne terdim; zanikal pa no bo nikdo, da si tudi zelodec iu 2gauje posebno ua Dvakrat zabranili so postavo, pri tretjem glaso-vanji pa je proderla, ker je mnogo uBtavovercev od-palo od svoje stranke. Zadojo eaboto se je ustavoverna stranka razcepila, ker je bila gnjila in ae je le umetno vzder^evala. Najva^neje postave, koje je sklenil naS derzavni zbor v pervib 3 mesecih svojega delovanja so: Spre-jetje vladi,ega predloga o svoti za vzderievanja ce-sarskega dvora, postava zoper vva^evanje govede, vsled koje se od I. januarja 1882 ne bo smela goveja ii-vina vec wapiti iz Rusije, Bumunije in Turcije, (od koder redno prihaja goveja kuga); proracun za leto 1880 in dovoljenje 60.000 g. posojila prcbivakem Istre in GoriSkega za nakup setuena, Na Ogerskem se kavnajo po star! navadl, fiuanc-ni minister pa se poda v Italijo, da se odpocije od skerbi in te^av in morda izmisli, kako bi se dale na-polniti pruzne deiiavue deuarnice. Po 8 letih izpustila je cesarska milost Seiba Micetifia, kojega soOgri za-perli bili, ker je odliceu narodnjak in zel6 veljaven moL na ogcrokein Smbakom. ilerva^e se jezi, km Ogri ne sposuijcjo ujlhovih pmvic, a vondar je te did liervutski sabor podupal uagodbo z Ogri m euo leto* Zadnje mesece se je-moogo gavoiilo7 da dobe Rusi ustavo, kar bi bilo verlo dobro; vendar, kakor kuze, se to ne izpolui tako hitro. Skrivne rovarije de niso zaduSeni; vsako toliko doka^e kak strahovit 6in, da imajo Se prav veliko tuoc. Hapr. je Sekolovv I'e-Uogradu 5 krat ua carja ustrelil a mu ni6 galega ne storil in zdaj 2 dec. hoteli ko zagnati v Moski vlak, v kojem se je car peljal, v zrak, a tudi takrat jim je k sreci izpodletelo. Slovan»ke derzavice na balkauskem poluotoku sklenile so mej sabo balkansko Zvezo, ki naSe Nem-ce zelo v oci bode, Bulgarija dobila je kueza, a pervi cas mlade der^ave ni posebno miren, kajti kuez raz* pustil je derzavin zbor in in veckrat miuisterstvo pre-menil. Bumuuska je zdaj skoraj od vsek derzav kot samostojna priznana. Na TurSkem gre vse po stari poti, ki pelje k poginu. Anglezi hoCejo po vsej sili odverniti polom Turcije, a to je neuspeSno delo, kajti Turcija ne more vecjdolgo i^iveti. Sultan obljubuje iu obljubuje reforme, a nobene Se ui izverSil. GerSko se ie vedno prepira ,s TurSko, koliko zeralje jej mora prepu»titi vsled beroliuskega dogovoi'a dezeli v trdi temi CloveSkega telesa vefikrat prijatelj-sko ali pa hinavsko roki podajata. Nevoljni eitatflj porece*. lej ga no I kako teka se svojim peresom tija pa sem, da sam ne ve, kje je. Sodba, dragi bralec, je krivKua, vsaj sem in o za-cetku pri polumesca pokazal, da sem precejSni para* graf in dober sodnik. Da ne vem, kje semr Prej sem bil v polumesecu na peci, zdaj sem pa na tteh. Iu nioj uaineu ? Zelodec poskuSat, Ce je ze tudi on zmer-zuil. Ta pisalec mora biti res ufieu, mislil si bo kdo : Prej kauonik s plavorudecimi nuhti, pofcem dober sodnik in zdaj te biti Se „dohtar.a Da bi bil stari D.ijo-geu Se zlv, kar ,laterno,, bi zgrabil iu tekel me iskat, in tudi sam sem na-se toliko pouosen, da stavim: ViSi gospod sera, kakor kar vas je gospodov v avs-strijski Nizzi. ^elodecni dohtarl — Da, ua kmetih mora biti marsikdo za vse. Teoiija malo zda, si mi-slim, praksa velja. In oekaj imam tudi od obojega. Se ko mali deCko sem sliSal stare Venice pravit, da, Ce se Zelodec trese, to pa ie ue vem veft prav dobro, Ce se inraza trese aliCesa druzega, — Ua je naj bolje Beua kaplja." TaCas sem Si mislil: to mora biti .mqgno zdva-vilo, ena kaplja sama, pa ozdravi 2elodec. Pozjicjo pa sem zvedel, da je ta kaplja le aekoliko^mauj^a, nego »Ptsker* sam. Pa kdo bo 2enam verjel?.,Jaz.,2rt ne. — Se Adam, ker je zeui verjel, priSel je ,na led. In jaz naj bi svoj zmeizli ielodec tudi na led uese,! V Ta bi bila lepa! Prav vSeC mi je bil, 3repeptu neke-ga moiia, ki je vedno trdii— in nanj se lahko zaiia-Sam, ker je bil v tem prakticen —.da je najbulje .za ieiodec, Ce je zmerzujen in tudi ^ ni, kaplja do^ in zadnji cas sili tudi Cernagora sultana, naj jej pre- I L pnsti Gasinje ia Plavo, drugace si ju sama vzame. | s Bosna ia Hercegovina ne pripadati k avstrijski I 1 derzavi, kajti vsled glasovite pogodbe, kojo je An- c drassy se sultanom sklenil, je Se veduo zaduji go- 1 spodar teh dezcl in Novegabazarja, koje smo zasedli i po letu. Zakaj smo neki toliko potrosili, ako moramo I j cez nekoliko let Bosno in Hercegoviuo TarSiji veroiti? L Xy, iz te moke ne bo kruha! l NemCija se je odvernila od Rusije in pribliiwa r se Avstriji. Kaj Bismark namerava, nihce ne ve; j 2 naj bo pa ze, kar note, staremu lisjaku ni upati. c V Italiji imajo hudo uboStvo in \jada je dovo- t lila 12 mitf. lir za razlicne stavbe, pri kojin naj M si i reveii Jivez sluzili. Govorilo se je, da se A.vstnja in | c Italija nekako kiizeni gledati, in da se je bati vojne | t — a Italijane se herbet boli po avstrijskih udarcih. I ( Na Francozkem zdaj hudo vie, ker radikalni re- I 1 publikanci uiso zadovoljiu z vlado, koja noce pomilo- I L •titi vseh pregnanih komunistov in odataviti uradni- I s kov, ki niso popolnem republikanci. I 1 Na Spaujakem naatopilo je novo ministerstvo, 1 Canovas, a kojiin pa Jjudstvo ni zadovoljno. Mladi t kralj, ki He je nedavno porocil z avstrijsko uadvojvo-dinjo Marijo Kristiuo, ima presneto slabe medene tedae! « Anglezki se prav slabo godi. Lorda Beaconsficlda • slava je miuila. Opozicija postaje vedno buja in ze 1 prorokujejo ministerstvu pogio. Nezadovoljuost je na 1 Aoglezkem vsled politike iu slabe kupcije isel6 velika, 1 posebno skrbi vlado Irsko. Na Irskein nueli so slabo 1 letino in tamosnji prebivalci, ki so najvee kraetje bo- L gatih Angleiev, zahtevajo, da sejiinuajemninazmauj- < ia io sploh slabe razmere na onem otoku popravijo. 1 Razburjenost je zelo velika in pogosto se auje 0 u- 1 bojita. I { Afgani, koje so Anglezi to poletje zopet prijeli j in potolkli, ker so pobili auglezkega poslanika v Ka- I I bulu, ao se zdaj vzdignili in zapodili auglezkega ge- I i nerala Robertsa iz glavuega mesta, ki se je uterdil I v Sherpur-u. Ou ima samo 7000 moz, Afgauov pa je I kakih 60.000. Pomoci iz Indije sedaj Roberts ne more j pricakovati, ker so sotcske zapadene se sik-0)ui in s ker so,ustali afgauski rodovi ob mejl, Na Auglezkem se zel6 boje, kak konec bo to iiuelo. Tudi zulski Kafri v juzui Afriki, kojim so Auglezi kralja odguaii, so se neki spet vzdignili. Stara gresuica je vsled teh nezgod . vsa v atrahu — a pride se huji cas brezvestuim kerv- | , nikom narodov I ' Po vsej Evropi vlada letos beda in reva; Bog , daj, da bi bilo v novem letu bolje 1 \ Kr. I ' Dopisi. IZ Breginja 22 decemb. (Izv. dop.) Tudi na§ Kot je letos zajela nenavadno buda zima. Snega ima-mo v izobilji in mraza bi labko Se prav posteno me-rico oddali, pa nam ga se vedno zadosta ostane za domaco rabo. Hvala Bogu,dasmo letos dobro oskerb-ljeni s polento in drugim domaciin zivezem, ker so ga vina in resno pristavil, — pa ne na vodi vzita, in „dosis* je lahko tudi veca. Kdo ne bi verjel sta-remu, skuSanemu dohtarju? Zmerzlo resnega obraza podam se v drago sobo, kjer sem imel Sest malih steklenic, — ne sicer dra-gih buteljk, ker te nam je sain „fiuancmimstertt — ne vem sicer zakaj — prav ostro prenovedal, — ven-dar pa 6 steklenic tudi ne slabega vina. Te so bile postavljene v vrsto kot vojaki na neki cudui podlagi, kakor zadnja „reservaa. Sila je bila velika, tedaj zau-pijem z niogocnim glasom, kakor nekdaj Lavdon pred Belimgradom: „Reserva v ogenj 1* Toda reserva se ne gane. Zgrabuu pervega z levico za vrat, z desnico niu pa cako z glave potegnem in tako manovro napravim z ysemi. Pa joj i kako se prestraSim, ko vgledam, da mi je tudi reserva zmerznila. Otozen smeh me posiii i tiho rase zaSepetam: to si poveljnik, ne le brez ar-made, celo Se brez vsake reserve, liralec dragi! ti si misiis, da sem zalosten. A kaj se! vesel sem; da mi zamore vino le v steklenicah zmerzniti, zvest si, in ce je ze povsod, tudi najmocneji ^Spirit" ^e zmrznil, v niojem sodu vino za zdaj vendar mi zmrzuilo ne bo. Vesel sem, — vesel — resil sem sod, vsaj posoda tudi uekaj velja. Da zrak ne zmrzue i se ne strdiua skodo mojega soda, siisal sem pa ze nekdaj v soli z nategujenimi uSesi nezmotljivega — a Se bolj nepo-zabljivega g. prof. Pav&c-a, ko je prasal v svojem krulecem koroskem dijaletku mojega soufienca: „No frert'n ouch die Luoft?" ter si sam odgovoril: nJo ma lebar frojnt ze hob'n von derfezik gor ka duonst." Mislim Bi: no I Ce bi bil lih zrak v sodu se v tak aduonst" mraza strdil — tega pa ze ne grem gle-dat. Marsikdo poreie: slab gospodar, da je tako piclo a pijaco preskrbljeu, in tudi ne dosta previden zelo-deCui doh'ar. Jetuik v jeci se tolazi, ker ni le sam, ampak ima §e stbi enrke tekmete, *±o tudi j ,z. Euakih gosyodarjev; jeti kov nas jepa veC. Ko, s"«l-ni jetniki obsojenj smo redno ysako leto brez kiivde sc nam polja prav dobro sponesla. Na§a podstresja so tako gosto zainrzena s tnrSiLnimi festoni (venci), kakor uze dolgo ne; celo zimo bo kaj zuriti iu pri tern delu se roke dobro ogrevajo — naj zvunaj zmrzuje, kolikor ho6e. Zavest, da ne bo treba stradati, tudi uekaj velja, Sicer pa smo bili Kotarji putrcbni, da se je bozje oko enkrat milostno na nas ozrlo. Saj je na-se zivenje v tem gorovji polno tezav; kar nam jih ne prizadeva poljedelstvo—so nam jih pa slabe cest-ne zveze pronzrocevale. No, zdaj gre tudi v tem o-zira nekoliko fc botjSemu; vsaj nada se nam ozivlja, da bo scasom vendar dognana prevravnava do zdaj tako strme in nevarue skladovoe ceste. Cestui odbor tolminsii, laterega jef'^Sofe*" nekatere kraf Se precej osoruo podrezala zaiadi naSe ceste, lotil se je v pre-tekli jeseui, zaceto delo nadaljeyati; in zdaj je cesta od Breginja do Homca uze toliko pretrgana iu dode-lana, da se za silo po nj^j vcmiud; nekoliko overeje samo na potoku pod sv. Krizem, kder maujka §e mo-sta. Zanasamo se, da pojde delo, kakor hitro uastopi kopno vreme, ro«Sno naprej in da se cesta dodela v prihodujem Mu vsaj do Boijaue; z nekoliko izdatuo deieluo poiuocjo bi se niorda tudi lahko koucala. Vendar pa krivo sodi, kdor nieui, da je samo cestui odbor kriv, da se je delo tako dolgo zategnilo. dkoro bi rekel, da tici veeja krivda v domacili ho-matijah. Vedno pritozbovauje zaradi crte, po jtateri naj bi se izpeljala cesta, dajalo je cestnemu odboru vseCiii ali nevSecui povod, da je zapu^etje od itta do leta odkladal, seveda, v najveco Skodo nasim mteie-som. — Sledujic se veadar zdi, da je slavui dezeiui odbor, kateri se je po svojem puoblasceucu na lieu kraja, preprical o nicevosti vaeb prepiiov, stvar dolocuo razsodil, da se ni veC bati novih euakih homatij. V tem oziru je pafe nesre^en ua§ Kotf da redi na svojem zivotu toiiko pijavk, katere ga neprenehouia slabe, ter mu najboljSo krv izsesajo. — Kdor pozua na-Se razmere — me razume. Triietna doba nasega obcinskega zastopa je po-tekla; priprave za novo vohtev m uze uapotjeue in prihoduji mesec se bo vrSilo vazuo dejanje. Bog daj sreco 1 S kanalskih hribOV30.dec.(lzv. dop.) (Konec) Ako so sploh prubtvaici ua Gonskcin po gorab in dolih, v Brdih, na Krasu in po Ipavt ta obsedm stan zarad revscine vec ali manj zivo obcuuii, kako hudo je Se le moialo biti ubogim pogorelcem ua Bov* Skem pri sreu 1 Pad sme z veseljeui navdajati vse ti-ste clovekoljube, ki so tem nesieeuim terpiuoin v hu-di zimi velikoduSno pomoc naklouili, plemenita zavest, da so jako dobro i potrebno delo storili. Drugi pa, ki Se mt'uijo jim na pomoc pnskociti, bodo tim bolj spozuali resnico izreka: nagla pomoc dvojna po-mo6! Ker je nas pri sploSni revSCini zasedni stan za-jel, je upati, da se bode tudi visoka vlada kasaio ozi la ua uas. Iu res, ako je pri bosen&ki okupaeiji turska vlada zasedene rogovileze uepostavuo iu knvicuo pod-pnala, zakaj ne bi iinela naSa visoka viada svojiui zvestim po tej zimski okupaeiji hudo stiskanim dtzav- ljanom na pomoc" priti po svoji modri previdnosti? — Stavim, da de bi bila ta severna strina v poslanski zbornici zbranim gospodom le eno debelo uro v hrbet pihala, bi jim bila v dobro razumljivem jeziku ua uho poSepetala, da Ijudje po nekterih krajih in zlasti na Goriskem ie poprej slabo pripravljeni ter s potrebnim zivezem piclo preskrbljeni vsled te ruske okupacije Se bolj trpijo in da bi ne bilo prav z derzavno podpo-ro, ako se jim je namenila, predolgo odkladati, ce bi se jim pa ne bila Se odlocila, naj bi se to prej ko prej euoglasoo sklenilo. Povedala bi jim, da revezem je potrebua nujna pomoc in ta bi utegoila le zivim kaj koristiti, a umerliin ne! — Ker pa jim burja ne najde tako lahko poti do tankih cutnic, l>ati se je le Se revezu, da bo na pol obupno zdihaval; Bog viso-ko, a car daleko! — Ali treba je vsako rec od dvojne strani, senLne in solcne pogledati. Tudi ta zasedni stan ima pri vsej svoji ueprijetuosti vendar saj nekaj dobrega za kme-ta. Prvi6 bati se mu ui neljubih novodobuih ekseku-torjev, ki so se mu kakor gosenice na zelju i/legli, kajti ce bi se ti pogostui obibkovalci predrzuili kme-ta sadaj nadkgovati, bi burja najbrze tudi njih pod sekvester spravila. Zato kmeti6 to dobro vedoc v ta-cem mirno pociva, da si mu miaz ve6krat kosti iu mozeg pretresa. Pri vsem tem pa ga tuzui pogled v bodocuost vznemiruje, kadar mu ua misel pride, da mu v dobro zakurjenih davkarijah it topli caj varijo v podobi gladkopisanih eksekueij, po kterem bo vec ali maiij opaijen, da mu bodo na rahlem piemozenji ustajttl«. boleci mehurjil — Ce ga pn teh koluih mi* sbh kaj tolazi, je diugiC sladko upauje na boljSo pri-hodujo letinjo, ako v novejSih casih stare skuSnje Se kaj veljajo, da ostra zima prinese bogati piidelek. Si* cur ta zvezdica kmetu le od dalec migija, toda ker je utapJjajoccmu se nekako ze podobeu, poprime se rad vsake bilke, da se le Se ohraui na povrSju svojega pogubo grozivnega elemental Daj Bog, da bi ga saj uada boljse bodocuosti ne vavila I — Mugoce bi bilo, da tak izvauredui mraz bolje ozdravi boluo tito, ne* go smrdijivo 2veplo, mogoce da sploh poljskim piidei-koni sovrozue moC'i vnici ter zemljo z veco rodovitno-stjo nadari, Mogoce je, da ta nnzla sapa zivinske hleve, okuzene4 kraje in celo ozracje bolje desinticira, kakor novejSe kemicue izuajdbe in naprave. Bog ji la daj v tem oziru cistilno moc, da bi vse liiiju-.nie in kuzne, suovi duSne in teiesne iz oblicja zemlju prav „grhndlichu potrebila, tako bi bila saj glede piotivue ziviiibke kuge oCetom na Duuaju skrb prihraujeua, ki so dotifrio postavo vsestransko ze pretresali in potr-dili, po kteri bi se imela pot zapreciti tej novi egip-tovski nadiogi. Lahko bi potem taktm svojo oCetovsko skrb izkJjucivno i neposredno ljudein posvetili. Bog v to pomozil — L—ski. Politidni pregled. Z DUNAJA. Hudo sejeraorala Taaffe-jeva vlada bojevati za 10 letuo podaljsanje vojaske i brez vsakega paragrafa po Sest mesecev trdega za-pora. Aji da bi cesar za nas vedel, stavim, da bi se ineni i mojiin tekmecem hitro uasmehljala carska mi-losit, a car je daleko. Ker nas je toraj vec euakih jet-nikov in gospodarjev mislim si rajSe, da smo vsi do-bri, nego bi vse brez izjeme za slabe imel; bil bi v sledujem slucaju res prevehk pesimist. Mi kanalski gorjaui ali gorski jetniki, gospodaiji, dohtatji m kar Se hocete v logiki dobro podkovam, smo Se pred na-znaujenim SestmeseCuim zaporom v javni seji, — do-govarjah o leku za zmerznjeue zelodce tako: Hudo-muSm nBiic" vulgo rebula je sicer uze s pocetka vi-soke poskoCil, vendar si ga kupimo i v svoje viSine, kakor budodeluika v veuko kamenito puscavo trdo zvezanega v proguanstvo privlecemo * ce nam pa Se enkrat, ceravuo ne tako, poskoci, potem z Boguui — „Bncl* za nas i naSe zmerznjeue ielodce nisi veC*." Vsi vstanemo po konci i glasno, kakor v judovski si-nagogi zakrieimo: „Amen — ameu 1" Vzdigue se nek jetuik, spusti le par besedi po mali sobi in glejte, k« bi trcnil, stal je ze sredi nas na zeleni mizi krepak nOger," sicer le v duhu brez brk, pa ravuo po duhu smo ga spozuali. Vstanemo vsi, ga pozdravimo i za-grmimu, kak_r naj bolj navduSeui madj^ri; Etjen, eJjeu I* Sklenemo se fiuaneni budget sami — ker 0-gn so zuani kot slabi nuuucirji i posljemo tako z vso mocjo pooblaSCenega poslanca Cez aLajto** v se-dajuo domovmo azijatskih nemberu-ov. Pa ojoj 1 iz-vedia se je ueuadoma zimska okupacija i nas vse gor ske dohtarje v zapor pod ne vem kohko kljuCev za-prla i kar je hujSe, z uami vred tudi Se naSe zmer-njene zelodce. Prav gotovo, si mislim jaz, ker ne.Kosti ne mozga, ne soka, ne duha, ne sluha krepkega Ogia biti neCe, da je dosledno tudi Oger sam zmiznil, ali pa da ze vsaj z zmrzujenimi brkami kje puiepljeu, termoli v zuaui poboznosti i smrtui sili svuj Bpasssam-ma." Kaj pa za me? Od cesa ztveti? BBiieju padei14 enoglasuo—ga ui. Za brke primerzujeui sOgei1- tudi ne more priti ce ga Se desetkrat uavduSeno,' i eno- I glasno klifiemo i mu zraven Se tudi povisaoje budget-a obijubiino. Ojoj I vrh vsega tega pa Se straSanski zapor. Ne jedi, ue pijace — vse led. Olje, voda, mleko, loudai v pisKru s piskrom vred, vino, — repa, ko-reuje, krompir i enaka kolobocija — vse — vse zmrz-I njeno. Steguem za vsakdanji kruh, tudi ta trd zmiz-njeu. Cudom cudiin se temu zimskemu cude2u, trdo-1 srcueniu cuvaju naSih zaporov. I (iledam okolo sebc, stegam roke kakor ranjki j Tantalus, — ali vse, kar primeni, je zoirzlo ali pa j led. Vsa voda od vrha do tal je terda, kakor ta, ki | jo vpodobljeui sv. Fioijan vsipa iz svojega molznika I na goreeo hiSo; tudi ogenj ima le za nekoliko stopmj I vec vrocme, kakor om plameu, ki gieda iz diuuuka ze I prej omeujeue koiice, razloCek je skoro samo ta, da I se v uasem zapcru dozdaj mraza se ni strdil planien, j Kdo vgane kaj mi je pa zdaj na misel prisio ? Mar-I sikdo se namuzue i si zasepetai u.tcii iz zapora. — I Ne bo dalf — saj sliSite veckrat, da se dan danes ! jetuikom celo dobro — da Se predobro godi. Prisio I mi je le na misel: tukaj bi bil prav dober kraj za I oue nemSkoliberalne ievifiujake v duuajski leseojaCi, I kateri zaradi vojskiue debate, kakor se sliSi, Ysi bo-j iehajo i hirajo za pljucuico, i vrociuskim vnetjem. Aj 1 I kak slovee dohtar bi jaz Se le potem bil, ko bi za-I mogel h Kratu le po dva in dva, ali ce tudi le euega I za lase zgrabiti in ga v zraku tu sem priuesti, kakor I nekdaj augeij Habakuk-a! Kar hitro brez preuiislika, I zaporedoma uapravii bi vsem za euako bolezeu euake I recepte: nVsaka ura kilo mojega ledu ua jezik." Cu-I diS se, dragi bralec, mojemu receptu? Ti lahko, jaz I kot zveden dohtar pa ne. In ce hoceS, ti tudi povem, I zakaj ne: Doais mora biti primerna pacijeutovim mo-I cem, in tako je tudi dosis mojega ledu v prej ome-I ujeuem receptu, prav primerna jeztkom prej imenova-I nih pacijentov. No! doiatar vidim sem ze dober, le I Se augeij ko bi biliustaviin — Se stari Rieger, pred-1 no bi se v svoj naslonjac vsedel, bi se britko zajokal i misle si, da je kar nagloma oslepil, ker U nobeuega postave; ustavaSki tabor se je trdovratno branil in zdelo se je uze, da niiice ne razrusi njegove kompaktne mase; kar se je zaCelo nekaterim za ustavaSkim obzidjem daniti, da jib. vodjev stra-stna trma ne vodi v boj „pro patria", ampak da bi sobojevaje se za njihove sebicne namene pomagali le slabeti z no trail jo mod drzave in se huje nje mo6 na zvunaj. Zato so se pri tretjem naskoku v odloeilnem trenutku udali ter, bodi za-pustili bojisce, bodi prestopili na vladno stran, tako da je slednjid vlada zmagala in 2 ujo vred avtonomisticna stranka, VojaSka postava je ob-veljala, v seji dne 20. t, m. z 223 glasovi zo-per 105. Cesar jo je rxie potrdil. Ustavoverni Izrael se britko joce na razvalinab svoje raz-ru&ene trdnjave. Cesar je dne 18. t. m. sprejel avstrjjsko in ogersko delegacijo. Na primerna ogovora predsednikov, viteza Schmeriinga in kardinala Haynalda, odgovoril je prav enako; zahvalil se je za izraze vdanosti in spomin na slovesnost sre-berne poroke; zagotovil, da so razmere mej naso drzavo in zvuQanjirai na vse strani prijazne, da daje popoino sporazumljcnje z Nenicijo poroStvo za to, da nastopi splosno pomirjenje, v katerem se dela miru lepo razvijajo; da se na balkan-skem poluotoku u2e dutijo ugodni nasledki ber-linskega dogovora, da bode uprava v Bosni in Hercegovini koialo vredjena in sicer tako, da ne bo treba diiavi nifiesar doplafievati za doticue stroske in da bodo kazali vladni predlogi, kako se ozira vlada tudi v notranjem gospodarstvu na finaneni polozaj drzave. 0 novem letu se prieakuje imenovanje treh novib ministrov, kojih posle opravljajo do zdaj le zafiasniki. nOstena priporoca, naj vlada skrbi, da si ohrani sedanji svoj koaiicijski zna-6aj, to je, naj pokiifie take moze, kateri bodo znali stati nad strankami ter bodo pravicni narodom, Tudi prav, da le mine za vselej ne-varnost pritiskanja Slovanov na stenol CKHI so razglasili svojo spomenico o na-rodui enakopravnosti. V njej zahtevajo, naj se enakopravnost izvede po upravnem potu na pra-skem vseuclliscl, v srednjih solan in v uradih. Nemskim profesorjem ni nekda prav, da se o-hrani ena sama nemsko-6eska univerza v Pragi; marivec zagovarjajo, naj imajo Nemei posebno, in Ceki posebno univerzo. Nemska spravedljivost! Na KRANJSKEM priporoca eentralni vo-lilni odbor dolenjskim volilcem za kandidata za svojih dragih vis-a-vis prijateljev veC ne vidil. Pa tudi tistt „Pestnarkau bi ne bil na Dunaji naso Avstrijo v zelezue kove vklepal, kar za tisto Bs6etino" vrh glave, — drugi dve pravijo, da je ze zgubil — bi ga bil prejel i semkaj v svoj „ Varan* zaklenil i pri naj veci nesreci, da bi ga bil namree v zraku sem lete zgubil r— ostala bi mi veudar §e 9§Cetiuatf kot itne-niten ostanek zeleznega moza, ne zmene se zanj, naj bi on priletel, kakor nov Simon Magus kamor koli na zemljo. Pustimo na stran utopije, Sale i domi§ljije. Tudi ne bodnno pcsimtsti. Morebiti iraa „Pesniarka" ravno tako dober namen, kakor nasi levifinjaki ? Kdo jim vidi v predaieek, kjer njih razuinnost kraljuje? Morda se oni boj6, da ne bi avstrijska velika armada tudi tako ne zmerznila, kakor moja vinska reserva? Res, povsod le led! ~ Brez zamere, draga mi sestra „So-catf, saj brat sestri lahko kaj razodene i jo cesa po-bara, Cesar bi drugih ne smel. Glej, hudobni jeziki so mi tudi o tebi pravili, da si bila letos eakrat ze skuro zmrzaila, in da so te ze hoteli peljati y trzasko bol-niSaico, em so Sii §e dalje in raznasali so, da so ti tarn nekje ze jamo kopali. Hudobni babji jeziki 1 Ne huduj se pa nic, Se ti to ja^ prvi povem. Potolaii se, ze mora biti se tudi kaj dobrega na tebi, dokler se trdi i spicasti jeziki starik babic okolo tebe opletajo, ker sem velikrat take videl sladkor lizati, §e noben-krat pa ne pelina. §e nekaj bi ti povedal, pa niora§ molcati, da se je cel6 sestra, ki je v Gorici omozena, ne vem v koji ulici, uze veselila tvoje smrti, misle, da bo ona potem vefii »part* imela. Presneta kapall Nikoli jej ne odpustim. Ob enem pa poSljem tudi tebi recept zoper zmrzlino za vsak neprevidea slucaj; glej, da ga ne zgubiS: 4 gl. 50 kr. to dosis pa moras rabiti celo leto. Zame pa i moj zmerznjeni Motive je ediui recept: flPoluuiesee na peCi. Obiskovalcem »dohtarjaa pacijeuta doda se portrait —' gratis. Pohtar X. , driavno poslanstvo princa Ernesta Win disch-| gratz-a, soposestnika ved graj§6in na Kranjskem. | Svoj program je objavil telegraficno z Dunaja tako-le: „Kot katoliSanu in konservativnemu Av-strijanu bo grof Hohenwartova pot zmerom tudi moja pot; zmerom in povsod se bodem poga-njal za narodne pravice; tem obljubam ostanem vsak 6as mo^ beseda". HRVATSKI sabor je v pretek. saboto sprejel z vefiino glasov na6rt zakona glede podalj-§anja nagodbe z Ogersko za edno leto. Domade stvari. Opravni§tvo „SoSea priporofia prav nujno vsem onim, kateri zaostajajo z naro6nino, naj jo nemudoma poravnajo; kajti po preteku 8 dni bode ono doticne zneske na njihove stroSke s po§tnimi nakaznicami povzelo. „So6e" dana§nja Stevilka se je zaradi vis. pra-znikov za en dan zakesnila; prihodnja pride na svitlo v petek 2. jan. p. 1. Gosp. J. Jurdid-u se je, kakor poroCa „Slov. Narod" zdravje uze toliko zboljSalo, da je zopet pre-vzel dejansko uredniStvo lista. Hvala Bogu, da je o-hranil slovenskemu narodu in njegovemu glavnemu glasilu tako nadarjenega in marljivega delavcat Premembe voznega reda na juznei ^e-leznici. Z dnem 2. jauuarija 1880 bodo mej Duna-jem in Trstom vozili tudi brzovlaki po nofii in sicer otide vluk z Dunaja ob polu 7. lire zvefier, iz Grad-ca ob puluuo6i, v Trst pa pride ob 10. uri dopoludne, Iz Trsta bode odhajal ob 6. mi na vecer. Ta brzo-vlak bode imel soboj od Ljubljane do Trsta tudi tretji razred. Oni brzovlaki, ki so dosle vozili mej TiBtom in Dunajem, bodo pa vozili samo mej Duna-jem in Mariborom. Bankovoe raztrgal. Neki P. A. rodom Lab, maShiiBt, bivajoe u2e veC let v Podgori, je v pretekli ponedeljek v jezi in morda tudi nekoliko zme^an raztrgal dva bankovca po eden ti sue; in vec bankov-cev po 100 in po 50 gl. — vsega skupaj za 3500 gld. — ter vrgel koseeke v straniSce; zdaj je ostal cisto na suhem, Uol je ozenjen in ima troje otrok; teda zona se je uze pred okoli 6 meseci lodila od njega, ker ni mogla i njim prestajati. Sumi se, da je imel moz §e huje namere. Bo^icne praznike smo obhajali letos v naj-lep§em vremenu. Nebo je bilo vedro, ko ribje oko in solace je grelo tako prijetno kakor pomladi. Saegu, katerega stno imeli se mnogo po mestu in okolici, se-veda, ui bila ta nenavadna toplota ni6 kaj po volji, zato so se mu prav rahlo solze eedilepo materizem-Iji, ki ga je slednjjS skoro vsega poskrila v svoje u-smiljeno narocje. Se spominjajo tu pa tam posamezne bele maroge na kruto sneztio okupacijo — pa tudi te se bodo morale danes ali jutri umakniti gorkim soln-cnim zarkoin. kateri imajo vsakakor oCitno predpra-vico goipodariti v avstrijski Nizzi. PoLar. Na boiidni vefier proti 11. uri je na-stal pozar v novi prodajalnici g. Kersevani-ja na Trav-uiku nied kosarno in kresijskim poslopjem. Pravijo, da so se vnele 2vepleuke, katerih je bil trgovec ravno obilno mnoiino dobil iz tovarnice. K srefii so bili koj pri rokah vojaki, katerim so se naglo pridruSili tudi mestui pozarni strazniki, da se je nevarni element ukrotil, §e predno je raztegnil svoje gospodar-stvo Cez celo stacuno in v visa nadstropja. Vendar pa je Skoda znamenita, ker je iahko vnemljivo blago naglo gorelo tei; se je pri gaScnji tudi mnogo pokva-rilo. Trgovec je zavarovan pri lipski zavarovainioi. Na§i dr^avid poslanci, predsednik poslanske zbornice g. Fr. grof Coronini, vitez dr. Pajer in dr. Valussi so priSli fiez praznike domov. Priuesli so svojim volilcem dobro uovico, da bode nasim rev-nim dezelanom, kateri so vsled slabe letine v silmh stiskoh, skoro pomagano se znamenito svoto, (sHiimo> da 80.000 gl.), kojo je vlada odmenila za javna dela na Goriskein. Za Istro je odloCnih nekda v enak namen 100.000 gl.—Da bi le kmalo prisma ta zazeljena ponioc, koje v nekaterih krajih tako nujuo potrebu-jejo! Ce ostane vreme se dalje casa tako, kakorSno je te dni, bo na cestah prav lahko delati,— Obcinske stvari. Ker je c. k. namestniStvo J razveljavtlo volitev II. vol. skup§cme cerniskega staresinstva, bila je dne 16. t m. nova volitev, pri katerej so zopet propali Ceruieanje, tako da ostane Supanstvo najbrze §e prihodnja 3 leta jv Selu, Pra-vijo sicer, da so bile znamenite nerednosti tudi pri tej volitvi, vsled Cesar so podali nekateri volilci ugo-vor; a skoro ne moremo verjeti, dasega lahkomi§lje-nost zupana ali volilne komisije tako daleL, da bi ai ne bila T drugiC jprizadevala odstraniti vsega, kar bi vtegnilo izpodbijati veljavnost volitve. Volitev je pre-va^no dejanje v ustavnem 2ivenji, katero prizadeva zamudo Casa in tudi kaj stroSkov.Zatoje treba skrb-no paziti, da se vr§i postavno in da se ne zlorabijo volilci za sebidne namene posameznikov. Obgina Storje v se^anskem okraji dobi s pri-voljenjem c. k. namestniStva in dez. odbora zopet svoj gospodaiski svet, katerega je v poprejSnjih letih uze imela—-pa brez viSega dovoljenja,— V goriSkem gledifidi so zacele sinoCi nemSke predstave. PriSlo je semkaj gostovat zuano Furst-ovo druStvo z Dunaja, katero je pretekle tedne s6 svojimi burkami s petjem vsak veLer prav obilo ob-Cinstva zvabiio v trzaSko Armonija-glediSfie.-Ce poj-de vsaki vecer, kakor sinoCi, ponese Furst tudi iz Go-rice polno moSnjico. Predstave so v dunajskein «gen-m": lahko blago., Dezelne doklade na u^ltnino vina mesa in piva in tako one k izravnim davkom se bodo s ce-sarskim privoljenjem pobirale tudi za 1, 1880 v enakl meri, kakor za tekofie leto. Ta naj visa naredba izvi-ra od tod, ker ni bilo mogoCe v letu 1879 sklicati dezdnih zborov.— Emigracija. Pozvedeli smo, da so se nekatere diuzine iz goriske okolice, ki so se hotele preseliti v Aineriko, straSno opeharile. Videmski agent jim je izinakml lepo svoto za svoje posredovanje ter jim ob-Ijubil, da bodo pla^ale potnino po ^eleznici samo do Genove, potem pa, da jib odvedejo zastonj po morji naprej do njibovega cilja. Uboge reve so lie na led in so priSle v resnici do Genove. A tam jih niso hoteli pustiti napruj brez plafiilA. Kaj storiti? dinir, koiikor so ga skupiii doma za svoje blago, jim je po-cel in zdaj niso mogli ni naprej ni nazaj. Neki ubogl noseel ieui iz Vertojbe je pomagal avstrijski konzul, da je prisla no zeleznici se o pravem casu nazaj, predno jo je dohitela doba. Vsi drugi pa beracijo ae zdaj po Geuovi ali pa morda domov grede po potu. In kedar se vrnejo, kaj potem? Hude ilme. Iz listin starodavnlh casov se o hudih zimah poroca med drugim to-le: I. 680. je zmrznilo jadrausko morje, — 1, 1132. je zamrzaila veka Pad (Po) od Kremone do morja, veka Bona je bila tako zamrzneua, da so cez njo teSke vozove vozili in vino se je v sodih spremenilo v led, ~ 1. 1246. so bile lagune okoli Benetk popoino pourite z ledom, na katerem so se zabavale o pustu maskaro, — 1. 1290. zamrznil je Eategat, — 1.1305. so ljudje hoddi po botniskem moiji od Kodanja do Gdanskega, — 1. 1408. je zamrznila cela Donava in v Parizu je led skoro vse mostove podrl, — 1. 1420. so ljudje po Francoskem zel6 mrli vsled hudega mraza in roparske zivali so zrle mrlice po cestuh v Parizu, —* 1. 1433. snezilo je v Holaudiji neprestano 40 dni, —* 1. 1493. zamrznila je luka pri Genovi, — 1. 1497. in 1507. Iuka pri Marsilji, — 1. 1544. so prodajali v Parizu zmizlo vino na t'uute, — 1. 1594. zamrznilo je morje pri Marsilji in pri Benetkah, — 1. 1648. so za vo-jake vino na Ruskem zagali, —1. 1665. je prekoracil Karol XII., kralj Svedski, s topovi in vsem vozovjem mali Belt, — 1. 1788. bil je led na versaljskera ka-nalu 12 palcev debel, laguna okoli Benetk je zamrznila in na ledu so jedli in pili, — 1. 1795. je bilo v Parizu 42 dni 23 stopinj msaza, holandsko brodovje, katero je bilo zamrznilo, so vgrabili francoski konjiki, — 1. 1853. so bolj ali manj zamrznile skoro vse reke v Evropi. — Ta pregled hudih zim v preteklih sto-letjih nam kaze, da je se dosii hujih zim bilo, kakor je letoSnja. ____________ Nov, Vabilo k narodbi. yse vrle Slovence, kateri Me, da se sezuanijo s hrvaSkimi razmerami in s hrva§kim jezikom, posebno opozorujemo na tedaik „Pucke novine," kateri 2e 3 leta v Zagrebu izhaja. — V ta casopis piSejo najbolji hrvaSki Ijud-aki pisatelji in sicer tako umevno, da ga Slovenci brez vsake tezkoce razurneti morejo. Hrva§ka civilua in kraj§ka vlada preporo&le ate ta casopis vsem ni-zim oblastim, da ga kod izvrstno narodno berilo raz-sirjajo po narodu. — Bilo bi za Slovence mnogo ko-ristueje in za na§o medsebno vzajemnost veliko vs-pesneje, ko bi s«j na mestn po nem§ksh novicah, ozi-rali na novice hrvaSke in spioh slovanske. Vsak nao-brazen Slovenec moral bi vsej eden hrvaski list na-rofiiti. -— »PuCke novine* izhajajo v obliki slo-venskih „Novic* vsako soboto na celi poii, ter ve\ja-jo po poSti prejemane, za vss leto 4 gold. 60 uovc. —. za pol leta 2 gold. 30 novc. — za cetrt leta I gld. 15 novc\ — Sloveuskim dijakom dajemo list za pololico gori oznacene cene—Vred-niSivo sprejema tudi slovenske dopise v list, se ve, samo toliko jih popravi, da jih vsak Hrvat lahko razumi. Prva §tevilka cetrtega tecsja pride o novem letu na svetlo. Kedor camenja narocfti se na talist, naj se podviza, da zamoremo za vsacega doticue adre-se pripraviti dati in da pri razposttjanju ne bode zaprek. V Zagrebu, meseca decembra 1879. UUDEV1T TOMSlC vrednik in izdavatelj „Puckih novin" v Zagrebu (marovska ulicft br, go.) Dunajska borza. Enotni dri. dolg v bukottOt Enotni dr2. dolg ,v Brebra .. Zlata rente...... 1860 dri. poaojilo . . , * Ackije narodne banke • . Kreditne akcije ..... London . ........ Srebro ........ Ntpoi. ........ 0. kr. cekini ...... Driavne marfce" . ^ ... . . 70 , 81 , 130 , 83$ . 294 : 5 „ 57 „ I. 15 , 60 30 . SO St. 272/E Oznauilo. Zar»d sktepanja raSnnov za lefco 1879 bo HHAIMLMCA ZAPERTA ad dne i'.' do v§tev§i 12. januarija 1880. Jgastavljavnicna opravila v zastavljavnici se bodo verSila omenjene dii' kakor navadno. BiTwUljitTo aiU?ljaroic3 a jtj pritaa Wail F aorS *& dec. J«7*. ODVETNK M. dr. Morpirgo v Gorici | je pvelozil svojo piaarnico v hi§o Kohen na Korenji §tv. 252, II. nadstropje. Podpisani ima na prodaj prav dobro tirolsko craovmo, disto naravno a ue oddaja je manj, nego po 56 li- Alojzij Bader. Sa ue uuuaja trov skupaj, OMe Biol i P6HQ prevzame podpisani slovenskega, nemskega in italijanskega jezika teoreticno in prakticno zmozni uditelj. On prevzame dva ali tri otroke premog-nih starsev v popolno odgojo in prehranenje. Ker je njegova hisa jako prilezna in v zdravi legi, ima dvoriSce, vrt in prav blizo tudi sadni vrt in vinograd, je gotovo za ta namen jako pripravna. Podpisani *ode za to skerbel — in lehko uze naprej zagotovlja — da bodo otroci, tudi Se niso posebno nadarjeni, dobro napredo-vali in da se nance zraven maternega tudi se enega zgorej omenjenih jezikov. Kdcr zeli kaj vec pozvedeti, naj se biago-yoli pismeno ali osebco oberniti do Matija Leban-a u&telja v Boachi-jn na Primorskem. m Zoper vsaki kaSelji t*1 Pri ccs. kr. zastavljavnici «, ns Dnuaji reSene ___ : lEPM URE po nezaslisano nizkib izjemnih cenab namreJ 70 odstotkov pod kupno ceno Razne zaloge Sepaih ur, ki so bit* za prodaj , aeskaj po-slane iz najznamenitejsth svicars^ik tevaren, so bile potozene r c. k. zastavljavnico, ader so zapadte ter *» po draibeaent pota pol i a »t a* j TirJile v »ai» rokw. Zato smo v polozaji, da lahko prodamo Brave zl»te, srebernein nikelnove are* najboljse iviearske izdelke, vse proti Sletni garanciji, da le naS denar nazal doMnw, TO percentov pod navadno tovarnisko ecno, tako da so are skoro §/C zastonj. -^M) Vsaki «ovek, ubagi all Uogat, patrebuje me, katemjerono-Rokrat n«JLTe»tejaa prijateiji a in s^remljefaJka »kezi eeto ittvljcnje. Zd«j pa ue ponuja uga4n« priiika, U m rt«eda »tk*w Te« b«^ i><>-vrae, oatUlitl »i akora za ni6 mlhinn, im, garaBtifano, do minute Mtati2i>* uro; kajti naie tovamiino osebje pregleda TSe art le enkrat. Sa T«kl ari |« I*iear»k» im®miino anamenje. ttaraneija je tako zanesljiva, da se s tern javno zavezujemo, povrniti vsakeran narotniku nemndoma in brez vsake overe njegov denar. Kilor hoce imcti izvrstno, neverjetno eeno, za 5 let garantirano zepno nro skoro jp^" zastonj-^Q naj po»lj« ncatudoma narocbtf, saj venilar Taukdt> lahko raittme, int, plitvim steloni, emailiranim knzutom In poseHuim poVrivalum, » prav fino zlattt toso -Teriilco; poproj }® stala 12 gl.t zdaj »a»r> gl 5.50.-- Ista prav fino v ognju pozlafena, krasina, kakor vsaka zlata gl. 6.50. Zepna ankorea « teikega *rebro,-niketj«, prav flna na minuto pregledana, gravi.-»na, guilocliirana, s l."> ruWni, plitvim steklom, email, kazalon in ackundnim kazavcem, z jako fino veri-zico iz talmi-zlata, poprej 20 gl., zdaj »amu T gld. — F.r.a najbuij- Hh in izvratni^ih ur. - Ista tezko v ogoji pozla(Vna, krasno izdelana, popoln. zlati enaka samo gl. 8.50. KemOlltOir-Ura iz najHnejeg;a doubie-zlftta, ae navija pri rincici hrez ktjuca, ohrani pod gaeancijo vedno zlato barvo, iz-vmtno na minuto Trredjena, x dvojnim pokrovom, okincanini email. kazaiom in privileg. kolesjem, odlikovana Icapitalna nra s talnii ve-rizico, popr*>J 24 gl. zdaj samo gl. S.50. —- Teh ur je niAlo, Sreberna remontoir-ura izpravega i^iot. »rohrar od c. kr. punc. urada preskuiena, bc navija brez kljura, » pruti-za-porom in kazalao impravo. najllneja h privitupjem, nadrobnc prc-(fledana, s plitvim uteklom, email, kazaiom in aeknndnim kazalrt^m, znotraj 8 kristalnim pokrovom In nikulnjim koleaijem, za vnacK^a [>r; noben zlatar na nvetu no razlodi od prave zlate ure, katera »e nn-vudno kupi za tako dragl denar; poprej je stala brez'pozlaeenja L1 gl„ zdaj ¦ pozIaSenjem rred samo gl. I&SO. Sreberna «ilindriea iz pravega 13 lot. zlata, od c. k. punc. urada preskusena, z H rubini, natanino na minute pregle"T*? kom od britanua-srebra, s pravo angleski- ZS :=?*r C» . mi sreberno-jeklenimi oatrinaini. v g g -j ^ 6 kom. jako finih vfiie, britanija-srebro, iz jedne- \ © -"= %> * ga kosa. _ 1 ™ L 0 > 6 kom. teikih ZllC za jedl od britanija-srebra. j ^ -W "Z"a ^ 9 kom. ZllC Za kaVO od britanya-srebra, naj-1 >T ° c. g f boljse kvalitete I O fcc._ c se i m«9ivnizajemalee zamleko 0d brit-srebraA gL «.^^5 1 teski zajemalee Za jnhO od britan.-srebra.f e*0*?'*^ 6 podstavkoV Za UOZe od britanija-srebra. 6 kom. Viktorija-podstavkov, fino cizeliran 2 krasna nam. svecnika od britanija-srebra. 1 salonski namizni zvonfcek od britanija-srebra srebraega glasu. i precejevalnik za caj od britanija-srebra, s roikora ali vesalom. 42 ko;n. Vseb teh 42 re6ij je izdelano iz najfinej5ega britanija.„_ bra, ki j« na celem svetu jedina kovina, katera ostane Yecno bela, in se od pravega srebra tudi po 201etnem rablienju ne more raztu-6iti, ZA KAB Sfi OABASTDJE. Naslov in jedini fcraj za naro6ila v e. k. avstro-ogerskih prOvtncijah: Generai-Cepot dsr I. eii^l, Brteii-Siiber-Fibnkea: Blau & Kami, Wien, I. Elisabethstrasse 6. Poiilja se proti pontnemu povzetju. — FoStnina za vaeh 42 ko-madov znosa 36 kr. r vse kraje Avstro-Ogerske. • ¦5 o L S > a - - BatleMska loterija. Dobiiki od 60.ooo, 30.000, 15.000, 12.000, 3 krat po 10.000, 4 krat po 5000, 4000, Skrat po 3000, 6 krat po 2000, 15 krat po 1000 mark itd. 1 izvirai srech 10 gl, a. t. sa m srechnja, 1! wsk srsck M gl, „ „ „ „ „ Loterija za stavbo Kolenske stol. cerkve. po mark 75.000,. 30.000, 15.000r 2 krat po 6000, 5 krat po 3000, 12 krat po 15.000, 50 krat po (iOO, 100 krat po 300 in 5e 1200 denarnih dobitkov znaSajoCih skupaj 90.000 mark. I mm mik 3 gl a, ?, II i2Tirciii greek 30 gl, „ „ Loterija za stavbo katol. cerkve v Kis- „{„,,„_ „ Dobitki pomark 45.000, 2 krat po 12.000, >III!,LI1-II. 3 fcrat po 6000 iti nMQ 6te&k dobi 230.00U mark. 1 \irm neeka 2 gl a, 7, \\ mM sreck 30 gl „ „ Podpisani podilja srecke zu vae Je pril.jubljene ioterijo po navedenih cenah, proti predplafillu. Vsakemu delezniku se poiHjejo zastonj in franko dobitki in raz-ksizi vr-acega sreikanja. Ba bo mogoce vsem zeljam v-stret-i, naj ue naroCila kmalo dopoSljojo pod iiaslovom: Job. Geyer Frankfurt am Main neben dor kcinigl. Mtinze, Xoveje^sodbe zdrav. veljakov o Franc - Ji FRANZ JOSEF' rBITTERfyiJEI.I.i:1 Attijuajfcsmjin ^1'eiin.i ,om; Prof. di*. pi. Bamberger, Duaaj. J0nl"onoK ffrpnkili vud, ki ne proiunn^i tiobunlh zllli mtHledkov, tudi t'u ho daijo <"«•.» rabl. liunnj^ 1877. Prof. dr. €. pi. Brauii-Fernwafd, Uunaj. l'rav mnogokrat sem nm uie preprlfiul a znaiiorn naglom In zanon-Ijivum ucniku te grnnko vode; znto prlporocnm nujtoplejc to vodo bolnim go»pem. Dunaj 187!>._________ Prof. dr. Meyiiert, Dunaj. To vodo rabijo prav nidi, kajti uzo z tnaj-imiiiii uuiiimi no uu»«c rahlt in:ink, in pri zacetih bolcznlli v nlu-cajih psyoh. klinike ovaja pogustoma uzrok bolezrl. Dunaj 1879- Kavnat t*. k. boliiicc dr,Lorinser, Dunaj. WiPflpn Ta ,roc,ft J" P°***'» znamcnlta po svoji prijetnl lB«t-vv ituvu. nosti, da tudi pravznierno zau^lta brez nadlezuih stran-fckih ucinkov zanesljivo pomaga. i)unuj IS77. €. kr. bohiicu Rudolfstiftuiig, Dunaj, tetno porocilo IS78. Moz z organlfino napako na sreu Je pil skozl en meseu vsako jutro pol kozarca, voda je vedno euako rahlo udl-njala in njemu Je liilo prav dobro. ¦€. kr. obenTboTiiicaTI*^ sebs-ja. ,I'ri zelodeinem in crevesnem kataru, habit zaprtji, breztcc-nosti, krvenem zgoscenji, hemoridab, jelersih b»le»tih in zenskih boieznili »<> ae duaegli izvratni untielii.^ 1873. Uobiva se v Oorici v lekaruici C. ZANKl'Ti, pa tudi v VBch Iekarnicab in zalogah mineralnih vod. — Kazkazi itd. zastonj po razpojiljevalnemvodstvu v Budapcstl Stolpne in ^radske ure, katere je sam po najboljSili iznajcibah izdolal, pa ni nio vlitega r njih, priporo^a pod poSteno garancijo in prav po ceni Jjino/. M. Pogadnik t Podn;»rtti-Krop na Gorenjskem. Ba se piaeilo polajsa. dovoljujem obroke. — Ceniko posiljam na zahtevo zastonj. 0 0 0 0 0 ¦OOOOCHJ Anton Gregoric ~ ,Yia Aseoli" (v Getu) §tev. znotraj — v Oorici 0- sprejema vsako delo ter garantuje. mizarsko in tapecirsko je, da bode dobro in #% trajno izvrseno. jt Priporoca ob enem svojo bogato V zalogo hi§ne oprave (mobilij) tape-A cirskega blaga in sreal po prav spo-jf dobnih cenah. *oooeoo+o< arateij in. odgovurni uredoik; 102M ZKl, — Tiskar: HAILLNU v (iorwi.